Živino kopati.
Živino kopati je poleti kaj dobro, ker odverne marsi-ktero hudo in naglo bolezen, zoper ktero ni lahko  pomoči.
Al če se živina koplje, se mora to pametno goditi, zakaj živinski život je kakor človeški život, kteremu, če je prevroč in poten, kopanje ne tekne, marveč mu škoduje. Skušnje uče, da marsikter konj je pljučno bolezen že dobil v vodi, če so ga prevročega kopat gnali, marsikter je že za mertudom (božjim /Jakom) hitro poginil.
Velika vročina slabi živino kakor človeka; merzla voda ga pa hladi in ga močnega stori, ako se pametno koplje v nji.
Treba je tedaj pri kopanji živine vediti to-le:
1.    Živina se ne sme nikoli v vodo gnati, kadar je ravno izprežena bila in je težko vozila ali hitro letela in je po delu zlo vroča in spotena.
2.  Najpametnejše je živino zjutraj kopati; zvečer je vsaka delavna živina bolj vroča po gorkoti svojega lastnega trupla pa tudi po unanji vročini.
3.   Nikoli se ne sme živina predolgo kopati, ker predolgo kopanje v merzli vodi ji več moči vzame kakor jI je da.   Deset do petnajst minut je dosti.
4.  Tudi berž potem, ko se je živina najedla, se ne sme v vodo gnati. S polnim vampom ne tekne kopanje za to ne, ker želodec neha v vodi prekuhovati ali prenavljati povžito jed, in se zatega voljo lahko kakošna bolezen začne.