Dopisi. Iž Ljutomera. (Dirka. — Samoumor. — Nagl a s mrt.) Tukajšno druatvo za dirkanje konjev je ta mesec za letos že v diugrč napravilo javno dirko in sicer na velikih Cvenskih pašnikih. Diuštvo je dobilo nekaj podpore v denarjih od c. kr. ministerstva za poljedelstvo ter je prostor za dirkanje dostojno priredilo in precej znatne premije za dirkanje nastavilo. Vkljub slabemu vremenu se je sešlo kakib 2000 ljudi. Tudi nekoliko tujcev bilo jo navzočih. Za dirkanje 8e je s svojimi kobilami oglasilo 22 posestnikov, a udeležilo se jih je le 20, ker sta 2 odstopila, 8 je bilo obdarovanib s premijami. Kobile, katere so se dirkanja udeležile, bile so vse zarod cesarskib žrebcev. — V Zbigovcib je tamošnji posestnik Franc Lasbaber rea storil, kar je storiti že ve5 5asa žugal. Sam se je usmrtil s tem, da je precej mianice v sebe spravil. — 19. sept. zvečer je vini5ar Jožef Kaučič, doma iz Šavniakega dola, nagloma izpil toliko žganjice, da je k pri5i mrtev ostal. Nekateri pa mislijo, da se je nesre5ni 51ovek, še koruaj 37 let star, zavdal, ali da mu je nekdo  drug zavdal; sodni ja je zarad tega za5ela preiskavo. Iz Brežic. (Najden mrtvec. — Reguliranje Save). Poslednje deževje je pri nas vse vode napelo in imeli smo zlasti po dolini Sotle precej močno povodenj. Bilo je 14. sept., ko so blizu sv. Petra pod sv. gorami na desnem pobrežju Bistrice našli možkega mrtveca brez vse obleke; le prepasni jermen je se še držal života. Telo bilo je grozno pogledati, raz liea bilo je meso potegnjeno, truplo raz6esano in roki ramama iztrgani. Mož je bil kakih 60 let star, toda kdo je bil, tega ni mogel nihče spoznati. Vsi pravijo, da je nesreSnež žrtva strašnega hudodelstva. — Poslednja povodenj je tudi novo reguliranje in popravljanje Savine struge mo5no poškodilo. Sedaj hodi kraj Save^posebna komisija zastopnikov deželne gospo ske Stajerske in Kranjske, da precenijo škodo; 18. sept. 80 imeli ti goepodje skupne pogovore v Krškem na Kranjsketn. Če bo naturua sila tako naglo razdirala to, kar človeška roka težko postavlja, po tem takem utegnemo se veliko denarjev v Savo zmetati, preden jeno strugo popravimo. Iz Šoštanja. (Umor. — Pi etep. — Volitve.) V Lokavicah sta niSvreden oče in sin sovražila 60- letnega dedeca. Ta se poda 23. sept. v bližnji mlin. Ko v mlinu svoje opravi, hoce zopet domov. Ali to se mu ni več živemu po8re5ilo. Hudobni sin in vnuk ga počakata v gozdu in ga k priei ubijeta. Zlo5inca je sodnija zapila. — Ravno tisti den je tudi v Prelogih nastal hnd prepir med dvema kraetoma. Grozovitno sta se pretepala. Polna sta budib ran, eden ima desnico zlomljeno, drugi pa 4 prste iz sklepa vržene. Brez dvombe bi se bila obadva umorila, ako nju nebi sosed sre5no razpravil. Tako neusmiljeno ravsanje bolj prilet- nih Ijudi je res grdo in pohujaljivo in za Kristi- jane in za slovenske brate nedostojno! Skoro bo pri nas zopet čas, da volimo novega župana. Zadnjič smo si izvolili slovenski ljudje pravo nem- škutarsko babo za župana. Upati je, da bodemo  letoa drugače volili in 6e ne bodemo našli v trgu  pripravnega moža, ga ho5emo iti iskat v Dužmir-  sko ves, kder ga bodemo gotovo našli.  Iz Koroškega. (Razne novosti.) Letina  pri nas spjoh slabo kaže, pa tudi jesen je začela  mo5no neugodno. Na malo gospojnico je bliskalo,  gromelo in lilo, da je bila groza. Po mnogib kra- jih je sekala toea in sneg je planine pokril glo- boko v doline. Steze so neizmerno trpele, ona v Obirskem je vsa razdrapana. — Solskim sitnobam  ni konca ne kraja. V št. Kancijanu v Podjunski dolini so postavili novo šolsko poslopje, a u5itelja  ni bilo leta dni. Sedaj imajo učitelja in okrajni šolski svet marljivo kaznuje starise, ako kateri otrok vcasih iz šole izostane. Nekej dekli je krajni šolski svet pustil otroke, da so njej pomagali krub služiti, okrajni svet pa njo je ostro kaznil zarad ndobi6karije" (Gewinnsucht). V Klobasnici  imajo staro še dobro solsko poslopje in so ga z  dovoljenjem gosposke namislili za jedno nadstropje vzdignoti. Toda okrajni šolski svet je ukazal po- staviti popolnem — novo poslopje. Pet sto med- vedov! to se ukažuje 1. 1876. ko ljudje ne vedo, kaj bodo za5eli zarad slabe letine in pomanj- kanja denarjev in vseobcne stiske! Ljudatvo je po pravici uevoljno in razdraženo! — Po Koroskem drdra Rudolfova železnica, ki je stala 111,692.000 gold.; ker pa z letnimi dohodki zarad prevelikih plac uradniških ne izhaja, jej c. k. davkepla5itelji vsako leto doplaSujemo 5 7» milijona, kar bo do 1. 1886 trpelo; vrh tega se jej plaeujemo obresti za kapital, s katerim se je stavila, tedaj bo železnica državljane 1. 1886 stala 134 milijonov; in tedaj bo vlada še le pravieo dobila železnico k upiti! — V Celovcu so pri preskušnji u5encev, ki so hotli v gimnazijo sprejeti biti, zvrgli 16, ker niso dovolj umili pravopisja. To je zopet slabo znamenje za novo šolo, v kateri se Bog vedi kaj vse u5i, le to ne zdatno in dobro, kar je najbolj potrebno. — V tiskarni Kleimayr-jevi je izisla za Koroško potrebna knjiga: Topografisches Orts- und Postlexikon des Herzogtbums Karnten, ki obsega tudi slovenska imena. Knjiga velja 2 fl. — V Hodišah se je po tamošnjib gozdih prikazal nevarni lubadar ali knaver. — Pogorelcem v Dolab 80 svitli cesar darovali 1000 fl. Iz Trbovij. (Dva slovenska umetnika). V dolžnost, ktero radostni rešinio, si štejeuio dvema slov. umetnikoma očitno zahvalo in pohvalo izre5i za krasoto, ktero sta ustvarila nasej farnej cerkvi, in za veselje, ktero sta tako pripravila nam. V nedeljo so nam 5. g. korar in dekan laški A. Žuža blagoslovili nove orgle, na ktere je pri sv. opravilu igral g. Stokl iz Ljubljane, prvak v glasbi zlasti na orgle menda ae dale6 5rez slovenske meje. Ta je imenoval orgle vsestransko izvrstno delo; navzoči odlični gospodje iz Be5a so mu pritrdili. Orgle na 16 regišter imajo kaj 6iat, poln, krepek veli5asten in mogo6en glas, še v miksturi je mil, ne kakor navadno ušesa dero5 glas. Znotrajno preprežje, stavba, igrališ5e, mebovje, t. j. vsa mebanika, je tako mo5no in vendar nježno, ter tako zvesto izdelana, da v orglah tako lepe in zveste mebanike se videli uisrno. Ako ae omenim zuuajno krasno lice v romauičnem slogu postavljene omare, ki je ae svojitn rezljanim in pozlaSenim kin5em kakor vrezana k celej cerkvi, je le še izreči, — 5emur se vsak čudi — kako je umetnik kos in volje, take orgle z blizu 900 pišcali napraviti in postaviti za 2000 gld! ? Ker tudi drugod tako ceno in dobro dela, je razvidno, da mu je navada rajše zvesto in izvrstno svojo nalogo rešiti, ter svojemu iruenu dober sloves ohraniti, kakor s povrsnim slabim delom naglo bogateti, kteia strastna želja je kriva, da se sicer dandenea akoro vse tako slabo in puhlo dela. Ta vse hvale in priporoSila vreden umetnik je g. Fr. Gorši5 v Ljubljani, kot izvrsten orglar skoro že po vseh avstrijskih deželab dobro poznan in spoatovan. Že vrli zuaSaj tega gospoda je dobrodejna barmonija. Ako tedaj kde želijo svojej cerkvi omisliti lepe, dobre in cene orgle, naj 8e obrnejo do g. GoršiSa. Ne bodo se kesali. Franc Kalan, Matija Stagoj, župan. župnik. (Konec prihodnjiS.)