s CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. M 31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 4. AVGUSTA 1934 štev. 44 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—. za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH MARŠAL HINDENBURG JE UMRL Hitler je prevzel tudi predsedniške posle ter je postal "vodja države" - Življenje in delo predsednika nemške republike - Ugibanja o nadaljnjem razvoju notranjih prilik na Nemškem Po par dni trajajoči agoniji je v četrtek zjutraj preminul na svojem posestvu Jv Neudecku predsednik nemške republike maršal Paul von Beneckendorff uncl von Hindenburg, mbžr ki ga je bila dvignila na najvišje mesto v weimarski ljudovladi njegova velika popularnost, ki si jo je bil pridobil kot spreten vojskovodja tekom poslednje svetovne vojne. Že koncem pre-j teklega tedna so zdravniki izjavili, da staremu marčalu ne bo mogoče podaljšati življenja; javnost, nemška in tuja, je bila že pripravljena na neizogiben konec bolezni, ki je bila Hinden burga priklenila v posteljo. Hindenburg se je rodil v Po znanju leta 1847 — imel je torej sedaj 87 let — in še mladega so ga starši dali v vojaško šolo. Ko je bil 19 let star, se je kot poročnik udeležil prvih bojev v tedanji vojni proti Avstriji, štiri leta pozneje pa se je bojeval proti Francozom. Ko so napočili mirnejši časi, je bil dodeljen generalnemu štabu in se ie tu s posebnim zanimanjem lotil problema, kako preprečiti morebiten ruski vpad v Vzhod no Prusko. V njegovih strateš kili načrtih so imela posebno vlogo Mazurska močvirja, ki jih je pozneje, v vojni, tudi v resnici terrieljito izrabil proti Rusom. V Vojski je slovel kol zelo sposoben in odločen vodja, ki niti cesarju ni znal prizane sti. Vilhelmu II. se je bil hudo zameril leta 191 J. ko ga je na manevrih spravil v takšne škri pce, da se cesar ni mogel rešili iz njih. Vprav tisto leto je Hin-denburg vzel slovo od vojska in se umaknil v življenje upokojenca. Zato je tudi ostal doma, ko je izbruhnila vojna in poklicali so ga šele tedaj, ko se je nemška vojska začela umikati pred rus. pritiskom. Poverili so mu povelistvo nad četami na vzhodni fronti. S sodelovanjem T-ndendorffa se mu je posrečilo ne samo zajeziti ruski naval, marveč je pri Tannenbergu s svojimi četami porazil dve številčno močnejši ruski vojski, er>o pod Rennenkampfoni in (b-u»o pod Samsonovim. Rešil ie Nemčijo iz velikih stisk, ker ie takrat že izgledalo, da bodo Rti si pomendrali nemško voj sko ter si odprli prosto pot do Berlina. Njegovo ime je tak krat brž zaslovelo in Nemci so začeli naravnost častiti kot "prodnega junaka. Njegov slo ves je še bolj narastel. ko je bil leta 1916 imenovan za načelni ka generalnega štaba ter je ne mška vojska v kratkem času Porazila romunsko armado, do-éim so Rusi podpisali brestlitov-ski mir. Vrgel se je potem z vse-"ii silami na zapadno fronto, a tl' ni imel sreče; njegovi obupni napori, da bi predrl francoske vrste, so ostali brez uspeha in so postali naravnost nesmiselni, ko so zavezniki zbrali močno in sijajno opremljeno vojsko ter jo postavili pod enotno povolj-ništvo, kateremu je načeloval Foch. Hindenburg je tedaj uvi-del, da je poraz neizogiben in je sam svetoval vladi, naj prosi za premirje. Vkljub vsemu se je umik nemške vojske izvršil v velikem redu. kar je treba pri- logo prvega voditelja države. Dne 25. aprila 1925 je bil z veliko večino izvoljen za predsednika republike. Kot prepričanemu "junkerju" mu ni bilo mnogo za to čast; sprejel jo je le ko so ga od vseh strani začeli prepričevati, da bi samo on mogel preprečiti razpad države, ki je bila takrat močno oslabljena radi notranjih bojev. Na dan vo- pisovati vplivu, ki ga je imel Hindenburg na svoje vojake. I »o sklenitvi mirovne pogodbe se je s'volasi vojščak umaknil v kolberg, a ni mu bilo usojeno, da bi v miru preživel svoja stara leta. Po smrti predsednika Eberta so Nemci proglasili Hin denburga za predsedniškega kandidata in le nerad si je naložil to odgovornosti polno na- litev je šel spat. Hindenburgova izvolitev za predsednika nemške republike je vzbudila sprva mnogo skrbi in bojazni v inozemstvu, ki je videlo v tem povračanje Nem-> čije v militarizem, a kmalu se je izkazalo, da je Hindenburg v bistvu miroljuben človek in da se z njegove strani ni bati nobenih mednarodnih zapletljajev. In tako se je zgodilo, da so tuje države z zadoščenjem pozdra vile leta 1932 njegovo drugo izvolitev in zmago nad Hitlerjem. Vkljub vsemu pa se je sčasoma udal prigovarjanju veleposestnikov ter je Hitlerja imenoval za državnega kancelarja. Od tistega dne dalje Hindenburg prav za prav ni več vladal. Nacionalni socialisti so dajanski o-mejili njegovo oblast in to tembolj, ker so se pri maršalu začele pojavljati tudi posledice starosti: oslabelost in bolezen. Na Hindenburgovo zdravstveno razpoloženje so gotovo vplivali tudi znani krvavi dogodki, ki so koncem junija pretresli Nemči-jo. Hindenburga pokopljejo v torek na državne stroške in na izredno svečan način. Kakor je bilo predvidevati, je Hindenburga kot predsednika države nadomestil Hitler, ki o-hrani pa tudi svoje kancelarsko mesto. Vlada je objavila poseben dekret, s katerim spreminja ustavo v toliko, da bo sedaj predsednik vlade obenem tudi najvišji zastopnik države. Imenoval se bo "državni vodja" — Reichsfuehrer. Hitler je s tem dobil še večjo oblast v svoje roke. Prej je bil kolikor toliko odvisen od državnega predsednika, sedaj pa je postal neomejen gospodar — v kolikor ga nimajo v svojih rokah "junkerji" in veleposestniki. Kako bo Hitler uravnal sedaj svojo politiko, ne samo notranjo. marveč predvsem zunanjo? To je vprašanje, o katerem so začeli že mnogi ugibati. Njegova "podjetnost" in "odločnost" — ako hočemo na tako nedolžen način označiti njegov nastop proti lastnim prijateljem Po znanem "čiščenju", ki «a je i/.vriil Hitler, so bile 1- julija vse ber linske ulice zastražene po policiji in soborcem — ne more vplivati baš pomirjevalno, posebno ne v da'naši\jih časih, ko visi evropski mir na ne preveč debeli niti. PO UPORU V AVSTRIJI Po par dneh se je avstrijskim oblastem posrečilo potlačiti na-cijevsko vstajo. Najbolj so se uporniki postavili na Štajerskem in na Koroškem, a tudi tu so morali odnehati pred pritiskom vladnih čet in 'heimwehrovcev'. Kakšnih 2.000 nacijevcev je po begnilo preko meje v Jugoslavijo, kjer so jih razorožili ter jih internirali. Z mecSnarodnega stališča ie bil položaj nekaj časa precej kočljiv, ker so Italijani zbraH na meji močno vojsko in so bili vsak hip pripravljeni, da vdrejo na avstrijska tla, ako bi sedanji režim bil v nevarnosti. Ob stojala ie nevarnost prav resnih zapletljajev, ker so se avstrijski nacijevci na Bavarskem baje pripravljali, da gredo preko meje pomagat svojim tovarišem. To se in zgodilo, ker je Nemčija pravočasno zaprla mejo, a da tega ni storila, bi se bile stvari gotovo prav nevarno zasukale. Jugoslovani niso nič kaj prijazno gledali na ono italijansko vojaško paradiranje ob meji in so tudi jasno povedali, ka ko mislijo: v slučaju potrebe je samo Zveza narodov poklicana, da intervenira na Avstrijskem in ni mogoče dopustiti, da se v avstrijske zadeve vmeša ena sama vlast. Novo avstrijsko vlado je sestavil dr. Schuschnigg, ki velja za treznega človeka. Grof Starhemberg je pod-kancelar, pa tudi major Fey je v vladi. Dr. Schuschnigg je izjavil, da bo vlada razpisala plebiscit, s katerim naj narod sam pove, ali se strinja s politiko, ki jo je začel pokojni Dollfuss, ali ne. Vojno sodišče je začelo soditi nacijevce, ki so bili zapleteni v vstajo. Izkazalo se je. da je Dollfussa umoril Otto Pianetta: izgovarjal se je, da je to storil iz maščevanja, ker je bil odpuščen iz državne službe, a sodišče ga je le obsodilo na smrt. Ista usoda je doletela Franca Holz-weberja, voditelja dunajskih vstašev. Obesili so oba. Holz-weber je do zadnjega (vzklikal "Živijo Hitler!". Tudi v Tno-mostu je bil neki nacijevec obsojen na smrt, mnogo drugih pa so sodišča obsodila na dolga leta ječe. 'Avstrijska policija zagotavlja, da ima v rokah dokaze, iz katerih je razvidno, da je povelje za vstajo prišlo iz Nemčije. Ako je to res, se ta zadeva naj-brž ne bo še tako kmalu rešila. Slovenski starši in naša šola Da vrši prva slovenska osnovna šola, ki je vzrastla in požrtvovalnosti male skupine naših rojakov, vežno kulturno, vzgojno in narodno funkcijo, o tem se je mogel prepričati vsak rojak, ki je posetil lepo uspele prireditve, na katerih so nasto-stopali z deklamacijami in igricami ter s petjem slovenski šo-larčki, kojih pretežna večina se je seznamila s slovensko pisano besedo šele v preprosti sobici v okraju Villa Devoto, kjer si je naša prva slovenska izseljenska šola v Južni Ameriki izbrala svoj skromni hram. Najbolj poklicani in v stanu, da ocenijo pomen in uspehe naše šole, so pa slovenski starši, matere in očetje onih otrok, ki šolo obiskujejo. Oni in njihovi otroki so neposredno deležni sadov, ki jih rodi ta naša temeljna izseljenska prosvetna ustanova in zato je tudi njihova dolžnost, da delovanje te šole neposredno nadzirajo in tudi moralno in materialno podpirajo. To smo že več krat naglasi-li, danes pa imamo zadoščenje, da moremo zabeležiti razvese ljivo dejstvo: slovenski starši so se zgenili in povedali, da more šola računati z njihovo vsestransko dobro voljo in pomočjo. Vodstvo šolskega odseka Izšel ienskesra društva "Tabor", ki je seda i prevzelo skrb za slo vensko šolo, ie povabilo starše že vpisanih šolarjev na sestanek, ki se je vršil v dedelio 2Q. pr. m. predpoldne v šolskih prostorih. Povabilu so se starši odzvali v polnem številu in so. s tem zp-ovorno dokazali svoje zanimanje za našo osnovno šolo. S šolskim vodstvom so se podrobno pomenili o nadaljnjem delovanju te najpomembnejše in naibolj potrebne ustanove v naši koloniii, ki bi morala, radi svoje koristnosti za bodočnost naše izseljenske skupnosti in vseh naših izseljenskih organi zacij, zanimati ne samo ožjo buenosaireško naselbino, marveč vse naše roiake sirom Južne Amerike. Starši so izrazili svoje popolno zadovoljstvo z dosedanjim delom šole, povda-rili pa so potrebo, da se poučevanje naših otrok v materinščini razširi tudi druiram, kjer je nasoljenih po več slovenskih clružin. Tn ta njihova želja se ponolnoma sklada z enim izmed naivažneiših ciHev in namenov Izseljenskega društva "Tabor". Vodstvo šolskega odseka je obrazložilo, da društvo želi, na i bi starši sami izbrali iz svojih vrst štiri šolske svetovalce, ki bi imeli nalogo, da vodstvu pomagajo s svojim nasvetom ter da tudi vsestransko nadzirajo delovanje šole, kateri zaupajo svoje otroke. Ta predlog so starši z navdušenjem sprejeli; zd ^laaaaiamaiMaiaimgigEiaiaaragBigni ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima ve* liko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene. p Dto. Alvarez 2288, esq. Trellei šolske svetovalce so bili po kratkem posvetovanju izvoljeni naslednji gg.: Aloiz Podgornik, Anton Štokelj, Franc Žorž in Avgust Štolfa. Preden se je zaključil ta sestanek, ki je trajal skoro tri ure in tekom katerega je bilo, toliko z ene kolikor z druge strani, izraženih mnogo praktičnih misli in predlogov, ki jih bo vodstvo šolskega odseka, kakor je obljubilo, čim prej uveljavilo, so navzočni soglasno ugotovili naslednje: i. da naša Prva slovenska osnovna šola lepo napreduje že drugo leto (mimogrede bodi o-menjeno da so ji razni preroki ki so se izkazali za zelo slabe, napovedovali smrt tekom treh mesecev po njeni ustanovitvi. ter da niso nič boljši oni novi preroki, ki se še sedaj oglašajo s sličnimi napovedmi); 2. da stoji danes šola na trdni podlagi; 3. da je njen nadaljnji razvoj zasiguran tudi s strani istih rojakov, ki so se do danes nesebič no žrtovali za njeno ustanovitev, delovanje in napredek; 4. da je zanimanje slovenskih staršev od dneva do dneva večje, o čemur priča vedno naraščajoče število otrok v šoli. ZAHVALA Šolski odsek Izseljenskega društva "Tabor" se tem potom zahvaljuje slovenskim staršem, ki so na sestanku Villi Devoto, na lastno _)0-budo, zbrali $ 38.— za slovensko šolo. Darovatelji so sledeči starši: Poberaj, Širca, Kovačič, Madon, Štokelj, Štolfa, Grbec in Podgornik. Za vodstvo Šolskega ods. "Tabora" Stanislav Baretto. B wgf/nrr 1 m*/ "kM ■BT JKKBBk ■Miw^M^M^m pip W:f vili ^Fv i «HHH PIHBot'iHH ■MliánH UL )/kl H Vi ■f; ^■pji. J flyjw ' i f' B íSMHH l ■st'." te Jb ■- ■iflfcižBr 8 ■ ■m ■ . 3» Wm Nemška ministra Gaering in Blomberg Naš novi poslov v V ponedeljek zjutraj je prispel na motorniku "Neptunio" v Buenos Aires novi odpravnik poslov Kraljevine Jugoslavije g. dr. A. Mišetič, novi zastopnik naših domovinskih oblasti. G. dr. Mišetič prihaja med nas v času težkih preizkušenj za našo tukajšnjo skupnost, preizkušenj, ki jih je prinesla občutna kriza, katera je zajela tudi Argentinijo. V naših izsel-Ijenskili vrstah je mnogo reve-žev, .ki so v najhujši bedi in katerih edino upanje v teh črnih dneh je še domovina. Po njej hrepenijo; v svoje kraje bi se radi vrnili, k svojim ljudem, pri katerih upajo najti utehe in za-slombe. Tudi slabi časi se doma lažje prenesejo nego v tujini, ki je izseljencu mačeha posebno v današnjih časih težke gospodarske depresije. A med tujino in domom je veliko morje, preko katerega človek ne more, če nima denarja. In tu nastane problem repatriiranja. •Izgubljeni, po tujem svetu raztreseni in hudo preizkušeni sinovi pričakujejo od matere-domovine, da iztegne do njih svoje roke in jih spet pritegne k sebi. Iz izjav, ki jih je dal g. Mišetič zastopniku obveščevalnega urada "Havas" tik pred svojim odhodom iz Beograda, smo videli, da je novi odpravnik pos-lov dobro poučen o resničnem stanju, v katerem se nahaja naše izselienstvo v Južni Ameriki, da se zaveda, kako velika in tež- odpravnik B. Airesu su jugoslovanske skupnosti v teh zemljah, pa tudi domovine. V imenu slovenskega dela na še kolonije pozdravljamo z vso iskrenostjo g. dr. Mišetiča kot novega zastopnika naših domo vinskih oblastem ter mu želimo velikih in trajnih uspehov pri njegovem odgovornosti polnem in — radi razdrapanosti v naši naselbini — gotovo ne zavida nja vrednem delu! RAZNE VESTI Na smrt so obsodili v Rusiji pet tehnikov, ker so v velikih plavžih pri Sverdlovsku zanetili, glasom obtožnice, požar. Bili so baje podkupljeni od nekega tujega sindikata, ki je v Rusijo prodajal stroje in ki je hotel uničiti konkurenco sver-dlovskih tovarn. Nov polet v stratosfero je izvršil ameriški major Kepner v spremstvu dveh tovarišev. Uporabili so največji balon, kar jih je bilo do sedaj zgrajenih, ter so nameravali dvigniti sa vsaj 24.000 metrov v višino; dosegli pa so "samo" 18.300 m, ker se jim je balon začel trgati ter se končno ločil od gondole. Rešili so se s padobrani. Poljske voine ladje so posetile Leningrad, v Varšavo pa so se prišli bratit ruski letalci, ki so bili prav prisrčno sprejeti. Večja skupina sovjetskih pilotov poseti v kratkefn tudi Francijo. Vročina je slednjič ponehala v ka ie naloga ki ga čaka ter da Združenih državah. povzročila prihaja med nas s najboljšimi nameni storiti vse, kar bo v njegovi moči, da pomaga najbed-nejšim izseljencem. Problem pomoči našim brez- poselnim ljudem je gotovo eden ^ge ¿ñ"^iiilV žl^i, U izmed najvažnejših m najbolj 80 stra5no trpele radi pomanjkanja numih, a je samo eden izmed vode dolge vrste važnih vprašanj, katerih rešitev bi bila v in terc- je ogromno škodo poljedelcem in živinorejcem, zahtevala pa tudi veliko število človeških žrtev: podleglo ji je 1212 oseb. V Texasu so živinorejci poklali v 7 tednih 61 tisoč vo- Naš posebni oddelek šteje danes okrog 15.000 (petnajst tisoč) poslovnih prijateljev med HRVATI SRBI IN SLOVENCI torej med Jugoslovani, ki znajo upoštevati naslednje razloge: NAŠ ZAKON: Hitrost, solidna in vljudna postrežba. NAŠE GESLO: Da Vas naši uradniki Vaše narodnosti postrežejo v Vašem jeziku, NAŠA DOLŽNOST: Sigurnost Vaših vlog, kulantnost pri nakazovanju denarja in jamstvo pri prodajanju ladijskih voznih listkov. NAŠA ŽELJA: Zadovoljiti tisoče in tisoče naših klijentov glede vse njihovih nalogov. PRIDITE V NAŠO BANKO ALI PA NAM PIŠITE! DAJTE NAM SVOJ NALOG IN PREPRIČAJTE SE! Naše uradne ure: od 8.30 do 19. Ob sobotah dol 12.30. I Jugoslovanski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Podružnica: MERCADO DE ABASTO Corrientes 3227 BUENOS AIRES Glavni sedež: L. N. Além 150 BUENOS AIRES Zastopnik: José M. Jakus Calle Montevideo 671 BERISSO F. C. S. V Švici je padlo z višine 1000 m neko potniško letalo, namenjeno iz Curiha v Stuttgart. Pilot, radiotele-grafist in deset potnikov se je u-bilo. Na Francoskem je umrl maršal Liautey, star 80 let. Velik del svojega življenja je preživel v francoskih kolonijah, kjer /te je izkazal kot zelo spreten kolonizator. Socialisti in komunisti bo se sporazumeli na Francoskem za Bkupen boj proti fašistični nevarnosti. Prvi skupna manifestacija se je izvršila preteklo nedeljo povodom proslave obletnice nasilne smrti lcvičarsk«*-ga voditelja Jeana Jauresa. Neki Makno, ki je v letih 1918 do 1920 poveljeval vojski od pol milijona mož v Ukrajini ter strahoval obsežen pas zemlje med belo i» rdečo armado, gospodoval nad življenjem in imetjem tam naseljenih ljudi, je umrl v Parizu, kamor i« bil pobegnil po zmagi rdeče armade. Pravijo da je dal v dveh letih svojega strahovladanja pobiti okrog 120.000 oseb. Pristavniški delavci na pacifiški obali v Združenih državah, ki so ž* dolgo stavkali, so se spet vrnili na delo. Italijanski učenjak Marconl j« presenetil svet z novim izumom. — Našel je način, kako voditi ladjo s suhe zemlje potom utrakratnih žarkov. Poskusi z njegovo ladjo "Electro", ki jih je izvršil v Genovi, so popolnoma uspeli. "Electra" «e jo kretala po pristavnlšču, dasi nI bilo na njej nobene posadke ARGENTINSKE VESTI Predsednik na dopustu Predsednik republike gen. Justo je zapustil glavno mesto ter se odpravil na potovanje po severnih provincah dežele. Listi poročajo iz raznih krajev o prisrčnih sprejemih ki jih prireja prebivalstvo prvemu-argentinskemu mandatarju. Železniška nesreča Na progi cned Gilbertom in Basavil-baso je zavozil vlak, prihajajoč iz I-buouya, v šest tovornih vagonov, v katerih so bili nastanjeni delavci, ki so zaposleni na tamošnji progi. Trčenje je bilo tako močno, da so bili nekate vi vozovi popolnoma razbiti, njihovi stanovalci pa več ali manj težko ranjeni. Pri pregledovanju vozov tovor-niškega vlaka, so ugotovili, da je nesreča zahtevala tudi človeško žrtev: življenje je izgubil 20 letni "linyera-Vicente Rodríguez, ki je skrivoma potoval v vlaku. Nesrečo je zakrivil železniški čuvaj, ki je odprl napačni tir. Aretirali so ga. Neprijeten dež Iz Roosvelta v pokr. Buenos Aires in pa iz raznih krajev Catamarke poročajo, da je pred nekaj dnevi začel tam paidati gost dež pepela, ki ga je najbrž veter prinesel z ognjenikov v Kordiljeri. Poljedelci tarnajo, ker so pravkar preorali polja in jim P' pel povzroča občutno škodo. Beg iz ječe Takšnih ječ, kakršne so v Argenti-niji, menda ni najti zlepa drugod. Sedaj namreč »pet poročajo iz Monte Ca-seroea, v Corrientesu, da je iz tamoš-nje ječe pobegnilo šest nevarnih zločincev, Jti imajo na vesti več umorov, /večer je stražar zapazil, da pri zapahu na železnih vratih, ki vodijo v svobodo, ni vse v redu. Brž je zagnal alarm in tako so ugotovili, da se je posadka jetnišniee zmanjšala. Poslali so policaje na levo in desno, za ubežniki pa niso našli nobenega sledu. — Najboljša mlekarica sveta Izvedenci so ugotovili, da se sme argentinski živinorejec Julio Genoud ponašati, da je gospodar najboljše krave mlekarice v Argentiniji in sploh na vsem svetu. Krotka in prilna žival no si označbo "Cariñosa Sylvia Jolanta Pontiac H. B. A. 085" in je holandsko-argentinske pasme. Tekom 3i6 dni je ta krava dala 11.294 litrov mleka in •'188 kg masla. Boljše cene za žito Ker je suša hudo škodila žutu v Severni Ameriki in so vremenske ne Prilike povzročile, da bo tudi v drugih državah v Evropi pridelek znatno nižji nego lani, so začele cene pšenici in drugim vrstam žita rasti. 1'šenica, za katero je bil žitni odbor določil ceno od 5.75 za 100 kg, se je Prodajala začetkom julija po 6.15, prečki«) sredo pa po 7.:15 za september 'n po 7.50 za oktober. Koruza, ki se je prejšnji mesec prodajala po 5.24 za avgust in po 5.34 7-a septemiber, se je kvotirala sedaj po M in ti. 57. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začetija pri ul. Dorregro 9J1, Tišina Triunvirato 1600 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Spopad med železničarji in fašisti V Santos Lugares se je pretekle dni vršilo zborovanje železničarske-ga društva. Po zborovanju je neka skupina železničarjev začela vzklikati pred sedažem tamošnje fašistične organizacije. To je dalo fašistom povod, da so začeli streljati iz hiše, v kateri so se nahajali. Vnela se je prava bitka in pokalo je obeh strani. Pravijo, da je bilo oddanih več ko 200 strelov. Prihitela je brž policija, ki je aretirala dvajset oseb in zaplenila 40 revolverjev — Vkljub hudemu pokanju ni bila bilanca tega boja preveč krvava: samo dva človeka sta bila ranjena: neki železničar in neki drugi človek, ki se sploh ni bil udeležil manifestacije, marveč ga je bila pot le slučajno zanesla v nevarno bližino krogel. PET USMILJENIH SESTRA IZ JUGOSLAVIJE JE PRISPELO V ARGENTINIJO V ponedeljek se je pripeljalo iz Jugoslavije v Buenos Aires pet usmiljenih sestra reda sv. Vincenca Pavelskega, da bodo tu, med nami, nadaljevale svoje že v domovini za-početo delo usmiljenja. Sestre tega reda skrbe za strežbo bolnikov, a se posvečajo tudi vzgoji in poučevanju otrok. Jugoslovanske sestre so prespele iz Zagreba in vodi jih s. Tekla Delak, naš pozdrav! DRUŠTVENI VESTNIH I. D. 'TABOR V Izseljenskem društvu "Tabor" že pridno delujejo godbeni, dramatični in šolski odsek, pevski odsek pa se je organiziral preteklo nedeljo in je že začel z vajami. Rojakinje in rojaki, ki bi se radi vpisali v društvo, naj se zglasijo v društvenih prostorih ul. Luís Viale 174fi; prijave se sprejemajo vsak večer in ob nedeljah popoldne. V nedeljo, 19 avgusta, bo društvo imelo svojo prvo prireditev. JUGOSLOVANSKI KLUB Jugoslovanski klub priredi da . s, v soboto, ob 17. uri, v svojih prostorih ul. Florida 621, društveno čaja"-ko. 1 V nedeljo, dne 12. avgusta, pa se ho vršila v J. K. izredna prireditev za športno igrišče. Na sporedu bo sabljanje in prosta zabava s plesom Sodeloval bo "Club Gimnasia y Esgrima" iz Villa del Parque. Svirali bodo Simfonični jazz, ciganski orkester in tipični orkester. DELO JUGOSLOVANSKEGA PATRONATA Tekom druge polovice meseca j ¡lija so bilo zaposlene potom urada Jugoslovanske izseljenske zaščite naslednje osebe: Pekcc Lazar, Krajčič Ante, Waigand Anton, Jaié Stevan, Henigmann Leopold in Korošič Fran, mizarji; Ma-rasovič Božidar in Pavko Nenand slikarja; Radišič Marko, Tomič Ante in Jančič Peter, težaki; Prljevič Ante in Stefaničič Ivan, mehanika. Patronat ima na razpolago mesta za: 10 mizarjev za železobeton, s plačo od 55 do 65 cent. na uro; 50 težakov za gradnjo železniške proge s plačo od 2.20 do 2.50 pesov na dan in z brezplačno vožnjo de kraja dela; 1 "matrimonio" za v La Plata (žena kuharica, mož peón de cocina) s 60 pesi na mesec, hrano in stanovanje; en deček raznasač (muchacho para mandados) z 20 do 30 pesi na mesec, stanovanjem in hrano; 1 pekar s plačo od 110 do 120 pesov. Urad Jugoslovanskega patronata se nahaja v ulici Reconquista 268. Za naše kuharice____ PRIREDITEV V CORDOBI Jugoslovansko društvo v Córdobi vabi vse Jugoslovanke in Jugoslovane iz mesta in okolice na društveno prireditev, ki so bo vršila v soboto, 11. avgusta, v dvorani "Ukrajina", ul. 82, štev. 1533, Barrio Inglés. Zabava prične ob 8. uri zvečer in bo trajala do ranega jutra. Vstopnina za moške $ 0.70, ženske brezplačno. K številni udeleži vljudno vabi Odbor. J. D. KOSOVO Jugoslovansko društvo Kosovo v Puerto La Plata poziva vse one izseljence, ki žive v prov. Buenos Aires in imajo kakšen opravek pri oblastih v La Plati, naj se ne obračajo na razne tamošnje špekulante za posredovanje, marveč naj se obrnejo na imenovano društvo, ki jim bo potom svojega odvetnika dalo brezplačne nasvete. Tako bodo na najbolj varen način skrbeli za zaščito svojih interesov. Odbor. ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. Vsako nedeljo se PLEŠE Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča eenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL o««»0 5085 NOVI PREDPISI ZA DENARNA NAKAZILA Vlada je objavila pretekli torek dekret, ki določa, da valutna kontrolna komisija odslej ne bo več dejala dovoljenj za denarna nakazila zasebnikov, marveč se bodo te operacije vršile v naprej popolnoma svobodno. S tem se je razveljavila določba od 15. decembra, spremenjena pozneje koncem maja, glasom katere so zasebniki imeli pravico prositi kontrolno komisijo za dovoljenje, da po ugodnejšem tečaju nekažejo v inozemstvo do 100 pesov na mesec. Izseljensko društvo "Tabor" vabi vse naše izseljenke in izseljence na svojo PRVO PRIREDITEV ki se bo vrošila v nedeljo, 19. avgusta t. 1., v dvorani "XX Setiembre", ul. Alsina štev. 2832. SPORED: ]. Smetana: Potpuri iz opere "Poljub", za orkestr. 2. Nagovor. 3. Deklamacija. 4. Zeleznik: "Jutro", mešan zbor. 5. Deklamacija učenke Slov. osnovne šole v Bs. As. 6. Ipavec: "Milada", mešan zbor. Odmor V 7. Schoenherr: "Zemlja'', življenjska komedija v treh dejanjih. Po sporedu prosta zabava in ples. - Začetek ob 16.30. Vstopnina: $ 1.—; za člane društva "Tabor": $ 0.50. POIZVEDOVANJA Tukajšnje kr. jugoslovansko poslaništvo prosi naše izseljence, naj mu javijo (na naslov Charcas 1705, Buenos Aires) ako kaj vedo o izseljencih Antonu Burgerju, Ivanu Burgerju in Francu Burgerju, ki so se pred mnogimi leti nastanili v Chacu, nedaleč od Resistencije ("Cal Banitez"). Kr. poslaništvo poziva obenem i-'.ie-ljenca Dušana Paskvalija, naj se jo-vi na zgoraj navedeni naslov. Vsakogar' ki bi kaj vedel o izseljencu Matu Subotiču, ki je doma iz Donje Ledenice, občina Risan, v Dalmaciji, in ki se je pred leti nahajal v Buenos Airesu, prosimo, naj bi to sporočil našemu uredništvu (Lavalle FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 Dock Sud "^iMMMMMMMMMMMMMMŠŠ*' DOCK SUD Naša slovanska lekarna Tu boste lepo postreženi v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršimo brezplačno C. Facundo Quiroga 1441 Nasproti policijskemu komisari-jatu 341). Za njegov naslov bi rada vedela njegova sestra Petrana, poročeha Si-meunovič, ki živi v Zemunu in ki se je na nas obrnila potom g. direktorja Doma slepih Kralja Aleksandra I., g. V Ramadanoviča. Mato feubotie je sin Marka Subotica in se je tu ha-vil baje s trgovino. Kdo ve za naslov Franca Furia na iz Goč pri Vipavi in Ivana Murcine iz iste vasi? Prišla sta 1928. leta v Ar-gentinijo. Prvi je bil lansko trto še v Rosariju pri Zdravku Vovku. pozneje pa ni bilo o njem več glasu. I-van Mrcina p?i se že več ko dve leti ni oglasil. Kdor bi kaj vedel, je na-prošen, da sporoči uredništvu, otroški se mu povrnejo. Po imenovanima poizvedujejo starši. Krojačnica in trgovina GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. • Prrporoča se FRAN LEB AN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Buenos Aire» Clínica Médica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugoslovanske jezike in sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 1 ti SLOVENCI DOMA IN DRUGOD i Jugoslovanski pravniki v So-fiji V prvih dneh julija se je mudila na Bolgarskem večja skupina jugoslovanskih pravnikov, ki so šli v sosedno državo z namenom, da tudi s svoje strani pomorejo okrepiti prijateljske stike med Jugoslovani in Bolgari. V Sofiji so bili prav prisrčno sprejeti in je celo predsednik bolgarske vlade Georgijev priredil njim v čast svečan banket. Imel je ob tej priliki tudi govor, v katerem je naglašal, da je nastopila v odnosa jih med obema bratskima narodoma nova doba iskrenega sodelovanja, medsebojnega razumevanja in prijateljstva. Vsak dober Slovan mora obžalovati nedavno sosedsko prošlost med Južnimi Slovani; a ta prošlost naj služi koti izkustvo, ki bo v bodoče preprečilo ponovitev žalostnih stvari, ki spadajo v preteklost in ki se ne smejo več povrniti. Minister Georgijev je pohvalil jugoslovanske pravnike radi njihovih prizadevanj za dosego čim iskrenejšega .prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo. Mnogo je danes ljudi, toliko na eni, kolikor na drugi strani, ki delajo v istem pravcu, m odgovorni faktorji obeh držav iskreno podpirajo ta stremljenja. Proces v Celju Dne 25. junija je bila pred velikim dinatom celjskega okrožnega sodišča razprava proti 8 obtožencem: Arzenšku Viktorju, 20 let, ključavničarju v štorah in Zahojniku Flo-rjtnu, staremu 21 let, tovarniškemu delavcu pri Westnu v Gaberji.r zaradi zločinu po čl. 1 in 19 zakona o zaštiti države; dalje Zupancu Mihaelu, 30 let, tesarskemu mojstru pri Kukovcu na Lavi, Zupancu Martinu, 60 let, delavcu v Štorah, očetu prejšnjega ter Vašu Ivanu, 45 let, delavcu v Štorah, zaradi zločina po čl. 1 zakona o zaščiti države in Stantetu Petru, 20 let, delavcu na Sp. Hudinji, Dolcherju Alfonzu, 20 let, slušatelju prava v Ljubljani in Oši Ivanu, 20 let, de-llreu na Sp. Hudinji, in sicer proti zadnjim trem zaradi čl. 19 zakona o zaščiti države (razobešanje koMistične zastave v Celju v no-ost 80. aprila na 1. maj 1934). Javnost je bila pri razpravi, iz kljUčena. Sodba je bila razglašena jaVno ob 1 popoldne. Obsojeni so bilí: Arzenšek Viktor na 2 leti ro-bije; Zahojnik Florijan na 10 mesecev strogega zapora, Zupane Mihael 6 mesecev strogega zapora, po gojno za 3 leta z ozirom na skesano priznanje; Zupane Martin, 8 me secev strogega zapor», Vaš Ivan 4 mesece strogega zapora, Stanje Peter 2 meseca zapora in 120 Din denarne kazni; Dolcher Alfonz 2 meseca zipora, pogojno za dobo 3 let; Ošo Ivan 2 meseca zapora. Žalosten konec slovenskega pilota Na letališču v Zagrebu se je dogodila 24. junija težka nesreča, katere žrtev je postal znan slovenski pilot Janko Čolnar. Zašel je s svojim letalom v vrtinec, ki ga je treščil ob tla s takšno silo, da je bil takoj mrtev. Truplo ponesrečeneg.l letalca so prepeljali v Ljubljano. Najstaršo slovenko ugrabila smrt V Nedelici pri Turnišču je 23. junija umrla Šoemen Orša v starosti nad 100 let. Stara je bila gotovo ze 103 leta, trdijo celo, da jih je imela že 106. Imela je sedem otrok, najstarejši je star 82 let. Dva sinova sta umrla na bojišču med . svetovno vojno. Pokojna je bila ze o-krog 60 let vdova. Bolna ni bila nikoli Alkoholnih pijač se ni branila posebno žganje ji je dobro teknilo pa kljub temu je dočakala visoko starost. Videla je skoro brez očal slišala je bolj slabo. Imela je že dosti prapravnukov. Pokojna je bila najstarša ženska v Slov. Kra-<><><><><><><><><><><><><><><><^ Todo el mundo debe conocer al SASTRE DEL SOTANO donde un peso vale dos Trajes, sobretodos y perramus desde $ 45. Hechuras desde $ 27 TUCUMAN 449 i A Descuento del 5 o|o presentando este aviso. **************************** ... * i * * * * * Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de OPROSTILI SO JIH Poročali smo že o obsodbi pivških fantov radi pretepa s šempeter-skim komisarjem Belluomom ter da je sodišče obsodilo sedem fantov na zapor od 3 do 14 mesecev. Fantje pa so potom svojih odvetnikov vložili priziv in vzklicno sodišče jvj vse obtožence oprostilo razen Ivana Vrha; uvidelo je marveč, da je komisar sam zakrivil napad s svojim izzivanjem. Naborniki so že odpotovali na svoja mesta, da odslužijo vojake. Gostilni Penko v št. Petru, kjer se je pretep izvršil, je oblast spet vrnila koncesijo. Ta vest je vsekakor nekaj nenavadnega za naše kraje, ki spadajo pod Italijo. "Delaku se je posrečilo, da je iz povesti izluščil pravo jedro, veliko vsečloveško idejo, ki je bistvo Cankarjeve povesti, da namreč 'samo delo ustvarja vrednost in da vsa vrednost po pravici pripada delu. Dejanje pa predočuje, da ta ideja, v družabni organizaciji, v kateri je živel Jernej, ni mogla priti do veljave. Jernej je zaman iskal pfavi-ce pri županu, pri sodniku, pri cesarju in nazadnje tudi pri božjem namestniku." Juš Kozak, eden izmed naših najboljših pisateljev, je P»sal v 'Jutru': "Delak je izluščil iz Cankarjevega dela borbenega Jerneja. Marsikaj se skriva v Cankarjevem "Hlapcu", kar bi utegnilo centralno osebnost dr jgače osvetliti» kakor jo je pokazal Delak, toda osrednje ideje Jernejevega pota za pravico ni mogoče utajiti in Delak jo je mogočno upodobil. Sugestivni izraz kolektivnega človeka je zajel občinstvo z dinamično močjo in prebudil v dušah veliko etično idejo. Morda kaže čas, da je Cankarjeva instuitiv-na (bilj zaslutena ko spoznana) i-deja napoved nove oblike družabnega ustroja, človeškega čustvovanja in mišljenja. Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1721 ^><><><><>0<><><><><><><>0^ **************************** f^ P O ZO R! KROJAČNICA NA PATERNAL!! (nasproti postaje) ŠAURIN In NANUT KROJAŠKA MOJSTRA se priporočata cenjenim rojakom Najboljše blago. Solidno delo in nizke cene. Zadnje novosti. WARNES 2191 BUENOS AIRES U. T. 59 (Paternal) 4271 Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREŽBA TN ZMERNE CENE. fammtm ZA POUK IN ZABAVO KITAJSKO ZDRAVLJENJE Akupunkturo porabljajo Kitajci za zdravljenje raznih bolezni že tisočletja. S tanko kovinasto iglo napravijo čisto lahke obode v telo. Za to porabljajo najrajši zlato ali srebrno iglo; kajti kitajski modroslo-vci trdijo, da izvira zlato iz solnca in srebro iz lune in da nosijo te kovine v sebi posebno moč teh zvezd. Mesto, v katerega naj zabodejo iglo, je treba natančno izbrati. Kitajci so izbraL' za to 450 različnih točk, ki so razdeljene po vsem telesu; izmed teh je 388 glavnih. Glo bina in trajanje uboda sta odvisna cd vrste bolezni in tudi od konsti-tucije in bitja bolnikove srčne žile. Ugotovitev točke, na kateri naj se izvrši akupunktura, zahteva posebno spretnost. Treba je natančno po znati bolnika in natančno vedeti za njegovo bolezen in prav natančno premeriti razdaljo med raznimi točkami. Tako piše dr. E. Pettidi v pariškem listu "Je sais tout". Včasih ožgejo nastalo ranico, in sicer tako, da sežgejo na njej posebno zelišče. To imenujejo "moxibistion" Ta ne povzroča nikakih bolečin. Akupunkturo in moxibustion so nekdaj znali v Evropi samo po pripovedovanju potnikov, ki so prihajali s Kitajskega. Holandski zdravnik Viljem ten Rhyne, ki je dolgo proučeval akupunkturo na Kitajskem in se je prepričal o njeni u-,'inkovitosti. se je leta 1683 vrnil v London in napisal obsežno delo o tem vprašanju. V začetku 18. stoletja je Italijan Valsava zdravil z akupunkturo ob-lazne in zobne nevralgije. Poslej so uporabljali to metodo mnogi zdravniki na Angleškem, kakor Churchill in Finch, Feliks Vicq d'Azyr na Francoskem. Posebno se je v tem pogledu udejstvoval Berlioz, oče slavnega skladatelja. Leta 1816 je zdal svoje spomine in v njih mojstrsko opisal to zdravilno metodo. Prof. Cloquet je končno leta 1826 spisal temeljito delo o akupunkturi in ji pripomogel do popolnega uve-ljavljenja. Po njegovem mnenju je ak'tpunktura ena izmed najučinkovitejših zdravilnih metod. Uporabljamo jo lahko pri mnogih boleznih, ko so že vsa druga zdravila odpovedala. Učinek je tako nagel, da so mnogi pričeli govoriti o čudežu. To je seveda pretirano. Ta metoda ima to prednost, da je učinek nagel in da bolnik ne trpi. Cloueuet in njegov učenec dr. Dan-tu sta menila, da učinkuje akupunktura z živalsko električnostjo. Dr. Pelletan je to teorijo ovrgel. Pridružil se je Berliozu, ki trdi, da vbod razdraži živce in jim podeli moč, ki lajša bolečine. Če zabodemo iglo v meso, mora nujno zadeti ob živčevje. Haime de Tours, Bretonneau in Troseau, ki so z akupunkturo zdravili revmatizem in nevralgijo, trdijo, da je zdravljenje imelo uspeh. Piscu samemu se kljub raznim poskusom ni posrečilo priti do določene sodbe o fiziološkem učinku a-kupunkture. Prepričan je, da obstoji njen učinek v živčni reakciji, ki nastopi daleč proč od mesta, kjer je bil izvršen vbodljaj. Znano ni, i li se učinek prenaša po simpatičnem živcu ali po kaki drugi poti živčnega sistema. Gotovo je le, da so uspehi akupunkture pri revmatičnih napadih, pri nevralgijah, migreni, išiasu, naduhi, nespečnosti, omotici in krvnem pritisku, srčnem krču in epilepsiji presenetljivi. IZREDNI MOŽJE Učenjaki navajajo, da je na svetu več stotin jezikov. Vsi ti jeziki kažejo neko sorodnost, ki priča o skupnosti človeškega rodu. Tudi dejstvo, da se rodijo ljudje, ki se z nenavadno lahkoto naučijo izredno mnogo jezikov, priča, da imajo vsi jeziki nekaj skupnega. Splošno se ljudje ne brigajo posebno, da bi se naučili tuje jezike temeljito. Še danes je znano ime italijanskega jezikoslovca Josipa Mezzofaotija, ki je živel od leta 1774 do leta 1^49. Zanesljiva poročila pravijo, da je obvladal 50 jezikov; pri tem niso všteta narečja, kakor n. pr. "Plattdeutscii". Se drugih 12 jezikov je znal brati. Bil je tudi izredno priden. Nikdar ni zapustil svoje domovine, čeprav so ga vabili v Pariz in na Dunaj. V 18. in 19. stoletju so prihajali v njegovo rojstno mesto Bologno številni vojaki iz oddaljenih krajev. Mladi duhovnik Mezzofanti jih je rad spovedov.ii v njihovem materinskem jeziku. Mezzofanti je dolgo poučeval na vseučilišču v Bologni. Ko je bil leta 1795 posvečen v duhovnika, je obvladal že 10 jezikov, med temi tudi koptiške^a. ki je silno težak. Posebno se je rad zabaval z raznimi narečji stare in n >ve grščine. Veliki ruski vojskovodja Su-vorov in cesar Nikolaj I. (1845) sta se čudila njegovemu izrednemu znanju ruskega in poljskega jezika. K njemu so prihajali tudi ugledni Angleži, med njimi lord Byron, ki se ni mogel prečuditi, kako krasno je Moz-zofanti govorit angleško. Mezzofanti je postal knjižničar vatikanske knjižnice. Leta 1838 je postal kardinal. Nemška rodovina Gabelentz je tudi dala dva izredna moža, ki sta ol,vla- dala veliko število jezikov. Hans Co-non von der Gabelentz je znal okoli 80 jezikov in narečij. Razpravo o pomenu pasiva je napisal, nanašajoč se na pomen pasiva, v 200 jezikih. Gabelentz je prvi znanstveno obdelal jezike Mordvinov, Černisov in Čura-sev. Njegov sin Georg von der Gahe-lentz, ki je živel od leta 1848 do 1893, je sledil1 očetu po poti učenja jezikov. Postal je profesor na vseučilišču v Berlinu, in sicer za kitajščino. Spisal je več kitajskih slovnic. Imel je izreden dar kombinacije. Reinhold Rost (1822—1896) je'dolgo let poučeval na misijonski šoli St. Augustine College kot učitej osmih o-rientalskih jezikov. Poleg tega je pnu čeval holandščino in portugalščino. Pozneje je postal knjižničar slavne knjižnice Britskega muzeja. Med drugimi jeziki je znal kitajskega, kovinskega, tibetanskega, siamškega, ma-lajsko-polineškega, nadalje sanskrit, taruliščino, hebrejščino, arabščino in turščino. Poleg tega je obvladal več jezikov, ki jih govorijo v vzhodni indiji. Dr. Juri Sauerwein <1831—1904) je bil doma iz Hannoverja. Ta mož je pesnil v 22 jezikih. Neprestano je hrepenel po svobodi, zato ni našel nikjer miru. Bil je nekaj časa na vseu-čiliški knjižnici v Gottingenu. Sveto pismo nove zaveze je prevedel v bolgarščino, ruščino, armenščino in en-doganščino. Nato se ga poslali v Al-žir, kjer je prevedel1 sveto pismo v kabilščino. Živel je tudi v Londonu in se tam naučil kitajščine in hindo-stanščine. Prišel je na Finsko, v Es'n-nijo in Rusijo. Nato je živel v Abesi-niji, kjer se je naučil etiopščino. To mu še ni bilo zadosti. Obiskal ju Vende, Litavce in Norvežane ter študiral njihove jezike in navade. Leta 1930 je umrl Emel Krebs, vseu-čiliški profesor v Berlinu. Jezika Baskov se je naučil v treh mesecih. 24 let je delal v Pekingu, kjer je bil tolmač kitajskega jezika. Imel je nenavaden spomin in izvrstno uho, kateremu ni ušel1 noben zvok. Znal je 68 jezikov, bávil pa se je s 110 jezik". NAJDROBNEJŠA KNJIGA šzodg(b shrd shrd shrd shrd shrdlu Znamenita knjižnica v Oxfordu je prejela najdrobnejšo knjigo na svetu. Njeno vsebino tvori angleški prevod pesmi perzijskega klasika Omarja Hayama. Knjiga je natisnjena v Ameriki v Masachusetsu. Vezana je v r^e-či safijan in meri 0.65 cm višine, 0.16 cm debelosti ter ima 34 strani. Stavci bo imeli s knjigo toliko posla, da so delali samo pozno ponoči, kadar počivajo stroji v tiskarni in tudi cestni promet. Potrebovali so popolno tišino brez tresljajev. Seveda je potrebna za čitanje knjige močna povečevalna leča. ZA RAZŠIRJENJA LETALSTVA Letalski oddelek trgovinskega ministrstva v Združenih državah je poslal okrožnico 30.000 ljudem, o katerih je bilo poučeno, da se zanimajo za letalstvo. Okrožnica je imela namen, da bi ugotovila, koliko ljudi bi se zanimalo za letalo, ki bi bilo zelo poceni. Ministrstvo je najprej prejel" 18.000 odgovorov. Izmed teh je 10 tisoč ljudi izjavilo, da bi takoj kupili tnk-šno letalo. Ti so postali novih 57.000 naslovov Američanov, ki bi se tudi zanimali za takšno letalo. Nato je trgovinsko ministrstvo dalo ukaz, iaj 6c zgradi "ljudsko letalo". V ta namen je nakazalo pol milijona dolarjev. Poseben odbor naj bi proučil vprašanje. Država je poleg tega pričela graditi 700 novih letališč. Tako je dobilo delto 70.000 ljudi. Ravnatelj letalskega oddelka v trgovinskem ministrstvu je izjavil, da bo stalo ljudsko letalo okoli 700 dolarjev. Letalo bo mogoče kupiti za tako nizko ceno ■ diño v primeru, da se zgradi kar v masi. Letalski motor je mogoče napraviti že za 100—150 dolarjev. Iz življenja severnoameriških rojakov Župnik škur umrl V Pittsburgu je umrl 16. pr. m. tudi po Primorskem dobro znani župnik Jožef ¿kur, doma iz Beneške Slovenije. V Ameriko je prišel 1914. leta in je tam služboval v raznih ameriških državah. 0,1 1924 dalje je živel v Pittsburghu, kjer ga je čakala smrt. Zadela ga je kaP-Bil je splošno priljubljen pri vseh slovenskih izseljencih. Odvetnik Clyne obsojen Odvetnik Clyne, ki jé v Clevelan-du povozil, kakor smo poročali, 53 letno Slovenko Mari'jo Kavačič, je bil 25. pr. m. obsojen. Zagovornik pa je vložil priziv. Slovenska pustolovka izginila. Dne 14. junija se je imela vršiti obravnava radi sleparije proti Fran čiški Tavčarjevi, ker je s ponarejenim čekom dvignila, kakor smo že javili, precejšnjo vsoto denarja. — "Milijonarka" pa k obravnavi ni prišla in je radi tega zapadla kavcija od 2.500 dolarjev, ki so jo bili zanjo položili njeni prijatelji. Kavčičeva je izginila brez sledu in menijo, da je pobegnila v Mehiko. Nenavadna smrt je doletela Antona Aničiča v Chicagu. Otroci so pozno zvečer igrali na cesti pod njegovim oknom z žogo in ker jih drugače ni mogel prepoditi, je vzel kladivo, stopil na okno ter zamahnil proti elektriški žarnici, da bi jo razbil. Nesreča je pa hotela, da se je dotaknil tokovodne žice in ga je tok na mestu ubil. Z motorjem je zavozil v drug avto 31 letni Ivan Debevec iz Waukega-na, in sicer s tako silo, da je zletel na tlak in kmalu podlegel dobljenim poškodbam. Vlak je povozil v Alliance, Ohie, 30 letnega rojaka Franca Zniderši-ča iz Nadaljnjega sela pri Št. Petru na Pivki. t ZDRAVIMO SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom Grob poljske učenjakinje Ma rije Skolodovske (Mme. Curte) /ARMIENTO 1017 ORDINIRAddIO dpI2 i 14»2S SATI < DESET ZAPOVEDI ZA ŽENSKO LEPOTO (Ameriški strokovnjak za žensko lepoto Karol je objavil deset zapovedi, o katerih pravi, da bi si jih morala dobro zapomniti ter se po njih ravnati vsaka ženska.. Tako-le uči ta ameriški specialist: i. Ne podcenjuj in ne precenjuj svoje lepote. 2 Ne zabavaj se preveč, nič ne uničuje zdravja in lepote v takšni meri kakor prevelika zabaveželjnost. 3. Bodi zmerna v jedi in pijači. 4. Ne poroči se prezgodaj. Materinske in gospodinjske dolžnosti so za mlad organizem pretežke. 5. Izogibaj se tobaka in alkohola. 6. Ne poslušaj prilizo-vanja. Samozavest je često sovražnik lepote. 7. Ne gojuj preveč športa, ki premočno razvija mišičevje in jemlje ženskemu telesu nežno harmonično linijo. 8. Ne obupaj, ko pride starost, staraj se z dostojanstvom in ne delaj se smešno. S 40. letom ne želi veljati za 18-letno. 9. Ne- Večno mlada Mistinguett prodaja slike na neki dobrodelni prireditvi Angležinja Madeline Slade, Ghan-dijeva učenka, se je pred nqdavnim povrnila v domovino, kjer hoce delati propagando (za mahatmo. barva i si las. Skrbi zanje, a prepuščaj barvanje naravi, ki sama najbolje ve, kaj ti pristoji. 10. Ne šminkaj se. SLADKOR IN ZDRAVJE Mnogo je mater, ki dajejo otrokom sladkorja, kolikor ga požel i j o. Sladkor ima brez dvoma mnogo hranilnih snovi, toda najnovejša raziskovanja so dokazala, da je pretirano uživanje sladkorja otrok škodljivo. 2e sloveči raziskovalec prehrane Hindhede je opozoril, da je uživanje čistega sladkorja brez potrebnih primesi, kakor 80 na pr. vitamini, nevarno. Že preprosto ljudstvo pripisuje izpadanje z°b in las prevelikemu uživanju sladkorja. Zato je japonskega zdravnika *'r. A. Kataseja toliko bolj mikolo, da Pride do dna temu vprašanju. S pomočjo svojih 40 učencev se je •otil raziskovanja na živalih in lju-deh. PriScl jo do mičnih zaključkov. Sodelovali so tudi učenjaki Yamaka-ni> Fuzisawa in Suzuki. Ti eo skupno dognali, da je na pr. domači zajec, k' je užival tri desetino grama sladkorja na vsak kilogram svoje telesne teže, pokazal prve znake obolelosti na kosteh in zobeh. To se ni pokazalo sa-,n° Pri uživanju čistega rafiniranega Osnega sladkorja, temveč tudi pri Ui'vanju grozdnega sladkorja. Če so ljudje prav tako občutljivi kakor ži- * ti * ti * ^r vali, potem bi otrok od petega do še-tega leta prenesel dnevno samo šest gramov sladkorja. Japonski izvedenci so mnenja, da je prav pretirano u-živanje sladkorja krivo, da so otroci v velikih japonskih mestih tako šibki. To velja toliko bolj za otroke v velikih ameriških mestih, kjer znaša dnevna uporaba sladkorja 100 funtov na glavo. Nasprotno pa se pojavi v notranji Kitajski, kjer užijejo otroci kvečjemu po šest gramov sladkorja na dan, prav malo kostnih in zobnih bolezni. Dr. Katase je tudi ugotovil, da je mogoče preprečiti kvarne vplive sladkorja na ta način, da dajemo o-troku v istem času hrano, bogato vi-salate in druge zelenjave, so sladkor taminov. Če je dajal zajcem mnogo prav lahko prenašali. Odrasle živali mnogo lažje prenašajo tudi velike količine sladkorja. Po vsem tem bi o-draslemu človeku ne bil sladkor tako škodljiv. Migljaji za hišne gospodinje Saje vsebujejo dušik in so zato izvrstno gnojilo za vrt. Potrosimo jih po že poravnanih gredah in jih plitko podkapljemo. Lahko jih tudi stresemo v vrečo, ki jo potopimo v vodo. Tako naj stoji voda dva dni, nakar tekočino lahko uporabljamo kot tekoče gnojilo. Po sajah vse listnate rastline lepše zelene. Z njimi tudi preganjamo bolhače. Na-tresemo jih okrog vsake rastline nekaj, in sicer zjutraj ob rosi, da jih veter ne raznese. * ti * tít * ti * ti * ti ★ lir Ne uporabnih pletenin ne zavr-žemo, ker je volna še vedno uporabna. Poderemo previdno pletenino, namotamo volno na deščico ter jo vlaknemo nato v toplo vodo, da se popolnoma namoči. Ko se volna po-suči, je zopet lepa in sveža ter se lahko ponovno porabi. Rjo odstranimo iz belega blaga s tem, da rjasti madež namažimo s par kaplicami limonovega soka in likamo nato z gorkim železom. ZA NAŠE KUHARICE MESO Z ZELENJAVO Zreži na tanke kose kuhano ríos.-». Sesekljaj dobro čebule, peteršilja, 00-daj soli, popra, moškatnega oreška (nuez moscada) in žličko ribanega kruha. Položi v kaserolo, ki si jo namazala s svežim maslom, finega ze IZ BUENOSAIREŠKE KRONIKE USODNA ZMOTA Josip Linkus, star 29 let, stanujoč v ulici Manuela Pedraza 5894, Litvanec, je bil nekaj boian, pa je POD VLAK Vlak pacifične železnice je v soboto opoldne povozil na višini ulice Leiva 35 letnega Angela Brinni- poslal svojo ženo v lekarno kupit ja> ko je hotel preko tračnic. Bil je takoj mrtev. Takšna nesreča se je pripetila tudi v ponedeljek na višini ulice O-laya, kjer je vlak iste družbe povozil 45 letnega Francisca Caroneja. Tudi ta je bil takoj mrtev. Istega dne je vlak vzhodne želez- zdravila. Žena pa menda ni |prav povedala in so ji dali v lekarni strup na mesto zdravila. Mož je ta strup zavžil in črez par minut je bil že mrtev. Oblasti so uvedle preiskavo. TEŽKA NESREČA NA DELU cia. Luis Volza, star 54 let, ter Este- niče do smrti povozil, blizu ul. Zu-ban Lamothe, star 49 let, sta popra- viria, 29 letno deklo Liborijo Gar-vljala v soboto, nekaj po 12 uri, galpón v ul. Gascón 109. Cementna streha, na kateri sta stala, se je vdrla pod n*jima in sta radi tega padla z višine 5 metrov. Pobila sta se pri tem tako, da je Valza kmalu izdihnil, o njegovem tovarišu pa zdravniki dvomijo, da bo okreval. SAMOMOR Trgovec Amleto Migliorini, star 42 let, si je v torek popoldne, v tovarni likerjev ul. Victoria 2889, 3 strelom v usta vzel življenje. Našli so pri njem pismo, v katerem pravi, da je obupal radi velike mizeri-je, v kateri se nahaja. Prosil ja, naj bi ne obvestili njegovih sorodnikov, ki žive v Italiji, ter da naj njegovo truplo sežgejo, pepel pa vržejo v reko. NESREČEN PADEC V ulici Del Temple, na višini 2665 se je v četrtek igralo več otrok. Julio Hermida, star 31 let, jih je podil, pa je pri teku tako nesrečno padel na sence, da je na mestu obležal mrtev. ti ti * ti * starši! * Dragi Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svo- . ... , . .. ! , . jega sinčka na vzgojo sloven- lišča toliko, da pokrije dno, polagaj J 6 0 skemu zavodu. na to meso, pokrij z ostalim, polij z omako ali juho, pomešano z žličko kisa, in deni v peč za pol ure. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) NAROČITE SE NA "Novi list" DIPLOMIRANA Krojačnica Leopold Ušaj Calle GARMENDIA štev 4973 Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro iz-bero angleškega in češkega sukna ter solidne cene. Prvovrstno delo iciiaíajaiafaiaraiafaiarsraiajastóFaiaiaiajajHisíaraiaR HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo In domačo hrano od i 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed i 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA Miss Doris Duk«, ki jo imajo v Ze-dinjenih državah za "najbogatejše dekle na svetu" SPOLNE BOLEZNI Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERMIJA — X-ZARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE Konzultacije brezplačno • HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice ▼ popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOV stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5.— Gran Instituto Médico Abasto 3284 * CORRIENTES - 3284 II. nadstropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure. IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pratf In B». Alreeti ter specializirana ca vse ženske bolesnl. Deluje že 25 let, blvfta babica v bolnUnicI J. Fernftnde* Filomena Beneš Bllek Calle Lima 1217, 1 kvadre od Plan Constitución — U. T. M (B. Ord.) MM DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od % 3 dalje. Nai atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San M artin 608, Buenos Aires L PRAZGODOVINSKI PRITLIKAVCI Arheolološka ekspedicija pod vodstvom mehiškega raziskovalca prof. Everarda Gamiza je v skoraj nepri-stopnem gorskem ozemlju Mezqui-ške doline v državi Durango odkrila sledove visoke prazgodovinske kulture, latere nositelji so bili pritlikavi rodovi. Iz mumij, ostankov hiš in orodja je sklepati, da je to pleme merilo v višino komaj 80 cm, njegove trdno zgrajene hiše pa so • bile 1 m visoke. Ti prazgodovinski pritlikavci so dobro poznali geometrijo in obdelovanje kovin, za svoje orodje so u-porabljali mnogo litega svinca in so se oblačili v fine tkanine iz kaktu-sovih vlaken. Za orožje so imeli loke in puščice s kremenčevimi ostmi. Mumije pokojnikov so hranili v pletenih koših. Oblačila teh mumij so se zaradi suhega podnebja izbor-no ohranila. Sporočilo prof. Gamiza je antropološko zelo zanimivo, kajti doslej so smatrali za najmanjše človeško pleme Bambutijce v Srednji Afriki, ki merijo povprečno 1.45 metra. Poleg tega pa je važna dopolnitev k sedanjemu naziranju o pritlikavih plemenih. Doslej so poznali le dve skupini pigmejcev, azijske Negrite in afriške Negrile. Zadnji so se preselili menda v prazgodovinski dobi v Afriko. Odkritje novega pritlikavega plemena v Ameriki pomeni nov člen v verigi, ki veže novi svet z ostalimi celinami. Seveda pa nam s tem še ni postalo jasno, kje je prvotna domovina pritlikavcev. KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) ir ti ir ti ir ti * ti * ti * ti Holandska princezinja Julijana je bila na Angleškem in so jo tam več krat videli v družbi valeškega pri nca, pa radi tega že govore, da se bo angleški prestolinaslednik konč no morda vendarle poročil. MUUAVSKI: Višnjegorski • / janicar Zgodovinska povest. 1. poglavje. (Nadaljevanje) Zdaj eden, zdaj drugi se zvrne s konja mrtev ali ranjen. Kar jih še sedi v sedlih, so branijo le še slabo. Mladi Višnjegorski je lastnoročno odpeljal aginega konja v grajski hlev. Zadovoljno je motril iskrega vrancn. Bil je to visokonog arabec najčistejše pasme. S povešeno glavo je stopal za njim in tožno rezgetal. Ko je spravil konja v hlev, se je Friderik takoj vi-, nil na bojišče. Boj je bil že končan. Vsi Turki so bili pobiti in zdaj so razdraženi meščani pobijali še ranje-nce.Nekaj hlapcev je lovilo janičorske konje, drugi so pobirali dragocenejše turško orožje ter ga nosili v grajsko orožarno. Stati Višnjegorski, naslonjen na svoj dolgi meč, je mirno gledal' to početje. Ko ga Friderik opazi, brž pristopi k njemu in mu reče: "Oče, čuj, poveljnik janičarjev je le lahko ranjen. Naj ga odneso v grad. Ako o-zdravi, nam lahko še koristi!" "Prav imaš, sin," odvrne stari vitez, "morda je .sin kakšnega liega ali celo paše ter ga lahko zamenjamo za več naših vitezov". Mladenič odhiti. Pravkar je hotel neki meščan preklati glavo tudi mlademu agi,- ki je ležal nezavesten med mrtvimi janičarji, lahko ranjen v pr- Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........3.— GangI: Sin, drama trdo vez. 1.80 Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd.......2.— " Pastirjeva nevesta, povesti iri romance, trdo vez...........1.60 Jug: Izseljenec,.......1-50 Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman.....- 1-50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. 1.80 Poljanec: Sisto e Šesto, po- vest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...........4.— Sič: Narodne noše.....2.— bajka, trdo vez.....3.— Vaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni, trdo vez. . 2.— Zoreč: Pomenki:......1.20 „ Zmote in konec gospodične Pavle.....1-20 Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Tolažba dušam v vicah, molit- venik........i-50 Marija kraljica src, molitve nik.......... MALI OGLASI POZOR! Kdor želi kupiti hišo ali zemljišče, naj se v svojem interesu obrne na naslov: Luis Podgornik, Calle Nogoya 6072 (Liniers). 2,- OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40. Vi se morate zdraviti! Nikar ne dovolite, da bolezen razjeda Vaš organizem; če čakate utegne biti prepozno---- ' «CLINICA CANALE", LAVALLE 410, zdravi z najbolj modernimi pripravami. Bolnike sprejemajo specializirani zdravniki in zdravnice. . , SPOLNE BOLEZNI: Hitro in zajamčeno zdravljenje brez bolečin, naj bo bolezen nova ali zastarela, po sistemu prof Zanderja. . . REVMATIZEM: Bolečine v mišicah, kila. Črevesne in želodčne bolezni. Kronično zapretje. Sladkorna bolezen. Debelušnost. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevralgija. Mrtvoud. Otroška paraliza. , , KOŽNE BOLEZNI: Izpuščaji, pege in druge kožne bolezni NADUHA: Zdravimo jo popolnoma z našim sistemom. Jetika. - ŽENSKE BOLEZNI: Maternica, jajčnik, beli tok, sibkost, neredno čiščenja. Hitro zdravljenje. Na zahtevo sprejme bolnico specializirana zdravnica. Bolniki iz notranjosti dežele se morejo obrniti na nas s pismom, v katerem nam opišejo svojo bolezen. S povratno pošto jim pošljemo svoje nasvete PREGLED $ 3.—; Ugodni popusti za daljše zdravljenje. Sprejemajo zdravniki specialisti. Od 9. de 12. ter od Í3. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. GOVORIMO SLOVENSKO ^CLINICA CANALE" LAVALLE 410 BUENOS AIRES KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SASTRERIA "DANTE'* Corte Moderno Rivadavia 3556 Buenos Aires U. T. 62, Mitre 4230 ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od u!. Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere. SLOVENEC, star 25 let, tam nekje od Gorice doma, želim znanja s Slovenko, ki bi želela povrniti se v staro domovino takoj po poroki. Poročiti se želim, ker so mi starši umrii in sem edini sin. Imam lepo posestvo, ki je vredno 50.000 in na katerem je le 4 tis. dolga. Katero mika lepa bodočnost, naj piše na ta-le naslov: Slovenec od nog do glave, Col. Francia 525, Villa Centenario, San Martin F.C.C.A. POSESTVO v Gornji Lokvici pri Metliki, v Sloveniji, je na prodaj. Kdor bi se zanimal, naj piše na naše upravništvo. Prosimo znamko za odgovor. PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope dospejo V avgustu: 7. Gral. Artigas 10. Flandria, Augustus in High. Patriot. Proti Evropi odplovejo V avgustu: 6. Kerguelen 8. Almanzora in Alm. Star 9. Vigo in High. Brigade 10. Cap Arcona. sa in roko, a tedaj priskoči mladi Višnjegorski in odbije meščanov meč. Postavi se pred njega in zavpije: "Ta Turek je moj jetnik!" Meščani začno nejevoljno mrmrati in rožljati z orožjem. Gotovo bi bil nastal prepir, da ni tedaj prihitel stari Višnjegorski ter zaklical z močnim gla som: "Čujte, možje! Ali ne bi bilo nespametno, ako bi tega Turka umorili? Gotovo je plemenitega rpdu, kakor se vidi po obleki. Lahko dobimo zanj veliko odkupnino v denarju, ki se razdeli med vas, meščane višnjegor-ske. Ali pa ga zamenjamo za vaše sinove, očete in brate, ki ječe v težkem turškem robstvu. .laz hočem skrbeti, da nam ne uide, dokler ne dospe odkupnina zanj. Ta janičarski častnik je last nas vseh, zato ga le z vašim privoljenjem dam odnesti v svoj grad". Vsi so bili zadovoljni s predlogom viteza Zigismunda ter so se jeli razhajati. Vsak je vzel s sel>oj kakšno stvar; ta jatagan, oni samokres, tretji sabljo. Kmalu so se zopet vrnili ter začeli odnašati v mesto mrtve in ra- ¡ njeno meščane in hlapce. Nato so začeli pokopavati turške mrliče. Stari Višnjegorski je dal nekatera povelja, nakar je odšel v grad. Vitez Friderik je ostal. Ko je bil pokop končan, je dal prinesti nosilnico. Nanjo so položili nezavestnega ago ter ga odnesli v grad. Tu je bilo vse pokoncu, ko je dospela nosilnica na dvorišče. Pritekli so dekle in služabniki, kajti vsak je hotel videti ranjenega poveljnika janičarjev. Bilo je zdaj prvič, da je živ Turek prišel v nepremagljivi grad. II. poglavje. Soproga viteza Zigismunda. Ko je stari Višnjegorski prispel v grad, se je najprej preoblekel, odložil oklep in meč ter si izmil kri z rok in obraza. Nato je zapustil sobo ter se napotil v gornje prostore stolpa. Obstal je pred vratmi iz belega lesa. Staremu junaku, ki je skoro celo življenje prebil na granici v bojnem viharju, je zdajci nemirno udarjalo srce v prsih. Za temi vrati je živelo njemu najdražje bitje, njegova mlada soproga, krasna črnooka Helena. On jo je ljubil, a ona njega ne. Bila je vedno mrzla kakor led napram njemu. Eno leto je že poročen z njo, a še nikdar mu ni ponudila svojih ustnic v poljub, niti en krat ni smel prestopiti praga njene spalnice. To ga je bolelo, a vendar je ni prenehal ljubiti. Svoje prve žene, Friderikove matere, ni nikdar tako ljubil. Ta Helenina ravnodušnost ga je strašno pekla. Zaradi nje se je zadnje leto tolikokrat klal s Turki.Ženina hladnost ga je podila iz domačega gradu v krajino, kjer reka Una neprestano žene krvave valove, kjer se koljejo kristjani in pogani iz noči v zoro, iz zore v noč. Koliko divjih pohodov je to leto napravil v družbi slavnega Kacijanarja v Bosno in druge turške pašalikc, kolikokrat je stavil glavo na tehtnico, koliko trpel v turškem robstvu — vse to zaradi Helene, svoje žene. Ona ga ni nikdar pogledala z ljubezsivim očesom; bil ji je toliko kakor najnižji grajski hlapec. Ko je odhajal na boj, ni jokala za njim, niti i roke mu ni dala v slovo. Ko se je vrnil, mu ni prihitela nasproti, se ni veselila njegove vrnitve. Niti najmanj se ni zmenila za rane, ki jih je prinesel iz boja. Vzdihnil je vitez Zigismund, nato je rahlo potrkal. Začuje se zvonek ženski glas. Starec odpre vrata in vstopi. Bil je v majhni, razkošno opremljeni sobi. — Pri odprtem oknu stoji krasna žena v svileni obleki. Zdaj se počasi obrne, mrzlo pogleda vstopivšega s svojimi velikimi črnimi očmi in reče hladno: "Vi ste, gospod. Mislila sem, da ste še na bojišču. Videla sem, kako ste pobijali Turčine. Junak 6te, gospod. Tu moja roka. Dovolim vam, da mi jo poljubite!" Ponudila mu je svojo majhno nežno roko in stari vitez jo je obsul z gorečimi poljubi. Koprneče je pogledal lepi ženi v oči ter šepnil: "Ti sladka, oboževana!" Mahoma ga je prevzelo koprnenje po tem divnom telesu. Stegnil je roke, hotel je objeti Heleno, a mlada žena je brž stopila nazaj ter 'zaklicala ostro: "Gospod, ne prekoračite meje dostojnosti! Ne dovolim, da bi se me dotaknili!" „Samo en poljub mi dajte, gospa!" jo prosil vitez Zigismund. Helena mu je molče obrnila hrbet ter začela gledati skozi okno. Na obrazu se ji je pojavil zloben izraz. Višnjegorski je povesil glavo in rekel z žalostnim glasom: "Helena, kako ste kruti!, Saj ste vendar moja že- na. Zakaj ste vedno tako odurni proti meni? Zakaj me ne ljubite, Helena?" Visoka vitka žena se je zdajci naglo obrnila in rekla s tihim, razburjenim glasom: "Gospod, vi hočete vedeti, zakaj vas ne ljubim? To vam lahko razložim. Vi ste me takorekoč kupili od mojega očeta, obubožanega pleniča. Po sili sem postala vaša žena in vi zahtevate, naj vas ljubim. Kupili ste sicer moje telo, a mojega srca ne. Zato moje srce ne bo nikdar vaše. Nisem vas ljubila kot deklica, nerada som vam sledila pred oltar. Kako naj vas sedaj ljubim kot žena?" Oči lepe žene so se svetile v čudnem ognju. Razvnela se je. Ponosno vzravnana je stala pred vitezom Zi-gismundom, obraz ji je bil bled, a iz njenih zagonetnih oči so sršele strele v starca. Višnjegorski je v nemi bolesti povešal glavo. Nastal je molk. Helena se je zopet obrnila k oknu ter se zagledala nekam ven. Tako je preteklo več minut. Hipoma se mlada žena okrene proti vitezu Zigismundu ter zjukUče: .^Gospod, pravkar nesejo, hlapci nekoga v nosilnici. Mogočo kakšnega meščana?" "Nikogar izmed meščanov, pač Pa turškega poveljnika, katerega je moj sin ranil", je odvrnil starec čemerno. "Ostal bo moj jetnik, dokler ne ozdravi, potem ga bom zamenjal za našo ljudi. Ker je še nezavesten, so g» morali nesti. Mogoče ga želite videti?' „Da, kajti še nikdar nisem videla Turka od blizu. Grem dol!" odvrne Helena živahno in skoči proti vratom. (Daljo.) IZDAJA: Konsorcij "Norega lisU" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.