Inseratl se sprejemajo in vel j 4
trist opna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, ti ,» n ii ^ ii 16 n ii n u 3 ,,
Pri večkratnem tiskanji b» cena primerno «manjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naroönino prejema opravništvo
(administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.
SLOVENEC.
Pilltltn lisi za iloraiti narod
Po pošti	prejemBn velja:
Za celo leto	, . 10 gl. — hr.
za pol leta	■ . 6 .. —
ta četrt leta	. . 2 ,, 5(1 „
V administraciji velja
Za eelo leto . . 8 gl. 40 br, ssa pol leta	4 ,,
ta četrt leta . . 2 „ 0 „ V Ljubljani na dom poJifi*tt velja 60 kr. več na leto, 'fif
Vredništvo je na Stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja potrikral na teden in sicer v torek , četrtek iu soboto.
Vabilo
k naročevanju na
„Slovenec" velja, kakor do zdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljati za celo leto 9 gl. — kr.;
n n
„ pol leta 4 „ četrt leta 2 „ en mesec
50 30 80
V administraciji sprejeman;
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke . . . — „ 7 „ Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....5 ,, — „
„ četrt leta.....2 „ 50 „
„ en mesec.....— „ 90 „
posamezne številke . . . — „ 8 „ Za bogoslovce, dijake in učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
„ pol leta..... 3 „ — „
„ četrt leta .... 1 „ 50 ,, (Zarad malega spremena menda nam ne bo nihče za zlo vzel, ker očividno mi ne bomo nobenega dobička imeli, ampak želimo le mnogim s tem vstreči. Za vsak stan posebej nam iz mnogih vzrokov ni mogoče posebne cene delati.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen).
Opravništvo,
Stari trg, hiš. štev. 16
Časopisje slovensko.
ii.
Kar je predrl lažnjivi liberalizem v Avstriji in je prikazala se „Neue freie Presse" 1. 1864 na Dunaju, prikazovali so se kakor gobe po dežji tako zvani „Tagblatti" po deželah in posameznih mestih. Razširjal se je po njih liberalizem po nemški, dokler se je tudi poslovenil, ter z blatom ometävati jel brez razločka vse, kar je krščansko-katoliškemu srcu sveto in drago na pr. vero, cerkev, cerkvene naprave in vstanove, cerkvene osebe više in niže, verne narodnjake, poštene pisatelje itd. tako, da se ona doba imenovati sme prav res b 1 a t n a ali m a ž a r s k a! To mažarsko počenjanje z najsvetejšimi rečmi je vzbudilo nektere iskrene domoljube, da so temu pogau-skemu liberalnemu novinarstvu nasprot vsta-novljati jeli krščansko konservativno časopisje. Vsled tega je prikazal se v Mariboru na pr. „Slovenski Gospodar," v Celovcu „Besednik", v Ljubljani „S 1 o v e n e c", v Gorici „Glas" itd. Toda otroci tega sveta so sploh razumnejši v svojem rodu, in dokler se ti po društvih podpirajo navadno z združenimi močmi, ubijajo se uni dostikrat posamezni, da se ubijejo — brez zdatne vzajemne podpore.
Poklic konservativnemu slovenskemu časopisju je toraj se vojskovati z liberalnim časnikarstvom, hraniti in braniti slovenskemu narodu svete pravice, in dajati resnici vedno spri-čevanje. Svet je ta poklic, ker gre boj za svete reči. Trdo se je tudi „Slovenec" moral boriti koj s početka. Kako in s kolikim vspehom se je boril doslej, o tem sodba gre vernim
čitateljem. Ker pa je človekovo življenje na zemlji vojska, vidi sp, da vojska ostane poklic tudi „Slovencu", in prva pomoč v njej bodi mu blagoslov od Gospoda, od kterega pride vsak dober dar, v brambi za njegovo stvar; drugo pa v vzajemni podpori vseh, kterim je mar resnica in pravica. V tem oziru je „Vaterland" nedavno prav opomnil, da taki borci niso stranka (klerikalna, konservativna, ali kakor se ljubi nekterim jo imenovati); temuč da z njimi mora biti vsaki prijatelj resnice in pravice, toraj s „Slovencem" ves slovenski narod, pod starim častitljivim geslom: Vse za vero dom, in carja! Kakor se pod tem geslom zedinvajo pošteni časniki, tako naj bi se tudi pošteni domoljubi, pomljivi, da najhuje utepa naposled se tistim, kterim je klical nekdaj že prerok Elija: „Kako dolgo omahujete na dve strani? Če Gospod je Bog, hodite za njim; če pa Baal, hodite za unim (III. Kralj. 18, 21.)." —
Kdor pazljivo prebira pošteno konservativno časništvo v kterem koli jeziku, studi se mu potem liberalno novinarstvo — tagblatov-sko — pritlikovsko. Kako slavno se bori na pr. „Germania" v Berolinu, „Vaterland" na Dunaju, „Recht" v Požunu! Želeti je, da bi v tako odločnem duhu katoliškem delovalo tudi časništvo slovansko. — Kakor v drugih rečeh — so tudi v teh Slovanom na čelu vrli Čehi in znamenito je, koliko je na Češkem popravil in zboljšal že v VII. dosedanjih tečajih svojih izvrstni „Čech", kteri vsaki dan razun nedelj in praznikov izhaja v Pragi. Kakor „Čech", ozirajo se tudi drugi listi českoslovanski na pr. „Hlas" v Brnu, „Našinec" v Olomucu,
Dogodba iz življenja.
Hud vihar razsaja iu tuli zunaj ter meče visoke morske valove na breg. Stari ribič in njegova žena sedita v varnem poslopji in poslušata, kaj se na morji godi. Sliši se znamenje na pomoč! — Ribič skoči ter si mane roke od veselja, in peklenska zlobnost se mu razodeva na obrazu. „Izmetine, starka, izme-tine bo dans obilno".
„Krištof, moj mož, če le ne bode šlo za življenje komu!"
„Bah, kaj to, človeka življenje! Na širo kem morji se vsak dan več ljudi potopi; ali kje drugje ali tukaj, je enako. Ako se barka ne razbije, ni izmetine. Ali mož, prepasan z rumenjaki, ki ga je lansko leto semkaj na breg morje vrglo, kaj ni bil masten in dober plen? Starka globoko zdihne.
Zopet se sliši znamenje na pomoč!
„Prav, le streljajte, pri takem vremenu se ne upa noben mornar vam na pomoč". — „Vi ste naš plen", pristavi na tiho. Stopi k oknu in gleda na šumeče morje. Presunljiv blisk razsvetli noč in strašen grom se zasliši.
„Ako čutim, da je kaka barka v nevarnosti — reče starka — se vedno spominjam najinega sinu; vtegne biti na potu k nama."
„Najin sin? Sin je na Amerikanskem pri svoji kmetiji in se ne zmeni za svoje starše. No, starka, tega si le iz glave izbij; sin se pač ne bode več k nama vrnil."
„Tako praviš ti — pristavi žena —; meni je obljubil, da se bo vrnil, kadar si bo kaj pridobil, in sin drži in spolnuje, kar obljubi. Včasih se mi dozdeva, da bo kar zdaj najin prag prestopil."
,,Nespametna žena — godrnja ribič. Izbij si take domišljije iz glave. Ko bi bil tako dober sin, kot si domišljuješ, bi nama bil že kterikrat kaj poslal."
„Ako nima nič — ugovarja žena —, ne more nič poslati."
Ribič spozna nedoslednost ugovora.
„Kako zopet govoriš! Prišel bo, ker si je kaj pridobil; pa zopet ne piše, ker nima nič. Sin ne piše in ne pride, ker na naji ne misli več; in dosti tega."
Strel se glasi prav blizo bregovja. „Jezus in Marija!" vsklikne starka, sklene roke ter poklekne in moli.
Ribič pa se steguje kot ptica ujeda, ako iz svojega gjnezda plen sluti in se pripravlja ga vjeti. Vihar prinaša glasove obupajočih ljudi na ušesa obeh, in ko starka moli in zdihuje, se poda ribič na prosto med vihar v temni noči; splazi se na kleč, od koder se ozira na morje, ktero sem ter tje luna izmed razburjenih strganih oblakov obseva in blisk posveti, zapazi barko na visokem valu, ktera se podi proti skalovji, ki ga je dosti okoli otoka. Naenkrat zasliši ribič grozoviten pok, in presunljivo vpitje se razlega po zraku; pa kmalo vse potihne, nič več ne sliši nego bučanje viharja in butanje valov ob skalovje.
Ribič se sklone nad skalo in gleda po morji z očmi, ki iščejo plena; mnrje podi val za valom ter ga buta ob suho zemljo; kar na enkrat prešine ribiča satansko veselje; vidi vkljub temi nekaj na bregu ležati, kar je ravno val tje vrgel. Preže na vse strani se previdno hliža in najde moža, ki stegnjen na bregu leži; se sklone ter preiskuje njegove žepe in najde dobro napolnjeno listnico.
„Še je nesrečnež živ — jeclja ribič — bi se vtegnil zavesti; pa mogoče, da bo mislil,
celö „Tydennfk Opavsky" itd. radi na Slovence, ter priobčujejo sem ter tje iz naših listov svojim rojakom. — Manj vzajemnosti opazuje se žalibog med listi hrvaškimi in slovenskimi. „Zagrebački katolički list", sedaj že v XXVI. tečaju, malokdaj omeni kaj iz „Zgod. Danice"; še manj se „Obzor" v tečaju V. ozira doslej na liste slovenske. Tako je premalo vzajemnosti slediti med šolskimi. Bolja sta „Vie-nac'1 i „Lipa", časopisa zabavi i pouči, ktera tu in' tam opisujeta bolj sloveče može slovenske ii> kraje bolj znamenite, ter jih prinašata celo v slikah na pr. Postonjsko jamo, Bled itd. — Dokaj dobro se je prijel „Primorac", list za politiko, narodno gospodarstvo in pomorstvo, kteri v godiui III. izhaja po trikrat na teden v Kraljeviči in vrlo dobro služi Slovencem primorskim. Koliko premalo vzajemnosti je med Slovenci iu drugimi bolj vzbod-njimi rodovi slovanskimi v časopisji, potožil bi hudo naš „Slavjan" v Celovcu.
Vendar — ako pogleda človek v nekda-njost, zrni se tudi v tej zadevi nekoliko napredka, in kakor se vzbuja vzajemnost v časopisji slovanskem, tako naj bi se pospeševala posebej v s 1 o v e n s k e m, da bi časniki pravih in dobrih načel podpirali se med seboj v dejanji in nehanji. Prav je, da se ohrani „Besednik" kot primerna vstanova Jauežičeva in vgoduo glasilo Slovencem tolikanj koristne družbe sv. Mohora. Dobro bi bilo. da bi si osnovali še za nektere stroke lastne časnike po zgledu vrlih Čehov, ki so letos zagotovili materam češkim L u d m i 1 o, da jim bode to, kar je nemškim Monika. Kaj bi bilo, ko bi kteri rodoljub poštenjak osnoval posebej list slovenskim hčeram in materam, sedanjim in prihodnjim učiteljicam, ktere podučevane sedaj, da niso ne tič ne miš, pa tako ostati ne bodo mogle, ampak potrebovale bodo k lastnemu napredovanju ter k vspešnemu delovanju raznih dobrih svetov, razlag in po-jasnovanj, staric iu novic. — Upajmo, da oživi nam skoro spet „Pravnik;" vsaj prihajajo mladi pravoslovci slovenski z vseučilišč, kteri bodo sposobni nadaljevati delo koristno du-hovskim iu deželskim vradnikom, višim in nižini, po tvarini in besedi, kar pričel je bil dr. B. Razlag. — Vsem jako vstreglo bi se, ko bi napovedale se nam skoraj spet Slomšekove tolikanj priljubljene Drobtinice itd. —
Dotlej pa, Slovenci! podpirajmo se z
zediujenimi močmi, da ohrani in vedno zbolj-šuje se nam dosedanje pošteno časopisje na čast domovini in narodu v blagor. Sploh je znano, da prosti časniki naši od zgoraj ne dobivajo ovsa, da marveč nekteri slovenski list milo zdihoval bi lahko s kranjsko paro, z Vodnikovim slovenjim koujem, češ, da tepejo me po glavi in lačen medlim na cesti; toraj je treba dajati ga jim od spodej, da ne poginejo nam v sramoto, domovini in narodu v kvar. So rodoljubi, kteri časih ue vedo, kam bi volili kaj svojega premoženja. Dobro časopisje je v sedanji dobi gotovo dobra in potrebna stvar, in spominjali naj bi se ga domoljubi v svojih oporokah ter doma darovali rajši domačim nego tujim po tujcih na tuje.
Nepopoluoma je vsako človeško početje, vzlasti delo časnikarsko, ktero v trdih zadevah vrši se tolikrat naglo in hitro. Potrpljenje toraj imejmo z neradovoljuimi pomotami ali napakami. Volja poprav nas bodi, in skrb, da v beg zarotimo duhe dvombe, nemarnosti, tmin, ki se plazijo še med nami ter begajo in opo-virajo krepko delovanje. Spoštujmo se sami, da si priborimo dostojno spoštovanje pri tujcih in celo pri nasprotnikih. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
I s ti nič.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. decembra.
Avstrijske dežele.
f«o*l»oska zbornica je 20. t. m.
zavrgla predlog Wildauerjev, ki je bil od zbornice poslancev z veliko večino sprejet. Poročevalec je bil g. H y e, ki je izrekel trdno zaupanje, da bode zbornica predlog sprejela. Knez čartoriski je spodbijal svojega predgovor nika ter povdarjal, da ta postava sega v pravice deželnih odborov in da državni zbor nima pravice o tej reči sklepati, dr. II a s n e r pa je dokazoval, da ta postava bo brez praktičnih nasledkov, ker je deželni zbor ne bo hotel iz vršiti, kakor noče izvršiti šolske postave od leta 1868. Pri glasovanju je glasovalo 34 go spodov za, 34 pa proti predlogu, ki je bil vsled tega zavržen. Vlada, ki se je še v zbornici poslancev na vso moč prizadevala, da bi bila spodbila dotično postavo, ker je prepričana, da ji sedanji „modus vivendi" več hasne, nego
očiten boj, je vse žile napela, da bi vsaj zbornica gosposka zavrgla predlog Wildauerjev.
To se je sicer zgodilo, a taka zmaga je za parlamer.tarično vlado vendar le zguba, ker je jasno, da večina zastopnikov ljudskih ni na njeni strani. Pričetkom seje se je predsednik spominjal ranjega kardinala Rauscherja, ki je bil ud gosposke zbornice, potem pa so obljubo storili novi udje: Knez in škof P o g a č a r, grof Crenneville, opata Helferstorfer in Mitsch pa vitez Scharschmidt.
V Xbornici poslancev jc vlada
nekterim svojim privržencem naznanila, da denarni minister bo po počitnicah predložil načrt, kako bo pridobil denarje, ki mu jih bo primanjkovalo.
Nadvojvoda Allirerlit je z dovoljenjem cara ruskega imenovan za častnega uda akademije Nikolajeve za višje častnike.
konservativni udje zbornice gosposke so se pri grofu Karolyu posvetovali, kako bodo v budgetni razpravi ravnali. Pravijo, da bodo vladin predlog hudo prijemali.
Vnanje države.
Ilosenski v*tu.jiiiki so neki gosp. Ilubmajerja izbrali za glavnega poveljnika vstašev v severni Bosni, sinu Ivaragjorgjeviče-vemu pa so svetovali, da naj odide, ker nočejo z njegovo rodovino nič posla imeti. Za višjega poveljnika turškega v Hercegovini pa je imenovan Ahmet Moukhtar-paša, ki se je 20. t. m. odpeljal ua Ivlek. Bo-li srečnejši kakor njegov predniki?
ltavarski miuister L u t z, kteri se je v zadevah škofa ratibornskega s svojimi lažmi tako hudo opekel, bode moral neki vendar le odstopiti. To bo silno hudo delo možu, ki se ministerskega stola drži kakor kloščec pasje kože.
Na $I»an,j«kcm radikalna stranka Alfonsovcem dela veliko skrbi. V Sevili so dijaki klicali „živela republika" in vlada je morala tje poslati oddelek vojakov, da pomiri raz-grajalce. V Madridu imajo več skrivnih tiskaren, v kterih se tiskajo radikalni listi. Eden izmed njih „Revolution" je v 6. številki brez ovinkov pisal, da naj se ministri postreljajo, Don Alfons pa naj se obesi. Karlisti v Sansebastian še vedno mečejo bombe in General Moriones je 21. t. m. imel mestu priti na pomoč. Karli-stiški general Larumbe je 16. t. m. Alfonsistom
daje listnico ua morji zgubil iu morje je široko". — Še preiskuje ležečega nesrečneža, in dotiplje, uro na verižici. Zlobnost se ga loti, vzame uro in verižico, zadene ležečega na rame m ga nese na skalo, od koder je poprej razbito barko zagledal.
„Ako bi se zavedel nesrečnež, bi videl uro pri meni, me naznanil kot tatu v vasi, ko vendar veljam za poštenega moža; in ko bi ure tudi ne nosil, bi se sumičilo, da sem si jo prilastil; ravno tako z listnico. Doli toraj v morje s teboj, vsaj ti ne boš prvi."
Nesrečnež je visel na skali nad prepadom, ktere strmo steno peneče se morje obliva; sune ga in nesrečnež telebi v globočino in ob skalo butajoč se val ga pokoplje v moker grob, v svoje naročje.
Po stranskih potih se verne ribič domu; dozdeva se mu, kot da ga čaka doma kaka nezgoda.
„Bedarija — se osrčuje, vsaj ni prvokrat, da sftn koga v morje vrgel."
Ilodi po potu, od kterega misli, da bo najhitreje doma; pa hodi nevede po veliko daljem; slednjič vendar domu dospe. Žena je
v molitvi in branji sv. pisma zaspala; molitev ji je skrbi olajšala. Ribič ne pregleda svojega ropa; boji se, da bi se starka ne prebudila in vganila, kar se je zgodilo. Tudi ni imel navadnega poželjenja, ogledati si vpljenjen zaklad; bilo mu je še nekako ložje iti spat, ko ni prinesenih reči si ogledal. Svoje žene ne zbudi, se poda v sobico, ker bal se je vprašanj svoje žene.
„Nespamet, čemu tako", si misli, ko se hoče ravno sleči.
Mislil si je gotovo nekaj tolažljivega, ker se naglo obleče in v sobo svoje žene poda. Potegne uro iz žepa in si jo pri luči ogleda in „Jezus in Marija" zavpije. Bila je ura njegova, tista ura, ktero je svojemu sinu na pot dal. Žena se zbudi. Pred njo stoji njen mož, bled, preplašen, z velikimi očmi in razpršenimi lasmi. S tresečo se roko premetava zlato in papirje, in zavpije s presunljivem glasom.
„Krištof!" zakliče starka.
„Tvoj sin, starka, se je vrnil, bojuje se z valovi. Na pomoč, na pomoč!"
Česar nesrečna mati ne vgane, jeclja ribič v pretrganih besedah, potem hiti na breg, kamor za njim tudi njegova žena pride. Splazi
se na skalo, s ktere je sina v morje vrgel; žena gre za njim. Pa ko žena do vrha pride, ribiča, njenega moža, ni nikjer več; s tistega kraja je padel v razburjeno morje.
Med mrliči, ktere je morje na suho vrglo, bil je tudi ribič in njegov sin. Skupen grob je bil za oba skopan, pa starka je razglasila svojega moža za samomorivca, ker je dobro vedela, kaj se je zgodilo. Mnogo let potem obiskuje še gomilo svojega sinu, polaga na-njo vencev, vsaja cvetlic in jim priliva, in moli za sina, kedar koli se približa kraju, kjer počiva njen ljubljeni, nesrečni sin; mnogo vročih solz polije na suhi grob; mnogo zdihljejev se njenemu srcu odtrga. — Groba svojega moža, ki je bil ob strani za samomorivca odločen, ne obišče nikoli; tudi njegovega imena nikoli več ne izreče; vsak spomiuj na-nj v svojem stanovanji uniči. Dasi tudi ni nikoli s kterim človekom od tega zločinstva govorila, se je vendar zvedelo in razširilo; in ako se morski valovi ob skalo butajo, in vihar tuli iu nad otokom buči: ondaj — pravijo ribiči — kliče stari ribič na pomoč, in se prekucuje v morje s skale, od koder je sina va-nj vrgel.
•vzel vojno kaso, namenjeno za vojake v Ileyni, ki že več mescev niso dobili nobene plače. Tudi je dobil v roke plajšev za 2 batalijona in mnogo drugih reči.
Izvirni dopisi.
skem, 3. decembra*).
okolice na Dolenj-Ne zamerite, da tudi
jaz spregovorim o našem okrajnem glavarju Vesteneck u. Reč se mi sprva ni zdela spo-miua vredna, a ko sem bral, kako sc je tu gospod izmišljeval, da bi bil zabranil misijon na Vačah in kako je za nos vodil slavno deželno vlado, samo da bi bil duhovnom in vernemu kmečkemu ljudstvu eno zasolil, sprevidel sem, da tudi to, kar je storil pri nas, je z ravnanjem ua Vačah v tesni zvezi.
G. župnik so nas poklicali, da naj pridemo v pondeljek dopoldne ob 9. uri v farovž, da se o neki važni reči nekoliko dogovorimo. Res je prišlo 9 županov iz okolice šentviške. Ko so bili vsi zbrani, pridejo g. župnik in povedo, da smo od slavnega okrajnega glavarstva litijskega prejeli ostro povelje, da si. decembrom t. 1. zarad velike umrljivosti v Št. Vidu, razun 6 občin, ne smemo nobenega mrliča pokopati na šentviškem pokopališču, in da za druge občine se mora do 1. decembra, to jo v 3 dnevih, napraviti uovo pokopališče v velikem Gabru. Vsled tega so g. župnik županom naročili močno paziti, da nihče ne prestopi tega Vesteneckovcga ukaza, dokler reč od višje oblasti ne bo rešena, pri kterej se hočejo pritožiti. Toda reč se ložej zapove, kakor pa izpelje. Prišel je 1. december, in v velikem Gabru še ni bilo pokopališča. Ker pri tako važuej reči se morajo občine prej vsaj nekoliko posvetovati, in zarad velikega snega tudi ni bilo mogoče v treh dneh napraviti novega pokopališča. A kaj se g. Vesteneck briga za srenje; on meni, da glavari tam kje na Turškem in da ima on edini zapovedovati, drugi pa brez ugovora ubogati. Radovedni pa smo bili, kaj se bo zgodilo, če med tem kdo umrje.
Ni bilo treba dolgo čakati; umrl je nek otrok in mati je prišla g. župnika vprašat, kdaj naj otroka prineso k pokopu. G. župnik ji povedo, da se vsled ukaza Vesteneckovcga otrok ne sme pokopati v Št. Vidu, ampak da bi ga morali pokopati v velikem Gabru. Ker pa tam pokopališča še ni bilo, podal se je otrokov oče v Litijo k okrajnemu glavarju prosit ga dovoljenja, da bi smeli otroka pokopati v Št, Vidu. In mislite, da je to mar dovolil? Prav osorno je odpisal g. župniku, da prošnje očetove ne more vslišati, ampak da ostane pri prvi svoji določbi! Vsled tega so se naš g. župnik podali v Ljubljano, da se pri škofijstvu in pri deželni vladi pritožijo zoper to samovoljno in ne slišan o ravnanje okrajnega glavarja, ki nam daje take občino zadevajoče ukaze, ne da bi se prej z občino posvetoval in dogovoril. Zato pa upamo, da bo deželna vlada ta nepostavni ukaz ovrgla**). A po naši misli to še ni dovolj, marveč je slavna deželna vlada dolžna reč naznaniti dalje, da tudi ministerstvo izve, kako se v našem okraju godi, odkar smo otroka dobili za okrajnega glavarja. Ljudje že resno poprašujejo, koliko časa se bo še v Litiji šopiril Vestencck, ki je že tako očitno pokazal, da službi okrajnega glavarja ni kos?
Pri omenjenem shodu županov so nam g, župnik tudi dali račun o šolskih potrebščinah,
*) Po naključbi zakasnjeno.	Vred.
da bomo zastale doneske mogli pobrati in od-rajtati šolskemu svetu. Bukovskemu županu pa to ni bilo po volji, in zlasti se mu je za deklice šola zdela nepotrebna, češ, da se le slabih reči uče. Pa to, kar je on trdil, ni res; deklice se kaj tkkega, kar jim je on podtikal, v šoli ne uče, pač pa mnogo koristnega, ki bi tudi omenjenemu županu ne škodovalo, da bi znal vsaj kako postavo prebrati in bi ne modroval tako kakor unidan v Zatičiui. Ko je namreč okrajni glavar Vestenek prvič prišel tje, je poklical vse župane iz okolice zatiške ter jih postavil v vrsto in vsakega vprašal, od kod je iu kakšna je kaj njegova občina. Ko pride do očeta Štorovčana, župana bukovškega, mu reče: ,,Vi ste pa stari". Na to odgovori: „Star sem, in dolg sem". „Koliko časa ste pa že župan?" Pričujoči so mislili, da bo rekel kakih 30 let, pa odgovori, da teče še le četrto leto. Ko okrajni glavar začne govoriti o na tančnosti šolskih postav, se oče Štorovčan zopet odrežejo, da slovenščina v šolah je neumna, da naj se podučuje nemški, ker se nemško „špraho" daleč pride. Pričujoči župani so se jeli smejati, ker so brž sprevideli, kam pes taco moli, in da bukovški župan se je hotel okrajnemu glavarju le pritiikuiti, ob enem pa jih je jezilo, da se med njimi nahaja človek, ki si upa med Slovenci tako čeučati 1
Domače novice.
V Ljubljani, 23. decembra.
(Dimitzeve „Geschichte Krains") je prišel na svitlo III. dela 3. snopič, ki obravnava zgo-doviuo kranjske dežele od ponehanja reformacije pod Ferdinandom II. (159G-1037) in dobo slavnega škofa Tomaža Krena. Več o tem spregovorimo, ko bode vse delo končano.
(„Slovenska Matica") ima 12. januarija „Narod" naznanja, da se ijbrž ne bode vdeležila vo-ne, in da vzroke pove ob
1876 občili zbor. njegova stranka u litev tudi letos še svojem času.
(.,Slovenska knjižnica,") bode v prihodnjem letu v Ljubljani izhajala. Prvi zvezek bo obsegal J. Jurčičev nov izvirni roman „Doktor Zober".
(Čitalnica ljubljanska) bo imela sv. Štefana dan svoj letni občni zbor ob 11. uri dopoldne. Program je sledeči: 1. Nagovor predsednikov 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Posamezni nasveti. 5. Volitev: a) predsednika, b) blagajnika in c) 15 odbornikov.
(Iz seje deželnega odbora 18. decembra.) Namesto umerlega Brezniškega župnika Lovro Piutarja se izvoli za okrajnega šolskega svetnika za Radoljški okraj župnik Janez Sajovec iz Mošenj. — Predlogu deželnega šolskega sveta se pritrdi, da se v proračun normalno-šolskega zaklada postavi 1500 gl. za učiteljske remuueracije za podučevanje v kmetijstvu v nadaljevalnih ljudskih šolah. — Duhovniku v Podkraju se po predlogu deželnega šolskega sveta dovoli remuncracija za prostovoljno podučevanje šolske mladeži.	(„Nov.")
(Zapomnite si jih!) Ko je v državnem zboru šlo za to, ali se dovoli ministerstvu poljedelstva tisti znesek, ki se vsako leto izda za podporo kmetijstvu iu od kterega dobi tudi kranjska dežela nekaj, je večina, med njo tudi državopravna stranka, glasovala za dovolitev. Le kranjski nemčurski poslanci dr. Schaffer Suppan in Dežman so bili z manjšino za to, da se za kmetijstvo dotični znesek ne dovoli. Ko je Dežmau beračil glasov pred vo-litvijo, je obetal kmetom zlate gore; kako pa
zdaj! V povikšanje plače kakemu uradniku, ki je že tako predobro plačan, bi bili pa vsi trije privolili.
(Judje). Po „kraku" dunajskem so usahnili na Dunaji judom vrelci denarni, zato so se zdaj ti ljudje razkropili po prej tako zaniče-vanih „provincah" denarja iskat in spečavat blago za malo ceno, ktere pa še ni vredno. V Ljubljano se po večkrat za kak mesec priklati kak tak tič, ki pa potem zopet odleti, ko je nekaj lahkovernih revežev oskubil. Zdaj je teh tičev poluo v Ljubljani iu „Slov. Narod" jih priporoča na svoji zadnji strani. Ali je to prav, če se tudi za plačo godi?
(Slovensko gledišče.) „Ogenj ni igrača", je zopet igra francoskega izvirnika. Da za take sicer umetno spletene in za popolnem izobražene pazljive poslušalce res mikavne igre, če bi tudi ne bile zrastle ua tujem drevji in v razmerah pri nas še ne navadnih, v Ljubljani zdaj še ni toliko občinstva, kolikor bi ga bilo želeti „dramatičnemu društvu", to se je zopet v soboto pokazalo, ko so bili prostori le pičlo zastavljeni. Med igralkami omenimo gospice Podkrajškove, ki je svojo nalogo z navadno izurjenostjo dovršila; gospica Namretova je jezično „doktorico" zelo naravno naslikala, ravno tako gospica Vrtnikova njeno radovedno, a naivno hčerko; gospica Ledarjeva je igrala dosti primerno. Gospod Kocelj je ta večer imel posebno priliko skazati se v mimiki, gospod Schmidt je imel njemu nepristojno nalogo, zato se menda za-njo tudi ni mogel {navdušiti. Občinstvo, kar ga je bilo, je igro s pohvalo sprejelo. — Prihodnja predstava bo 28. t. m.
(Nemčurska zlobnost) postala je taka, da se ne ustraši ničesar, s čemur misli, da bi Slovencem škodovala, posebno laži in obrekovanja ne, to kaže sledeče. Postava o porotnikih je veliko breme za naše ljudstvo. Iz daljnih krajev morajo možje prihajati v Ljubljano ter tu bivati na lastne stroške, dokler obravnave trajajo, doma, pa mnogo zamude. Zato ni nobeden posebno vesel, če pride vrsta na-nj, in čuje se veliko pritožeb. Ko je te dni nek posestnik to potožil v neki družbi, se oglasi brž nek nemčur rekoč: „Ta postava je sitna za vas, kaj ne?" „Kaj pa, da je", odgovori kmetič; „več
ko 150 gld. mi bo škode." „Hehe", se reži nemčur, „s kom pa držite vi, z Nemci ali Slovenci? Ktere volite?" „Slovence zmiraj, sem jih in jih bom", je odločen odgovor. „Hehe", pa se nemčur še bolj reži, „veste, kdo je to vam toliko sitno in težko naredil? Nihče drug, ko dr. T o m a n in C o s t a. Pa prav je, zakaj pa volite Slovence." Pri teh besedah pa se vzdigne knietiški mož in pravi resno: „Niste na pravega naleteli gospod, ali kar ste! Jaz nisem tako neumen, da ne bi vedel, kdo je to postavo naredil in da dr. Toman in Costa moreta ravno tako malo zato, kakor jaz in vi. Za take obrekljive in hudobne laži si poiščite drugačnih ušes, ko so moje, vi nemčur vi!" Na to nemčur nič ne odgovori, ampak se pobere tiho in potepeno. — Pri tem kmetu, ker je bol izobražen, nemčurski lažujivec ni nič opravil, ali takih kmetov, žalibog! ni veliko. Iu res smo zvedeli z Gorenjskega, da se gori na enak način kmetje hujskajo proti slovenskim poslancem, nemčurski aposteljni jim namreč pravijo: „Če bi vi ne bili volili Slovencev, bi še zdaj ne bilo porotne postave. Nemci bi je ne bili nikdar skovali. Tako vam vaši slovenski poslanci naklanjajo čedalje veča bremena."-Ali ima biti tako hujskauje že nemčurska agitacija za volitve v deželni zbor, ki se imajo prihodnje leto vršiti? Če je tako, opozorujemo
prijatelje svoje in Slovence sploh, naj skrbe za to, da taki lažnjivci ne bodo dobili nikjer vere, ter naj podučujejo ljudstvo, sicer nam bodo nemčurski krti zopet tla na vse kraje prerili. Nemčurska zlobnost in predrznost je res že od sile.
(Popravek). V zadnjem „Slovencu" je pri tisku prišla prva vrsta uvodnega članka tretjega oddelka v prvi oddelek za tretjo vrsto, kar pri branji zelo moti. Naj si bralec to blagovoli sam popraviti.
Razne reči.
—	Franjo Mam, doslej imenovan gimnazijski učitelj v Karlovcu, toda v službi v Zagrebu, je od svetlega bana potrjen za profesorja na viši gimnaziji zagrebški.
—	Preč. g. Andrej Pečar, častni kanonik in župnik na Krki je bil 10. t. m. od mrtuda zadet in bode boje težko okreval.
—	Grof Bar bo je 20. t. m. iz Dunaja došel v Ljubljano.
—	G. Winkler je imenovan za dvornega svetovalca pri c. k. namestništvu tržaškem, kar nam je naš g. dopisnik goriški naznanil že pred par meseci. Radovedni smo, če se vresniči tudi druga pri tisti priliki omenjena vest, da se bo g. Winkler odpovedal državnemu poslanstvu.
—	Baron Rechbach, dvorni svetovalec in okrajni glavar goriški, je od cesarja dobil v pripoznanje svojega zvestega in izvrstnega delovanja križec Leopoldovega reda.
—	Za novo šolo v Šmartnem pri Litiji so cesar darovali 500 gl.
—	Čitalnici mariborskej novi predsednik je g. Kačič, podpredsednik in tajnik g. Rajč, denarničar g. Koser, odborniki gg. dr. Dominkuš, Alt, Šmidinger in dr. Srnec. Premoženja ima 426 gl. Početkom novega leta se preseli v g. Šramel-ovo poslopje.
—	Mariborski trgovci s špecerijskim blagom so se med saboj zavezali od zdaj za naprej od potujočih agentov nič več ne kupovati in če jim hiše, ki jih zastopajo, zastopništva ne odvzemö, tudi od tistih hiš več kupovali ne bodo. Tudi pri nas bi tak sklep ne bil odveč; če človek le na ulice stopi, naleti na take agente, ki domačim trgovcem škodo delajo, ker hodijo od hiše do hiše in ljudem vsilujejo svoje blago.
—	Trgovsko šolo hočejo narediti v Mariboru in volili so že odsek 5 različnih trgovcev, da to reč dobro pretresejo.
—	Iz Štajarskega se nam piše: „Der Freimiithige", (list vredovan v duhu nekdanje Zimmermannove „Freiheit"), se tudi slovenskim „paverskim" t. j. nemčurskim kmetom pošilja na ogled in na ponudbo. Za priklado se listu prideva roman: „Die bischöfliche Vi sitation". Varite se strupa!
—	V žrelu ognjenika Vesuvaje začelo vreti in gost dim se kadi iz njega; tudi se sliši nekoliko bobnenja, po noči pa se vidijo iz Neapelna ognjeni žarki. Opazovalni inštrumenti se vedno stresajo.
—	f Babukič. V noči od 20. do 21 t. m. je mrtud zadel vrlega jugoslovanskega pisatelja Vekoslava Babukiča. Rojen je bil 1. 1812 v Požegi, od 1. 1846 profesor ilirskega jezika in slovstva, sedaj na viši gimnaziji Zagrebu. Bolehal je dalj časa; bil je vendar v pondeljek popoldne še v šoli. Ko ga v torek zjutraj ni bilo, pošlje ravnatelj v njegov stan, in dobijo ga ondi mrtvega na tleh. Marljivo je bil ranjki delovati jel na narodnem polji
nekdaj z Gajem in Kukuljevičem ; spisal „Illyr Grammatik. Wien. 1839"; Ilirsko slovnico v Zagrebu 1854. Ponatisnjena se nahaja v „Ilir-sko-nemačko-talianski rččnik", spisal Jos. Drobnič, in na svitlo dala Matica ilirska, v Beču 1846—49. V novejši liberalni mladohrvatski dobi so zasluženega moža nekoliko prezirali in odmikovali, prihoduost bode bolj hvaležna njegovim zaslugam, upajmo! Naj v miru počiva!
— Kako dosedanje železne vage s kembeljnom predelati za domačo rabo po novi vagi, popisuje M. Brežuik, učitelj na Štajarskem Ljubnem, v zadnjih „Novicah" tako le: Le še malo dni — in stopili bodemo z novim letom v dobo uove mere in vage, v dobo ineterskih mer. Ni tedaj čuda, da se vzlasti med kmeti sliši govorica: „bomo li morali svoje ročne železne tehtnice s kembeljnom „rimske vage" (Schnellwage) imenovane zavreči in škodo trpeti?" — Tega ne bo treba, prenarediti se bode moral samo kembelj (Laufgewicht), ki bo moral težji biti, namreč: Kolikor funtov tehta kembelj sedaj, natanko toliko kilogramov mora za novo vago kembelj vagati ali težak biti.
Dajmo en izgled: Ako vaga kembelj 2 funta, mora potem 2 kilograma vagati; če vaga sedaj 3 funte (S), potem mora vagati 3 kilograme (klgr.); če vaga 3'/, funte, mora potem 3 Va klgr. težak biti. Iz tega se razvidi, da kembelj mora biti teži, zato, ker je kilogram teži kakor fuut. Zato se bode moralo prikovati kembeljnu toliko železa, da bo za toliko, kakor je rečeno, teži. Natanko se z desetinskimi (decimalnimi) številkami preračuna, koliko da je treba dostaviti kembeljnu.
Povedati pa hočem tudi z navadnimi številkami. Kembelj take vage se zvaga in recimo, da je 3 in četrt funta težak. Koliko se mora temu prikovati? — Toliko kolikor so 3 kilogrami in četrt kilograma teži od 3 funtov in četrt tunta. Tri cele in četrt funta je en kilogram in 82 dekagramov, še manjka do 3 kilogr. in 25 dekagramov = en kilogram in 43 dekagr. Ravno toliko se kembeljnu železa dostavi.
Vsak kovač ali ključar to lahko kembeljnu prikuje. Vendar mora tudi na vrhu ljuknico narediti v kembelj, da se bodo mogle va-nj tudi te vrste tehtnice štempljati.
Rimske vage bodo potem vlekle na mali strani v vsaki zarezi '/41 Vai al*> 1 kilogram itd. Na veči strani bodo pa na vsaki zarezi vlekle cel kilogram naprej do 5, 10, 15, 20, 100 kilogramov, kakor koli so konstruirane.
Nektere naše stare vage vlečejo na veči strani precej na prvi zarezi zdaj 25 funtov, druge 10; to je različno. Vendar bodo ravno tako v istih zarezih, kolikor sedaj funtov vlečejo, tudi z dostavljenim kembeljnom kilograme vlekle. Imena za firnike 1/4, '/2, 3/4, 1 fuut se lahko enačijo s '/4, '/si 3U, 1 kilogramom ali pa 25, 50, 75, 100 dekagrami ali 1 kilogramom. To velja za malo stran.
Za večo stran naj se pa namesti imena fuut ime kilogram izreka, na pr. 25 zarez je 25 funtov bilo poprej, sedaj naj se reče 25 kilogramov itd.
Škof, miz. o., 2 1., za škrlatnico; Ana Gašperlin, del. o., 12 1., v boln. za srčno napako; Franc Anžič, 54 1., v boln. za srčno vodenico; Jak. Hribar, delavec, 51 1., v blon. za mreničnim utrp-ljenjenjcm; T. Ipavec, rač. oficijal, 23 1., Janez Miklavec, delavec, 45 1,, v boln. in Jera Gartrose, 68 i., v boln., vsi za jetiko; Leop. Fürnschuss, vrad. vd., 66 1., za srčno napako ; Antonija Haupt-man, hišn, o,, 14 1., za jetiko.
Eksekutivno dražbe.
24.
dec. 3. Andr. Androjna-vo iz Orlj(2173 gl.). 3. Jožo Kitzinger-jevih dedičev v Hudol-fovem (1510 gl.), obe v Krškem. — 2. Martin Malešič-evo iz Draščic (450 gl.). — 2. Friderik Žnidaršič-evo iz Bistrice (4300 gl.), obo v Metliki. — 2. Marije Barbic-öve iz Topolca (3400 gi.), v Bistrici. — 2. Jože Volk-ovo iz Griž (1017 gl.) v Ipavi. — 2. Jernej Karn-ovo iz Dvorja (480 gi. v Kranju. — 2. Jan. Kupsr-jevo iz Bučko (35 gi.). — 2. Tone Tomšič-evo iz Bistrice (9900 gi.) v Krškem.
Teleicralične denarne cene 22. decembra. Papirna renta 69-40 — Srebrna renta 73-65 — lSfiOletuo državno posojilo 111-70 — Rankine akeije 921 — Kreditna akcije 204.20 — London 113.50 — Srebro 106-25. — Ces. kr. cekini 5-37 — 20Napoleon 9-12.
je za dame in gospode, ki hočejo imeti zdrave lepe zobe iu usta čista in brez vsega duha, c. k. privilegirana, dobro skušena in priljubljena antiseptična voda za zobe, steklenica po 1 gld.; zobna štnpa po 1 gld. škatljica; zobna pasta, škatljica po 80 kr.; pasta v štanijoli po30kr. — vse to iznajdba
med. dr. Tanzerja,
učenika na c. k. vseučilišču v Gradcu.
Zaloge teh reči so v Ljubljani pri lekarju Biršicu, E. Mahr u in česarji Lud. Busi-naro; v Loki pri Marinšeku in v lekarni v Kranji, v Kamniku, pri Rausch er j i v Celji in v predmestni lekarni v Mariboru.
Umrli so:
Od 10—16. decembra: Eva Pavlin, čuvajeva žena, 37 1., v bolnišnici za oslabljenjem; Janez Baraga, hišnik, 74 i., in Marija Supan, višj. fin nadzornika žena, 54 1., za mrtudom; Franc Trost branjevec, 45 i., za sušico; Ivana Krema, gost, o., 9 1., v boln. za mrtudom na možganih; Jožef Flis, žnidarsk pom. 17 i., in Terezja Bernot, de lavka, v boln. za oslabljenjem; Janez Hönigman gruntar. o. 3 t., v boln. za oslabljenjem; Franc
Jako primerno darilo
za	(93—1)
Božič in novo leto
Okolo lOOO
mernikov prav lepega brinja je za kupiti Zagorji na Notranjskem pri (92—2)	Alojz Domicelj-u.
„Z V O N"
začne izhajati z novim letom, po dvakrat v mesecu na celi poli. Naročnina mu bode: za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold.; učencem in dijakom (po več listov skupaj v zavoji) 3 gold. na leto, 1 gold. za 4 mesece.
Naslov: An die Redaktion der Zeitschrift „Zvon", Wien, Hernais, poste re-stante.
Na Dunaji, 1. decembra 1875. (86—3)	Jos. Stritar,
Wien, Ottakring, Hauptstrasse 23.
Dr. Janez Steiner
o. lc. bilježnik,
ima svojo	(87—3)
ikž" pisarnico v Kranji hiš.-št. 180.