itev. A'z'J. V Trstu, v torek 10. avgusta 1915, Letnik XL Izhaja vsak dan, fudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. 1'rcdi ijtvo: Ulica Sv. Frančiška Asiikefi' 5t. 20, L nadstr. — Vsi 11 j . i r; j se pobijajo uredništvu lista.'HCcfrankirana pisma s« ne sprejemajo in rokopisi se^ne vračajo. Izda: 'tlj ir odgovorni vrcdnik Štefan 'Godina. Lastnik konsorcif ltoa .EdincstiV — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z c n t jeiiic: rcrcžtvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega st. 20. Telefon tredrištva in uprave žtev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto...........K 24.— Za pol leta............. • . . • xa tri mesece....................... o.— za nedeljsko izdajo za celo leto . ....... 5.20 za pol leta.................2. Posamezne številke .Edinosti« se prodajajo po G vinarje/, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene ko! Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . , . . „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina Jn reklamacije se pošiljalo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se naliajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 341.652. m i na m m Kova fazo v bojih v Darinnelai. - Remci se vedno bolj približujejo Kom - Nooogeonijevsk popolnoma obkoljen. - Praga v nemških rokah. Boji pri Vpernu. - Odbiti francoski napadi v Argonih. - Uspešni letalski boli za Nemce. DI N V'- 9. (Kor.) Uradno se objavlja: 9. avgusta 1915. Včeraj je bil južni del planote pri Doberdobu mestoma pod srditim artiljerijskim ognjeni. Naša artiljerija je odgovarjala z uspehom. Tudi v ozemlju Plav ie vladalo zvišano artilerijsko delovanje. Poizkus slabih sovražnih sil, da bi udrle v naše postojanke pri Zagori, se je izjalovil. Na koroški meji so napadali manjši oddelki na \eč točkah brezuspešno. Pred n3šiml postojankami na prelazu Biadner. je ostavi! sovražnik nad 100 mrtvih. Na tirolskem mejnem ozemlju ie ena naših patrulj na Cresta Bianca (ozemlje Cristalla) odbila pol stotnije sovražnika in j: prizadejala pri tem znatne izgube, ne da hi pri tem sama izgubila tudi le enega moža. Zapadno Daone, ob Lavanschu, se je vršil v noči 8. t. m. živahen topovski o-genj, ki se ga naše čete niso udeležile. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Borba za Kolvarijo ob druSI bitki ob Soči. Se je ovijal jutranji mrak gričevje okoše leže na tleh razbiti kosi treh križev, že so zasadili tricoloro na našo postojanko, že je sporočil Cadorna kralju, da je Kalvarija padla in ž njo tudi Gorica, ko je pozval bojni rog Dalmatince na naskok. Ojačeni s tremi bataljoni so se plazili po skoro navpični vzhodni steni Kalvarije, vedno bliže, vedno bliže vrhu. V tem so švignile naše rakete in razsvetlile laške čete, ki so čakale pripravljene na napad. ' ' Naenkrat je zaorilo v noč: »UdriJ Udri, braćo!« xBij! Bij! se je odzvalo tisoč grl. In že se je pričela strašna borba na nož. Četa ob "četo je udarila in se bila za življenje in smrt. Ko so bajoneti obtičali v laških telesih, so obrnili Dalmatinci puške in udrihali s kopiti kot besni in bili so„š pestmi in podili pred seboj četo za'četo, nevzdržema, preko trupel, preko kupov rjovečih ranjencev, preko potokov jfrvfe* navzdol, navzdol... Le naprej, le n^r'e'j so urvili dalmatinski junaki, in ko*so se zadnji ostanki bežečih Lahov poskrili v dobro utrjene strelske jarke, so jih morali naši častniki poklicati nazaj. Ob J. uri ponoči so bile vse postojanko na Kalvariji v naših rokah. Kraljevska brigada pa — ponos Viktorja Emanuela —ki je izvršila zadnji, obupen napad, je ležala uničena in pobita v strašnih grobovih. ki so jih čez dan izkopale laške granate. v mlakah lastne krvi. Hropenje umirajočih in obupni klici ranjencev na oomoč so motili nočno tišino. ki je legla na bojno polje. V jutranji zarji pa Je Dalmatinec še enkrat zamahnil z uplenjeno laško zastavo kakor v rogajoč se pozdrav.... Bitka, ki je divjala devet dni za goriško obmostje, je bila obupna. Nad 900 laških topov je združilo svoj strašni ogenj na soško fronto od Sabotina do morja. Skoro polovica laške armade, 17 divizij (od 35 divizij) je stalo naši majhni, a železni 5. armadi nasproti. Nad 20.000 topovskih izstrelkov je padlo dnevno le na Kalvarijo, ki je dolga le nekaj nad 3 km. Na 500 m dolgo našo postojanko je udarjalo 60 do 70 težkih granat v minuti. A naše čete so vztrajale v tem groznem peklenskem ognju celih osem dni, ne da bi biie zamenjane, medtem ko je Kalvarijo napadala dnevno sveža brigada najboljših laških čet in sicer brigade: Modena (41. 42. pp.), Forii 43. in 44. pp.), Ravenna (37. in 38.), Regina (9. in 10. pp.), Livor-no (33. in 34. pp.), Bologna (39. in 40. pp.), Pavia (27. in 28. pp.) in Pistoia (35. in 36. pp.). A kljub vsemu topovskemu ognju, ki je doslej edini v vsej svetovni vojni, kljub priznani hrabrosti italijanskih čet, ki so neprenehoma napadale preko mrtvaških polj, preko pobočij, kjer so ležali razbiti celi italijanski polki, kljub vsemu temu niso zavzeli Italijani niti 1 meter naših postojank, niso prišli niti korak naprej. Neomajna je naša straža ob Sočij neomajno je naše ^upanje v njeno moč in v njeno dušo: Borbeviča! (Iz »Slovenca«.) Z avstrUsko-fBSketa trolitts. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se objavlja: 9. avgusta 1915« opoldne. S fronte ob Vlsll umikajoči se sovražnik ie zasledovan. Avstrijsko - ogrske in nemške sile so včeraj prekoračile med železnico lvaugorod - Lukow In krafem Garwolin veliko cesto Varšava - Lublin v vzhodni smeri. Levi breg VVieprza In desni breg Visle pri Ivangorodu sta očiščena sovražnika. Naše čete so prekoračile VVieprz proti severovzhodu Iti severu. Bojišča pri Lubartowu in Miechowu kažejo vsa znamenja naglega bega sovražnika. Število ujetnikov armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda se le zvišalo na 8.000. Med VVieprzom in Bugom se bol nadaljuje. Ob Dnfestru, nad Uscieczkom, so vrgle naše čete Ruse iz več točk, pri čemer je bilo ujetlb 1.600 mož in uplenjenih S strojnih pušk. Namestnik šefa generalnega Štaba, pl. Hofer. fml. Z nentiko-ruskesa bojišča. BERLIN, 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. avgusta 1915: Vzhodno bojišče. Napadalne čete Kovna se se bližje pomaknile trdnjavi. Ujetih ie bilo 430 Rusov, med nini 3 oficirji in uplenjenih 8 strojnih pušk. Tudi proti severni in zapadni fronti Lomže, smo napredovali kljub srditim bojem. Ujeli smo 3 oficirje in 1.400 mož in ujplenili 7 strojnih pušk In en oklopni avtomobil. Južno Lomže smo dosegli cesto, ki vodi v Ostrow, in prekoračili cesto Ostrow - Wyszkow. Na nekaterih mestih trdovratno upirajoči se Rusi so bili vrženi. Nowogeorgijewsk je Ml tudi na vzhodu med Narewom in Vislo obkoljen. Nasproti Varšave smo zasedli Prago. Naše čete prodirajo dalje proti vzhodu. V Varšavi smo ujeli par tisoč mož. Jugovzhodno bojišče. Armada generalooersta Woyrscha je prekoračila na zasledovanju cesto Gar-wolin - Ryki, severovzhodno Ivangoroda. Levo krilo armadne skupine gegeral-feldmaršala Mackensena je potisnilo Ruse preko Wleprza. Centrum ht desno krilo se bližata progi Ostrow - Hansk -Uchrusk ob Bugu. Vrhovno armadno vodstvo. Mprm Rnsev zi novi umikanje. BERLIN, 8. (Cenz.) »Nationalzeituiu« poroča iz Kopenhagna: Kakor se poroča iz Petrograda, je u-Krenila ruska vojaška intendatura razne odredbe, ki so v zvezi z izpremenjenim bojnim položajem. Tako je intendantura naznanila, da je treba vse vojaške poši-ljatve za zapadne trdnjave takoj ustaviti. Ustavljene so bile tudi pošiljatve v vojaški okraj Rige. Nemci se nahajajo sedaj 20 km pred Rigo; i:a vsej črti prodirajo Neme: v smeri proti. Rigi, Dvinsku in Vilni. s Prav tedaj pa se je nenadoma prekinilo Mignonnino spanje in videti je bilo, kakor da se ie zmotil zdravnik, ko ie govoril o dozdevnem zboljšanju. Krčevito se je začela bolnica tresti po vsem životu in sklonila se je na postelji pokoncu. Potem pa je z obema rokama posegla v svoje dolge lase, ki so jej raz-puščeni viseli po hrbtu. Široko je odprla oči in pogled je plašno in nemirno begal vsenaokoli. Končno pa se je z zamolklim stokom in jecljajoč nerazumljive besede zgrudila nazaj na posteljo. — Postaja jej zopet hujše, — je dejal Dulong potihoma usiniljenki. — Oh, gospod doktor! — je odgovorila usmiljenka, — sem samo uboga služabnica Gospodova in nimam učenjaške-ga znanja. Bila sem pa vse svoje življenje ob bolniških posteljah in sem si tako pridobila izkustvo. To izkustvo ml pravi, da se nahaja ta deklica v veliki nevarnosti. — Ali jej ne zapišete ničesar? — je vprašal Karel. — Ne, to noč ne. Edino sredstvo, od katerega pričakujem dobrega učinka, so mrzli obkladki na glavo, ki se morajo neprestano obnavljati. Ko jutri zjutraj popusti mrzlica, jej bom puščal kri. Noč je bila slaba. \ eč kot enkrat sta morala Karel in usmiljenka s silo zadržati Mignonno na postelji, s katere je hotela skočiti v svojem mrzličnem deliriju. Proti jutru je končno zaspala, toda spanec je bil prav tako nemiren, kakor prejšnji večer. Ob osmih zjjutraj je zopet prišel zdravnik. Ko si je dal povedati, kaka je bila noč, je rekel: _Puščanie krvi jej bo morda nekoliko olajšalo glavo; poizkusimo torej. Vzel je iz svoje torbice potrebne obveze in orodje in je stopil k postelji. Mignonne je spala še vedno. Zdravnik jej je porinil blazine nižje doli pod hrbet, da bi tako ležala čim naj-pripravneje za operacijo. Pogrinjalo se je odgrnilo in skozi srajco, ki se je raztrgala tekom mrzličnih napadov v prošli noči, se je videle nekoliko njenega lepega telesa golega. Zdravnik ne sme pri izvrševanju svojega poklica čutiti skrivnih občutkov strasti difc/Ui Hudi in zato i& oogled Viktorja Toda tudi na južnem Poljskem so pe-trograjske vojaške oblasti proglasile nekatera ozemlja kot močno ogrožena. Tako je moralo civilno prebivalstvo oditi iz ozemlja zapadno železniških prog Bjelo-stok - Brest - Litowsk in Kovel - Brest -Litowsk. Vse te odredbe, ki so prišle takoj v javnost, so napravile seveda velik vtis. Vojaštvo je zasedlo vseh 19 ruskih muni-cijskih tovaren, ker je treba delavce vedno stražiti. Rusi zahtevajo francosko - angleško ofenzivo. KOPENHAGEN, 7. (Kor.) V nekem pozornosti vrednem članku zahteva »No-voje Vremja«, od zapadnih zaveznikov, da kaj store. Povodom velikega nemškega navala so Rusi žrtvovali več arma-dnih zborov, da rešijo zaveznike. Nato so se obrnili Nemci proti vzhodu in v Rusiji so pričakovali sličnega manevra. Ruska vojska skrajšuje sedaj svojo fronto ter se umika na nove postojanke. Približno dve tretjini nemško - avstro - ogrske vojske ste zapleteni v bojih. Naši zavezniki morajo te razmeroma ugodno pogoje izrabiti ter pričeti z ofenzivo. Angleški list o položaju. LONDON, 7. (Kor.) »Morning Post« piše: Mi moramo narodu povedati, da je položaj zelo respn. Naj rečejo olepševalej po poklicu karkoli, gotovo je, da Rusija Varšave ne bi bila opustila, če je ne bi bila grenka potreba prisilila v to. Največje obkoljevalno gibanje nemških armad še nI končano; to gibanje je nad vse nevarno in strašino. Treba bo vse previdnosti in spretnosti velikega kneza in vse sijajne vztrajnosti ruske pehote, da ubegne-jo Rusi mreži, ki so jo nastavili veliki strategi, ki vodijo nemško vojsko. Stvar ententinih držav stoji sedaj na ostrini noža. Stojimo nasproti položaju, kjer je edina zagotovitev v tem, da se stori najskrajnejše, česar je narod zmožen. Z imiw Mlttfl. * BERLIN, 9. (Kor.) Uradno se objavlja: 9. avgusta 1918: Zapadno bojišče. Z dnevnim svitom se je razvil boj pri Hooge, vzhodno Yperna. V Argonih so se izjalovili francoski na-padf. Včeraj smo pri Dammerkirchu in Črnem jezeru, danes pri Ypernu, Gendre-xangu in Harboney sestrelili po eno francosko letalo. Obe zadnji letali ste pripadali brodovju, ki je pred kratkim metalo bombe na odprto, izven operacijskega o-zemlja se nabadajoče mesto Saarbriicken. Seveda nI bila povzročena nobena vojaška škoda, pač pa je bilo ubitih 9 mirnih meščanov, 26 težko in večje število lahko ranjenih. Vrhovno armadno vodstvo. S turških bojišč. CARIGRAD, 8. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: V noči 7. t. m. je. izkrcal sovražnik pod zaščito svojega brodovja dele sveže privedenih čet v okolici Karačali, severno Saroškega zaliva, ostanek pa na dveh krajih severno Ari Burnu. Pri Karačali izkrcani sovražnik je bil popolnoma pregnan in je po- begnil na ladje, pustivši na bojišču 20 mrtvih. Severno Ari Burnu izkrcane sovražne sile so dne 7. avgusta pod zaščito brodovja prodrle nekoliko naprej. Prodiranje je bilo zvečer ustavljeno in napadi dne 8. avgusta zjutraj ob znatnih izgubah odbiti. Pri Seddil Bahru so bili 6. avgusta sovražni napadi na našem desnem krilu odbiti, pri čemer je pustil sovražnik pred našimi strelskimi jarki 2.000 mrtvih. Trije srditi sovr: žni napadi dne 7. avgusta proti tem stilskim jarkom, kakor tudi napadi mas sovražnika proti našemu centru in levemu krilu so bili odbiti. Sovražnik je bil ne samo vržen v prejšnje postojanke, ampak je bil osvojen tudi del njegovih strelskih jarkov. Neki sovražni podmorski čoln je potopil danes zjutraj oklopnlco »Barberuss«. Velik del posac^ce je rešen. Četverosporazum in Bolgarska. KOELN, 8. (Kor.) Korespondent »Kol • nisehe Zeitung« v Sofiji poroča: Z mero-dajne vladne strani doznavam, da so podali zastopniki četverosporazuma bolgarski vladi zaporedoma ustmene izjave, ki pa vsled zadržanja Srbije še ne vsebujejo vseh od bolgarske vlade zaželjenih razjasnitev. Pismena nota ni bila nobena izročena. Vlada označuje položaj Bolgarske glede vojnih dogokdov zelo ugodnim. Turško - bolgarska --Tajanja se nadaljujejo na prijateljski jx>dlagi. Razpis služb. Aprovizacijska komisija za Trst In o-kolico razpisuje mesto blagajnika, kontrolorja In prodajalk za javne proda-jalnice, ki se bodo odprle tekom meseca avgusta. Tedenska plača se določa na 18 K. oziroma 16 K; prispevek bolniški blagajni na račun komisije. Ponudbe naj se izroče tekom četrtka, dne 12. t. m., v uradu komisije, nauiestnl-štvena palača, pritličje št. 2 In morajo imeti sledeče Izkđze: 1. Ime, priimek, pristojnost, leta, vero, stanovanje. 2. Dovršene šole; treba je priložiti zadnje šolsko spričevalo. 3. Izkaze o dosedanjih službah. 4. Izkaze o zmožnosti jezikov, neobhodno potrebnih za službo. 5. Družinske razmere. NB! Ponudbeniki si morajo na lastne stroške nabaviti čedne in čiste obleke za delo. Priporoča se, da naj bodo ponudbe stilizirane kratko, z vso eksaktnostjo iu brez vsakih pripomb. , Predsedstvo aprovlzacijske komisije za Trst in okolico. Dulonga, ko je zagledal nezakrite draže-sti uboge bolnice, izražal le sramežljivo občudovanje. Naenkrat pa se je zdravnik vzravna! pokoncu in na licu se mu je pojavil izraz največjega presenečenja. Nagnil se je nato zopet nad bolnico ter jo natančno preiskal. Stopil ie potem h Karlu in ga potegnil k oknu, usmiljenka pa je odšla po umivalnik, da bi vlovila vanj kri. Karel je mehanično sledil zdravniku. Viktor Dulong je pogledal okrog sebe, da bi videl, ali je usmiljenka dovolj daleč, da bi ga ne moga slišati, potem pa se je nagnil h Karlovemu ušesu. — Kaj je? — je vprašal Karel. . V. Odkritje. .5 i' » — AH bi bil kmalu napravil veliko nesrečo in vi bi bil kriv! — je odgovoril Viktor na Karlovo vprašanje. — Jaz? — je vprašal Karel začudeno. — Seveda vi! — Kaj sem pa storil vendar?; — Pa še vprašujete? Vojno z Italijo. »Razširjena podlaga« kabineta Salandrjj. Pod tem naslovom prinaša »Arbeiter Zeitungc iz Rima: Vest o vstopu Barzilaia v kabinet Sa-landra kot ministra brez portfelja ni vzbudila nikakega začudenja v javnem mnenju. Skoro da ga niso občutili kot no- — Da, seveda, saj ne razumem niti besedice vsega, kar mi očitate. — Ker me nočete razumeti, dragi prijatelj! — Mislim, da sedaj ni ravno najprimernejši trenutek za šale! — je reke! Karel resno. — Saj se tudi ne šalim; ravno nasprotno, v svojem življenju nisem nikdar govoril tako resno, kakor sedaj. — Potem pa govorite jasneje! Kako nesrečo bi bil lahko napravil po svoji krivdi. — Ali niste čul preje, da sem hotel kri puščati v^Ši ljubimki? — Seveda sem slišal. — In ste hotel dopustiti, da storim to?j — Zakaj pa ne?. — Ne da bi me opozoril? — Na kaj? — No, da je bolnica v drugem stanul Karel je mislil, da je razumel napačno« — Kaj pravite? -- je vprašal. — Pravim, da je bolnica v drugem m* nu, nekako tretji mesec, in da morate yi vedeti to.... _ „ w 1 . i (Dal)eS, i Stran n. »EDINJir 22a V Trstu, dne 10. avgust« 1915 času. I druge pijače — vocl, da je izdaj naredbo na vse deželne šolske oblasti, V kateri opozarja na Škode za mladino vsled prenapolnjevanja srednjih in s tem tudi visokih Sol. Po vojni bo vost, kakor se je že v sedanjem , prebogatem na dogodkih, v teh posled-f njih — kako*- poročajo o niili časopisi od . — Uboge nase jutra do jutra — skoro redno ne vidi nič i Kraške žene so vse zaposlene na polju, da novega . Vse, kar se dogaja, stoji tako'v strahu pred sovražnikom, z mrzlično na- trebalo — pravi naredba — razvijati na globoko \ senci vojne, da se skoro ne mo-! glico spravljajo svoje pridelke na varno, pravem mestu vse duševne in.gospodar-re dvigati više. Vse spada k logiki vojne- Zato se obrača podpisana z vljudnim vabi- ske sile prebivalstva. Zato je potrebno, ga 1 ;»Ložaja, ki se tako inalo izpreminja lom do vseh cenjcnih rojakinj, ki bi bile pri- da si mladina izbera učilnice, ki odgovar-od dneva do dneva: kar bi biio v norma!- pravljene, vršiti to res človekoljubno delo, jajo njenemu nagnjenju in njeni nadarjenih časih novost prvega reda, kakor n.! da se snidejo v sredo, 11. avgusta ob 6. uri nosti. Naredba naglaša, da se je v tride-pr. odstop republikanca v konservativen popoldne na CM šoli na Acquedottu št. 20,1 setih letih sem število srednjih šol po-kabinet s klerikalno primesjo, je danes le I- nadstr., aa se natančno pogovorimo in 1 dvojilo, a za to dejstvo da ni pojasnila ne poteza s peresom v veliki sliki vojne. In ! eventuelno določimo, kaj in kako ukreniti v v kulturelnih, ne v gospodarskih razme-ni nič novega, kakor tudi vojna ni nova. tem pogledu. Strokovnjaške postrežniške iz- rah. Da-si jih v času srednješolskih študij obrazbe ni potreba — le dobro srce, pridne odi ada precei, vendar je letno do 200U0 Na imenovanju B a r z i 1 a i a daje misliti ravno to, da nič ne izpreminja na bistvu in vedenju kabineta. Odkar se je Sa-landra odločil za opustitev nevtralnosti, ie postal Barzilai vsekako zelo vplivna oseba za kabinet, kakor le more biti kak minister. Opravičeno je rekel socialistični poslanec Merloni nekemu žurnalistu, da je Barzilai že davno minister brez portfelja. V resnici se torej ne more reči, da imenovanje republikanca razširja podlago kabineta — ne v zbornici, ne v prebivalstvu. Ako bi se bilo izvršilo takoj po napovedi vojne, bi se moglo soditi, da pomenja nekaj takega kakor jamstvo miru v deželi — odpravo boja med skrajno levico in ostalim delom zbornice. Danes mu ne moremo pripisovati tega pomena. 2e v svojih zadnjih izjavah v seji zbornice, ki je dala kabinetu Salandra pooblastila za slučaj vojne, je Barzilai pokazal, da so mu iredentistične zahteve veliko višje, ne*o pa republikanske: govor njegov je zaključil s poklonstvom kralju. Tako nekako ne more Barzilai veljati kot zastopnik skrajne levice v kabinetu. Razun tega se tudi svečana sprava med kabinetom in skrajno levico kaže nepotrebna. Saj vemo. da so razun socijalistične, vse stranice, tudi klerikalci, solidarične s politiko kabineta. Govori se torej splošno, da ima Barzilai svoje današnje imenovanje v prvi vrsti zahvaliti svoji lastnosti Tržačana in dolgoletnega iredentista ter da ie to imenovanje sprejel le kot iredentist. Mi pa mer^mt . da je imenovanje Barzilaia več-iega pomena ter opozarjamo na polemiko med De Felicejem in Barzilaiem v rimskem »Messaggero«. Tedaj je De Fe-lice. znani reformist in prejšnji župan v Cataniji, zastopal stališče, da se mora italijanska vojna omejiti na uresničenje narodnih aspiracii. dočim je Barzilai zahteval, da mora Italija upoštevati vse cilje trosporazuma. Velikanska razdalja med obema tezama je na dlani. Ako pomislimo sedaj, da se je imenovanje Barzilaia I izvršilo le malo dni po potovanju gene-j rala Porra v Pariz, prihajamo do zaključka, da bi mogla razširjena podlaga kabineta ponienjaii razširjeno podlago italijanske vojne. Sicer bi bilo to imenovanje premalopomembno. Barzilai se je že pred tremi leti ofici-jalno loči! od republikanske stranke. Petindvajset let sem je bil zastopnik enega rimskih vciilnih ok#iiiev. roke in nekoliko poguma zadostuje za izvrševanje tega dela usmiljenja in hvaležnosti do naših junaških braniteljev. V nadi, da najde ta poziv po voljnega odziva, se beležim Antonija Sla vik ova. gimnazijalcev in 10.000 realcev, ki potem pritiskajo ali na visoke šole, ali pa v poklice, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo. V tem je nevarnost za dorašča-jočo mladino, kor se mnogi odtezajo sluz- ene raznih živil v Trsta. (Dne 9. avgusta 1915.) Moka (pženifna, meSana z rženo), K 160, 2 — kg K Moka (n kuhinjsko rabo) . Sladkor .......... Meso (gorejej sprednji deli zadnji „ K Meso telečje ....... Meso koitrunovo • • • . * Slanina (»olj ena) • • • • Gnjat, kuhana Maslo sirovo .»•••••« Sir (ementalski) ...........K 5-40 kg Kokoši ..........K 7 50 do 8*50 ena Piščanci......... K 3-— do 4-— eden Polenorka suha .........K 2-20, 2 40 kg „ namočena......... 128 kg Rjž ••••«■>*•••••»..» K 392 kg Fižol..............K 128, 1 52 kg Bob.................K 1 60 kg Ječmen.................K 2 SO K — 88 — 96 kg . . K 1- kg . K 3 68. 4 08 kg . . 4*32, 4 72 kg . . K 8 — kg 2 40 do 2 60 kg . 4.40 do 5.40 kg . . . K 12 — kg . . K 6-— kg ■ ■M' 'Ilitin Z lato, srebro in platin v odpadkih, kakor tudi bron, baker, staro med kupi po najvišjih dnevnih cenah „Čistilnica dragocenih kamnov R. DUSS1CH & C.©, cSrui&a z o. z. Trst, ulica Aceguedotto štev. G2 General Boroević — častni meščan ^am, ki zahtevajo mnogo manje troškov, ljubljanski. Na seji občinskega sveta, ki se je vršila v četrtek, je bil imenovan voditelj južne armade, general Svetozar Boroević za častnega meščana ljubljanskega. Zupan, dr. Ivan Tavčar je utemeljeval svoj predlog sledeče: »Ljubljana počasti lahko one. ki imajo zasluge za državo, deželo in mesto s tem, da jim podeli častno meščanstvo. Je to sicer skromna čast, ki pa vendar kaže javno spoznanje, da so to naši prvaki, ki so si pridobili zasluge predvsem za državo in deželo in končno za našo belo Ljubljano. S ponosom poudarjam, da je ostal v tem oziru ljubljanski občinski svet isti, kakor v časih, ko so bili imenovani za častne meščane feldmaršal Radecki, admiral Te-getthof in general Fi lipov ić. Na jugu se ponavljajo časi Radeckega. Verolomni zaveznik je hotel vpasti v naša slovenska ozemlja in uničiti in razrušiti, kar si časa in truda. Mnogim bi bila izobrazba, ki gre za praktično sposobnostjo, veliko koristneja. Varali bi se. ako bi pričakovali, da se bo potreba osobja pri državnih in nedržavnih uradih večala v tisti meri, v kateri se veča število srednje- in viso- j košolcev. Vrhu tega bo po vojni potrebno. da se vrzeli, ki se pokažejo, izpolnijo čim hitreje po doraščajoči mladini in da vsakdo pride čim prej na pravo mesto. Zato naj tisti, ki nimajo potrebne nadar- j jenosti ali razpoloženja, ne silijo v srednje in visoke šole, ampak naj se posvečajo drugim poklicem, kjer bodo mogli j veliko uspešneje delovati. Naredba nalaga torej merodajnim faktorjem, naj pou— čujeio in pojasnujejo v tem smislu, da se bo mladina navajala na prave poti, da ne bo nepotrebnih grenkih razočaranj v po-J zneji mladosti. Posebno zgrešeno je, če se ; srednja šola obiskuje Ie z namenom dosege Fižol (stročji) vinarjev Grah , Kromp'r „ Paradižniki m Radič Salata čtoen * Čebula „ Jajca m Buče » Pesa s Malancan* » Kumare m Koleraba n Mleko Olj o (najcen«j») Sardele ........ Sardoni . . . . . Tr.nin ........ ... 40, 48 kg .... —kg . . . 20 do 32 kg . . . . 36 40 kg . 4 do 6 merica . 6 do 10 glava • . . 6, 8 glava ... K —-SO kg 18 do 20 komad . . 6, 10 komad . 2 do 4 komad . . 6, 8 komad . 6 do 8 komad . 3 do 4 komad ... 56, 60 liter . . . K 2-80 liter ... K — kg .... K —■— . . . K —'—kp: Bufet - Resfia vrss»a Trst, ulica S. Nicold št. 11. Dunajska in domača kuhinja. —- Prvovrstna >iua in pivo. — Solidna postrežba. — Cene zmerne — Kosila in večerje za obonirane kron 50 m sečno Priporoča se za obilen obisk M. GASPARI, Iastnllf. HULI ocilu: ■ s ■■■■annSZirSaanHHm asfui lir se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besedo se računajo enkrat več. — Najmat^j-Sa : pristojbina znaši 40 stotink. : j OD □ □ □ □ je zgradil naš ubožni narod pod habsbur- uradniške službe. Obžalovati je, da obisk ško dinastijo. Toda zadel je na trdo kost. Nevenljive so zasluge, ki si jih ie pridobi- strokovnih zavodov daleč zaostaja za oniin srednjih šol. da-si je mnogo mladi- la hrabra armada za državo, predvsem pa ne. ki bi na raznih poljih gospodarskega za kranjsko glavno mesto Ljubljana. Zato hočemo tudi počastiti to armado in mislim, da se zgodi to najboljše, če se poklonimo pred sijajnim voditeljem, ki je z golim mečem uničil ob zeleni Soči in na doberdobski planoti vse poizkuse sovražnika. Toda nikdar še nisem bil, ko sem sta- v ^ rnnffmtflrl pomočnik se sprejme- L'lica Cecilia UJVMUldfli štev. 10. 34G stanovanje z 2 ali 3 sobami, vrt. voda Edinosti. in plin. Naslov pove Inser. oddelek 348 življenja veliko bolje uspevala. Zato naj .. tudi lokalni faktorji, stremeči po kakem u- UtiUd SS čilišču, ne zahtevajo vedno le srednje šole. Posebno odsvetuje naredba deklicam obisk srednje šole in se opira pri tem na 10.i.icick Edinosti, številke iz šolskega leta 1913—1914. Od 5N71 gimnazijalnih učenk spada le 1936 soba z eno ali drema poste'jama, gospa sama. 11. Giulia 27, IIL (343 v hlebih od 5 ki!. 1 celi vagan proda sq po cen*. G. Girfner & C. Trst, ulica Psduina štev. 2. Bolniške strežnice 347 vljal" enake predloge, tako ponosen in ve- na višje razrede; od 1000 učenk prvega sel, kakor danes, ko Vam predlagam, da imenujete z navdušenjem in hvaležnostjo voditelja južne armade, ekscelenco Svetozarja Boroevića, za častnega meščana ljubljanskega. (Splošno odobravanje. Viharni Živio! in Slava!-klici). Razveseljiv pojav je zanimanje v hrvatski javnosti v tej ali oni polovici monar-; hije za istrsko družbo, to je za narodne j prosvetne namene tudi v sedanjem voj-) nem času. Od vseh krajev hrvatske domovine prihajajo družbi večji ali manji prispevki. Iz Mitrovice n. pr. je poslal ka-tehet tamošnje gfinnazije 236 kron, dočim so ostalo svoto darovale večinoma kmetice v imenu svojih od- Najprej je bil izvoljen kot protestni kan- šotnih mož. Čast takim sinovom in hče-iidat, - ko ie biio v avstrijskih »italijan- ram svojega naroda! -t •» ____»Drn Patria. CI>1. nami! n»^nOmii ravnofflivK'11 - ______ £kih« provincHah drušivo »Pro Patria« razpuščeno. Kot republikanec je vedno za stopal rpirno smer, nagnjeno h kompro- Slavnemu poštnemu ravnateljstvu. — V izdanju cd 4. t. m. smo obvestili to slavno ravnateljstvo, kako se vsak hip doga- mi^m. Oficijelna ločitev stranke se je iz- |a. da nam tukajšnja pošta vrača poštne vršila v led nastopa BafZilaia za Libijsko j pošiljatve, namenjene v Ženevo v Švici, vojno in za dovolitev vojniii izdatkov. S Danes opozarjamo zopet, da se ta igra tem, da se danes Barzilai odreka repu- nadaljuje z opazko: unzulassig (nedo-hliksnski tradiciji, venča neko drugo, k« pustno). Posebno pa opozarjamo na ka-ie njegovi orebi lastna: svoj iredentizem. rakteristično okolnost, da se to ne doga-Dvajset let sem je bil Barzilai v italijan- ja vsak dan, ampak v intervalih. Tako se ski zbornici najostreji govornik Proti tro- narn je vrnil n. cr. list z dne 28., 29. in 30. zvezni politiki! Priponi ! a uredništva * Edinosti«. Kara-. \ eristika, ki jo podaja tu rimski dopisnik cunaiskega lista o politični osebnosti Barzilaia. se nam zdi veljavna. Pred vsem pa trditev, da so Barzilaia pozvali v kabinet radi njegovega iredentističnega mišljenja in pa radi njegovega tržaškega rojstva, torej kot posebnega ministra za avstrijske dežele, ki bi jih hoteli »odrešiti«, to je: priključiti Italiji. Zato ie tudi to i-menovanje velekarakteristično za brez-primerno lahkomišlienost v Italiji na presojanju šans te vojne, oziroma odporne sile naše monarhije in pa resničnih narod- razreda jih prihaja le 300 do mature. Zato pa priporoča naredba dekliške liceje, kjer morejo po pridruženju realno-gim-! nazijalnih višjih razredov, tudi doseči zrelostno spričevalo za obisk visokih šol. Z doberdofcske planote pošiljajo bratske pozdrave in kličejo krepak »Na zdar!« domobranci Silvester Per- tot, Stanislav Krek, Avgust Lah, Anton j Božič, Fran Zevnik, Anton Ovčak, Ignac j Pukl. Ivan Kurnik, Janko Homan. Josip! Abram. Alojzij Ceh, Ivan Jeriha, Seba-stjan Puželj, Fran Murn, Ivan Jeriha, Ivan Lukovič, Anton Medjer, Just Cotič. j Fran Murn, Anton Drešček. ' t Po dolgem enoletnem boju pošiljajo pozdrave z bojišča ob gromenju topov: j Jakob Abram. Jakob Mozetič, Ivan Ru-beša, Anton Bulic, Fran Grubisič, Ludo-vik Petrič, Alojz Furlan, Alojz Švara. Ivan Sav, Emil Pipan, Josip Ivančič, Peter Bratoš. Fran Sepič, Ivan Lanca. Josip Švab, Peter Meton, Ivan Koren, Mar-tinčič, Tavčar, Fran Sosič, Anton Maicen. I TftKflfffl ti je po pomoti sprejela zvezek, je naprošena prinesti ga nazaj v prodajalno sir3, proti nagradi. 350 VViMllinm iaklje (Treće) rsalte vrste. — Ulica nulfujcni Solit&rio 21, Jakob Margoa. 12P Slavnemu o&ilnstou naznanjam, da sem prevzel na lastni račun jCtANJARKO v ulici Cairadori 18, ter se priporočam za obilen obisk vdani Franc Szolik, bivši vodja A. Turk. 332 iGCitl.uiflft najboljše tudi kod pijača. Po 48 Jb3!ll VliiU vin. liter. Via Scorzer a 7. 331 HP4 Bfifcfi (fiume) odda se lepo meblirano stali t.wai no vanje (2 sobi. sobica, kuhiuja) v I. nadstropju, ulica Giuseppe Giusti št. 1. Stanovanje je pripravno za družine, ki se selijo iz Trsta. Nahaja se v sredini mesta. Električna razsvetljava, voda, kopelj. Pojasni'a daje gospa Marija Spet/, v isti hiši lil. nad. 500 _ Pazite na otroke. 61etna Lrnesta Prele- julija, potem pa z dne 1. in 4. avgusta. Iz snikova, ki stanuje v roditelji v ulici della Pieta št. 37, je snoči. ob poliosmih, ko se je na ulici lovila z drugimi otroci, padla in se pri tem do krvi pobila na nosu. Mati M^HnnifOf Pr'sin* Štajerski sad, za nmiiiuVclf en dohajajoči vagon, prodam takoj ne izpod 50 kg po |absolutno konkurenčni ceni in 100 hektolitrov dalmatinskega tropinovca po ugodnih cenah. J. Parčina ex kavarna Goldoni. 349 FraiellS Haubsr TRST, Via Torrenfte Siv. 14, TRST Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potreičin za seeHarje. mium S^IIII^tiS^lS Ivan večletni vodja trgovine Kat. ud. Mulej naznanja cenj. občinstvu, da je odprl svojo lastno trgovino jestvin in kolonialnega blaga v ul. Campanile 13 ter se toplo priporoča za obilen obisk. Cene zmerne. Postrežba točna- cz^ss^sz^Kinm 1 "TH^I S kron Vam plačam, če Vam ne od pravi brez bolečin Ria Balzam gfcSč" hurja o^2S3 "" 7 bradavice in žulje s koreniko vred v 3 dneh. Cena lončku K !•—, 3 lončki K 2 50. Kemeny, Kašice (Kauhan) I. Poštni predEi 12 92, Ogrsko. T ZOBOZDRAVNIK DnJ.Čermak I se le preselil in ordinira scđnl v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. iiflii m zg&ov MMm. Mif m ^ UMETNI ZOBJE. ^ d v Švico?! In če ne obstoji, potem moramo že najodločneje — prositi, da slavno ravnateljstvo pouči svoje podrejeno u- radništvo. C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici. Na tem zavodu je bilo vpisanih v minolem šolskem letu 477 učencev (med temi 14 privatistinj in 2 privatista). Med šol. letom jih je izstopilo 42. Odlično spo-nosmih r;izmer in pa čustvovanja v teh sobnih je bilo 70 učencev, sposobnih 242, deželah. Dve dejstvi ste danes tu, ki ka- Vobče sposobnih 61. Vsi oni učenci pa. tega moremo sklepati dvojno: aH si gospodje uradniki različno tolmačijo predpise, ali pa da ostajajo listi na pošti. Prosi- _____^___________ ____________________ mo torej vnovič pojasnila, obstoji-Ii kak | j0 je 'morala spremiti na zdravniško po-predpis, ki zabranjuje poštne pošiljatve stajo, da ji je zdravnik izlečil in obvezal: žete v bengalični luči krive račune v Italiji: prvič, da je italijanska vojna po desetih tednih prelivanja krvi brez vsakega uspeha, in da se proti Italijanom in proti italijanskim aspiracijam nailjuteje bore rasno sinovi teh dežel, ki bi jih hoteli oni »osvoboditi«. .Motili so se torei glede odporne sile naše monarhije, in motili so se, ali pa so namenoma varali italijansko javno »t, K lede narodnega značaja teh dežel. Zato teh je 62 — ki bi bili pri sedanji klasifikaciji spoznani za nesposobne za vstop v naslednji višji razred, so ostali za sedaj brez klasifikacije in bodo v začetku prihodnjega šol. leta pripuščeni k pona-vljalnemu izpitu iz onih predmetov, v katerih bi dobili sedaj nezadostne rede.. Izpričevala se dobivajo v Ljubljani, Dunajska cesta, 28, (ioriška zveza. — Na zavodu je poučevalo v minolem šolskem letu 17 pofesorjev in 4 stranski učitelji. je ta vojna od italijanske strani zločinska p(Xj orožje je bilo klicanih 10 članov uči- lahkomišljenost. ker na eni strani nedo st?ia Italiji potrebne materijalne sile, z druge strani pa vsak čut etične in moralne podlage. Drugače ne bi se bili šli bla-mirat z imenovanjem ministra za dežele, teljskega zbora, od teh so bili 3 že odlikovani. Smrt vrlega moža. V četrtek je umrl v Zaerebu v visoki starosti 74 let g. Ivan Grgurina sen., veletržec, rodom iz Ru- ki ji! i nimajo in katerih prisvojitev ie j fcavca v Istri. Pokojni je bil obče znan — sodeč vsaj po dosedanjih dogodkih — in spo§tovan ne samo v trgovskih krofih potisnjena daleč tja v nedogledne daljave! rano. — Antonija Cennačeva, ki biva nekje blizu Kopra, je včeraj popoldne ob poli-štirih prinesla na zdravniško postajo svo jega 41etnega sina Frana, kateri je bil padel z nekega drevesa in si pri tem izvinil desno roko pod laktom. — Tudi njemu je zdravnik podelil najnujnejšo pomoč, nakar je svetoval materi, naj ga ponese v mestno bolnišnico. Brez psa ne gre, pa naj bo en sam, ali pa trije. Včeraj popoldne ob treh je nek pes ugriznil na ulici llletnega Jurija La-zaroviča, ki stanuje v Skorklji št. 304., in sicer ga je ugriznil pod desnim kolenom. Dečka je mati spremila na zdravniško postajo. kjer mu je zdravnik izžgal rano. TROMIM J. STOKA mim Ulica Molino piccolo 19 (tik kavarne Nuova York) ima: vse plsarniike in uradniške potrebščine pisarniikf, -S prtile, koviccptni, ~ razglednic, v©Jn« dopisnice, za bojni, J ^ slike, vojalke tiskovine. Izvršuje vsakovrstne tiskovine: vizitke, kuverte s firmo, pečate itd., itd. Sprejema naročila objav potom tiska: naznanila, zahvale, osmrtnice itd. Isvriuj« vsakovrstno vezanj« knjig. Najnovejšo slov. knjigo: Plerr de Conlevain „AMERIKANKA". Se uljudno priporoča p. n. občinstvu, vsem slavnim uradom, trgovcem in obrtnikom v mestu in na deželi — Pismena, naročila se Izvršujejo točno. Comste vesti. Opozorienje. Z ozirom na razpis služb blagajnika, kontrolorja in prodajalk pri deželni aprovizacijski komisiji, opozarjamo eventualno prosilce, da morejo dobiti zaieljene informacije tudi v našem vojno-pomožnem uradu, ul. Campanile št. 11. Poziv usmiljnnim rojakinjam. Naši ranjeni in bolni Junaki, ki jih oelieio iz bo- f jišča r . n* razne postaje, da jih odpeljejo v določene bolnišnice, žele in prosilo, nekateri ie v smrtni vročini, kapljo hladilne vodt ali DffOVL Cesarski-komisar je prejel sledeče darove : Potom upravništva »Osservatore • Tri-estino« od g. Hausenbichlerja 20 K na ko-risto skladu za vdove in sirote padlih v vojni. Na korist skladu za potrebne v Trstu od narednika Friderika Krausa 10 K. — i Na korist vojakom na Južnem bojišču od _ . . . . .. I Maksa Maurerja 50 K, od uradnikov ca- vsega Primorja.^ ampak tudi^ vjnozem- rinskega urada 200 K. od g. Panajotopula 50 K. — Za okrepčevalnico v S tanje l-Kobdilu od g. Panajotopula 50 K. — Leo-ppJd Vianello je daroval za brezposelne 100 K. — Za vojake na južnem bojišču 90 darovali: dr. Arnstein 100 K, baron Ivan Economa 300 K, baron Demestri E-conomo 200 K, Evgen Loy - Beck 20 K. — Za okrepčevalnico v Kobdfl - Štanjelu baron Ivan Ccononto 200 K, Evgen Loy-Beck 10 K. — Za vdove fn sirote padlih na bojiiču: kapitan Seberiff 50 K. — Za begunce iz Furlanlje in Istrlle c*t poštnih uradnikov in podnradnikpv 300 K. — Za brezposelne Aleksander Bas!!! gen Loy - Beck 10 K. [CZSSCEHO] stvu. Kakor vsak pravi primorski »self-mademan« je bil pokoinik odločen Hn at in je vse naše istrske boritelje štel med svoje prijatelje. 2 njim je izgubila Istra enega tistih svojih sinov, na katere so se buditelji narodne zavednosti v Istri oslanjali v prvem začetku svojega dela. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin v narodu! Mesto Reka je najelo posojilo 200.000 K za mestno aprovizaciio. Prod navala v srednje Me. Od leta do ieta večajoči se naval v srednje Šole In s tem zdmženo množenje zavodov in razredov sta bila nnnčncm ministra v po- 10 Kj Ev Velika prodaja špeha! Od danes naprej se bode prodajalo kakor po navadi v ulici Ugo Foscolo 3 Z VOM fineso soUenes po sledeči nizki ceni: pri odvzetju 5 kilogramov po 4 K 40 vin. kg, iz pod 5 kilogramov po 4 K 50 vin. kilogram Cenjeno občinstvo se opozarja, da naj se sedaj preste:bi . špehom. — Toplo se priporoča : Albin ^nr .