Tednikova akcija NAJ PRODAJALKA/ POHORJE M RESORT Več na oglasnih straneh. Aktualno Spodnje Podravje • Mladi si morajo upati! O Stran 3 Torek: Tednikov kopalni dan Temačni Park ^gJ^F Današnji kupon s 50% popusta lahko uveljavite vTermalnem Parku vsak torek do vključno 10.9.2013. Kupon velja za nakup ene vstopnice, _, izplačilo v gotovini nI možno. "I DrugI popusti so izključeni In se ne seštevajo. | Informacije: 02 749 45 30| Ptuj, petek, 12. julija 2013 letnik LXVI • št. 54 V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 — KOPALNIC , : ? h« 80 »iivljv(|f ntk I«»®! n» ■ mita Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 OO 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC - www.radio-ptuj.si Štajerski v digitalni knjižnici: www.d I i b.si Štajerski T Sp. Podravje • Poletne razprodaje na vrhuncu Razprodaje izrinili številni popusti in akcije V ponedeljek, 8. julija, so se pričele poletne razprodaje. Trajanje razprodaj določa vsak trgovec sam, trajajo pa lahko največ 60 dni. Šport Nogomet, 1. SNL • Pozor, prihaja Zavrč! O Strani 11 A vse več trgovcev se odloča za znižanja, gotovinske popuste in ostale akcije že med letom. Po številnih akcijskih cenah in popustih v preteklih tednih so sedaj na vrsti še razprodaje, ki pa ne pritegnejo več toliko ljudi kot leta nazaj. Nakupovalne mrzlice na razprodajah ni čutiti že nekaj let, kupci se za vsak nakup odločajo bolj racionalno in kupujejo le tisto, kar res potrebujejo. Miselnost, da kupiš nekaj, ker je res ugodno, čeprav tega ne potrebuješ, je povozila kriza. Trgovci ponujajo tudi do 70 odstotkov nižje cene za kose oblačil, obutve in športne opreme, a ob začetku razprodaj niso zabeležili pretirano povečanega obiska, saj so razprodaje prehiteli že številni popusti in druge akcije v preteklih tednih. Patricija Kovačec Foto: Črtomir Goznik Odkupne cene pšenice ostajajo neznanka Podravje • Kljub pogajanjem v žitni verigi bodo letošnje odkupne cene pšenice znane šele na dan žetve. O Stran 9 10 o ^j^arodno Tabavne Krn lasbe Perutnina Ptuj T *|AGER MESTNA OBČINA PTUJ Ptuj 2013 Minoritski samostan, 30. avgust 2013, ob 19.30 uri i t i i i t i VI»E*T«N Štajerski TEDNIK 2 Štajerski Po Sloveniji petek • 12. julija 2013 Podravje • Vroče poletje za kriminalistično policijo Vlomi, orožje, marihuana ... Na Policijski upravi (PU) Maribor so v tem tednu predstavili več uspešno končanih preiskav. Med drugim so na prste stopili serijskim vlomilcem, izsledili nezakonito posest orožja in zasegli večjo količino prepovedane droge marihuane. Minuli petek so tako mariborski policisti in kriminalisti k dežurni preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Mariboru privedli tri 22-letne Mariborčane, ki so osumljeni serije vlomov v stanovanjske hiše na območju celotne Slovenije in velikih tatvin, za katere je zagrožena kazen do pet let zapora. »Dva izmed osumljenih sta bila 17. junija obravnavana zaradi vloma, ko sta bila prijeta neposredno po njegovi izvršitvi, vendar takrat ni bilo podanih razlogov za privedbo k preiskovalnemu sodniku. Z nadaljnjo preiskavo so kriminalisti in policisti, ob pomoči kriminalističnih tehnikov in preiskovalcev Nacionalnega foren-zičnega laboratorija, zbrali dokaze za več vlomnih tatvin, kar je bila podlaga, da je bila trojici v začetku tega meseca odvzeta prostost. Dva dni za tem so bili vsi trije s kazensko Uvodnik ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve najmanj deset vlomov v stanovanjske hiše privedeni k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Mariboru. Preiskava intenzivno poteka še za več drugih tovrstnih kaznivih dejanj,« je povedal vodja sektorja kriminalistične policije PU Maribor Robert Munda. Policisti in kriminalisti so pri vseh osumljencih izvedli hišne preiskave in zasegli veliko stvari oz. predmetov, za katere se izvor še ugotavlja, vendar se domneva, da jih ukradli iz hiš in stanovanj, v katere so vlomili. Vlamljali tudi v Ptuju in Ormožu Storilci so najprej z zvonje-njem na vhodu preverjali, ali se v stanovanjskih hišah nahajajo domači. Če so ugoto- Kdo lahko prehiti Mariborčane? Če bi s tem vprašanjem poizvedovali po številu novih patentov v zadnjem trimesečju ali morda o razreševanju sodnih zaostankov ali morda o zgrajenih kilometrih novih cest, potem bi hitro dobili kopico različnih odgovorov, večinoma pravilnih. Če pa vprašanje postavimo v kontekst iskanja potencialnih kandidatov za naslov državnega prvaka v nogometu v sezoni 2013/14, potem je število možnih pravilnih odgovorov zoženo na enega samcatega: nihče! Nogomet je v Mariboru ena od (na žalost) redkih stvari, ki funkcionirajo tako, kot morajo. NK Maribor v zadnjih letih ne izkazuje izgube, zaposleni redno dobivajo relativno visoke plače, najboljši igralci odhajajo v tujino v uspešne in finančno močne klube, vsak mulec v Sloveniji (razen morda kakšen v Ljubljani) pa si želi postati član Maribora (preden seveda odide v Barcelono ali Real Madrid). Pa je bilo še pred šestimi leti drugače. Takrat je mesto športnega direktorja NK Maribor zasedel Zlatko Zahovič in s sabo prinesel kup izkušenj izportugalskega, španskega in grškega nogometa. S tekmeci, mediji, predstavniki NZS in še kom je včasih uporabljal šokanten, predrzen način komuniciranja, s katerim se je številnim zameril. V vsaki besedi pa je poveličeval svoj klub, institucijo in si s tem pri navijačih NK Maribor pridobil status, kot ga imajo le redki zvezdniki evropskega nogometa na igrišču. To se je najbolje pokazalo ob objavi novice, da zaradi izčrpanosti nepreklicno odstopa iz mesta športnega direktorja. Mesto je bilo dobesedno na nogah: navijači so se zbirali s transparenti, podpisovale so se peticije, svoj podpis je postavil sam gospod župan! Sledil je dramatičen zasuk, Zlatko seje po prepričevanju predsednika in poslovnega direktorja po vrnitvi iz dopusta vrnil na svoje delovno mesto. Naj je bila poteza vnaprej načrtovana ali ne, aktivirala je ogromno energije, ki bo mariborske nogometaše »nosila«še precej časa. Če se ne bo zgodila apokalipsa, potem zagotovo do novega naslova državnih prvakov, zelo močno pa so povečane celo možnosti za preboj v evropsko Ligo prvakov. Strokovnjaki za motivacijo pa bi o tej potezi lahko razpredali še v kakšnem daljšem sestavku... Jože Mohorič _=_ Vodja sektorja kriminalistične policije PU Maribor Robert Munda vili, da je hiša prazna, so vlomili - večinoma skozi okna in balkonska vrata na mestih, ki niso vidna sosedom. S silo so odpirali predvsem na pregib odprta okna ali razbijali stekla. V večini primerov so pokradli nakit, zlatnino, denar in tehnične predmete ter orodje, nakradeno blag pa so prodajali z oglaševanjem po spletu. Za del zlatnine se je ugotovilo, da jo je doma skrivala 21-letna partnerka enega izmed trojice, doma v okolici Ormoža. Skupna škoda, ki so jo trije mariborski dolgopr-stneži povzročili z do sedaj preiskanimi dejanji, znaša okoli 23.000 evrov, vendar bo v nadaljevanju preiskave zagotovo ta še večja, saj obstaja sum, da so izvršili še okoli 20 vlomnih tatvin. »Osumljeni so vlamljali načeloma v dopoldanskem času, med 9. in 12. uro. Objekte so izbirali naključno, ocenili so jih po urejenosti in zunanjem videzu, največ vlomov in tatvin pa se je zgodilo na območjih policijskih postaj Maribor 2, Ptuj in Ormož. Ugotovili smo, da je skupina vlomilcev začela delovati že avgusta lani, ko so po neki bučni zabavi na Obali prvič vlomili v stanovanje in pokradli več stvari. Ker so bili pri svojem predrznem početju uspešni, so s kaznivimi dejanji nadaljevali do konca leta, nato pa letos v marcu začeli intenzivno vlamljati v objekte, kar pomeni tudi dva do tri vlome na dan,« je pojasnil Munda in dodal, da so osumljenci po njegovih informacijah na prostosti. »Po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku naj bi bili osumljenci iz pripora izpuščeni.« V Gorišnici odkrita orožarna Minulo soboto popoldne so bili policisti postaje Gorišnica obveščeni, da je v gostinskem lokalu v Zamušanih 52-letni občan pokazal malokalibrsko pištolo z dvema polnima nabojnikoma, teleskopsko palico in palico tonfo. Policijska patrulja, ki je bila napotena na kraj, je osumljenca opazila, ko je vozil osebni avto, ga ustavila in kontrolirala, nato pa je možakarju alkotest pokazal še 1,21 mg alkohola v litru izdihanega zraka. V nadaljnjem postopku je občan sam izročil videne predmete, in sicer fračo, tonfo in teleskopsko palico, nato pa še pištolo znamke CZ, kalibra 7,62, z vstavljenim polnim nabojnikom in rezervnim okvirjem, polnim nabojev, ter dva manjša lovska noža z rezilom dolžine 8 centimetrov. Nevarne predmete in orožje so policisti zasegli, možakarju pa pridržali in naslednji dan, v nedeljo, ob pomoči policistov postaje Ptuj ter vodnika službenega psa za odkrivanje eksplozivnih naprav iz Murske Sobote (na podlagi odredbe Okrožnega sodišča na Ptuju) pri osumljencu doma opravili hišno preiskavo ter našli: lovsko puško šibrenico, 25 kosov trap nabojev (ši-ber naboji), plinski revolver znamke Colt Anaconda z nastavkom na cevi, šest plinskih nabojev 9 mm (v revolverju), lovsko puško z daljnogledom, 75 malokalibrskih nabojev, zračno pištolo, 59 malokali-brskih nabojev Flobert 6 mm, teleskopsko palico, tonfo (polomljeno) in 19 nabojev kalibra 8x57 JS. Zoper občana, ki je imel doma pravo Aktualna bo »Balkanska ruta« Z vstopom Hrvaške v EU in s tem zmanjšanjem nadzora na meji policisti pričakujejo povečan promet prepovedanih drog preko ozemlja Republike Slovenije, saj na sami meji med državama ni več carinske kontrole. Zato je možno pričakovati porast tihotapljenja prepovedanih drog, še posebej po tako imenovani »Balkanski ruti«. Foto: PU Maribor V tovarniško izdelanem dvojnem dnu v kombju so trije Črnogorci tihotapili dobrih 20 kilogramov marihuane. orožarno, seveda nezakonito, sledi kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Za to dejanje je zagrožena kazen zapora od šestih mesecev do petih let. Z 22 kilogrami marihuane prišli skoraj do Ptuja Cariniki Mobilnega oddelka Carinskega urada Maribor pa so prvi julijski teden na relaciji med Gruškovjem in Ptujem preiskali kombinirano vozilo Fiat Ducato s črnogorsko registracijo. Kombi je vozil 31-letni državljan Črne gore, v njem sta bila še dva sopotnika. Pri pregledu vozila so cariniki našli večjo količino prepovedane droge marihuane, ki je bila skrita v tovarniško izdelanem dvojnem dnu vozila. V nadaljevanju so postopek prevzeli kriminalisti PU Maribor. »Skupna bruto teža zasežene prepovedane droge je bila 22 kilogramov. Po zbiranju obvestil smo ugotovili, da je bila droga namenjena na trg držav Evropske unije. Če bi jo osumljeni uspeli prodati, bi zanjo iztržili vsaj 60.000 evrov. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja, povezanega s tihotapljenjem prepovedanih drog, je bila osumljencem iz Črne gore 4. julija odvzeta prostost. Dan kasneje so bili vsi privedeni k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je zanje po zaslišanju odredila pripor,« so pojasnili na PU Maribor. Po oceni kriminalistov so osumljeni na območju Črne gore za 20 kilogramov prepovedane droge plačali okoli 10.000 evrov (kilogram stane 500 evrov). S prodajo na črnem trgu EU bi zanjo gotovo iztržili vsaj 60.000 evrov, saj kilogram prepovedane droge konoplje-skunka na črnem trgu v Nemčiji stane 3.000 evrov. Mojca Zemljane Foto: PU Maribor V Gorišnici so policisti zasegli več kosov orožja. Foto: MZ Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). torek • 16. julija 2013 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 Spodnje Podravje • O brezposelnosti med mladimi Mladi si morajo upati! Brezposelnost med mladimi v EU je velika. V starosti med 25 in 29 let kar 40-odstotna. V Sloveniji sicer še ne dosegamo tega odstotka, zaskrbljujoče pa je, da brezposelnost med mladimi narašča najhitreje. V tem trenutku je med mladimi do 29 let že 30 tisoč brezposelnih. Foto: Črtomir Goznik Mladi se morajo že v srednjih šolah naučiti podjetništva. Vsaki četrti brezposelni v Sloveniji je star 29 let ali manj. Stanje je alarmantno, treba se je zamisliti, se organizirati in narediti vse, da se bo stanje spremenilo. O problematiki brezposelnosti med mladimi so na zadnjem predpočitniškem poslanskem večeru Andreja Čuša v hotelu Mitra na Ptuju razpravljali tudi Klemen Balanč, minister za socialo in zdravstvo ŠOU Ljubljana, Tomaž Žirovnik, direktor Območne službe Zavoda za zaposlovanje RS Ptuj, Jože Gornik, nefiks strokovnjak (nefiks je orodje za beleženje in posledično priznavanje neformalno pridobljenega znanja), in Andrej Čuš, poslanec DZ. Razprave so se ob mladih udeležili tudi predstavniki gospodarstva. Tomaž Žirovnik je povedal, da se od leta 2008 brezposelnost v Sloveniji močno povečuje. V prvih mesecih leta je bilo še posebej alarmantno, saj je število že preseglo 130 tisoč. To pa je številka, ki je močno presegla tisto iz let 1992/1993. Primerjava pokaže, da je danes v Sloveniji precej manj delovnih mest, kot jih je bilo pred 21 leti, tudi zaposlenih je precej manj. Ptuj z okolico v enem letu ob 1000 delovnih mest »Samo v zadnjem letu je Ptuj oziroma okolica izgubil tisoč delovnih mest. Največji problem je, da se srečujemo s problematiko nezaposlenih strokovnjakov, poudarja Žirovnik. Ceno krize v zadnjih štirih letih najbolj plačujejo delavci, stari nad 55 let, katerih delež se je med brezposelnimi izjemno povečal, in mladi do 30. leta. V starosti do 24. leta je bilo po statističnih podatkih na Ptujskem in Ormoškem v začetku prejšnjega meseca brezposelnih 13,6 odstotka mladih oziroma 600 mladih. »Treba se je vprašati, kaj lahko naredimo več, kje so priložnosti in zakaj mladi nimajo priložnosti na trgu dela. Odgovori na ta vprašanja povedo več od vse statistike,« je povedal Žirovnik. Delodajalci se v današnjih kriznih razmerah zelo težko odločijo zaposliti nekoga mladega. Potrebujejo človeka z izkušnjami, potrebujejo ga takoj, potrebujejo takšnega, ki je že navajen delati, zelo težko si namreč privoščijo neko daljšo usposabljanje. »Potrebujemo ukrepe, potrebujemo spodbude, potrebujemo delodajalce s pozitivnimi izkušnjami, ki so pripravljeni nekoliko tvegati in zaposliti mlade, ki so pripravljeni vlagati dolgoročno in srednjeročno,« je dejal Žirovnik in ob tem izpostavil tudi navade mladih, ki so se spremenile, ki imajo drugačna pričakovanja in zahteve, tudi drugačna znanja, kot je to bilo še pred 10 ali 20 leti. Trg dela se bo moral slej kot prej tudi prilagoditi zahtevam mladih. Za več podjetnosti med mladimi »Delodajalci, ki gredo v korak s časom, so pripravljeni, že žanjejo uspehe, se ne bojijo krize. Vedno so neka ciklična gibanja, ko morajo mladi povzdigniti svoj glas, povedati, da na takšen način, kot se je delalo doslej, ne gre več. Tako je bilo leta 1968, 1983, tako je danes. Treba je spremeniti predpostavke, na katerih dela trg dela. Dela ustvarja gospodarstvo, le izjemoma jih lahko ustvarimo sami, s samozapo-slitvijo. Tu je še precej rezerve glede na to, da ima Slovenija zelo nizek odstotek samoza-poslenih!« Veliko rezerv je po besedah Žirovnika tudi v socialni ekonomiji. Manjka pa gospodarski preboj. Več bo treba delati na podjetnosti, na tem, da bodo mladi znali prepričati delodajalca o tem, da so mu lahko koristni, da je zaposlitev mladih strokovnjakov njegov vložek v prihodnost oziroma dobra naložba. Časi, ko je diplomante čakala služba po diplomi, so nepreklicno mimo. Temelji za službo se postavljajo v času šolanja O tem, kako je orodje nefiks sprejeto med delodajalci in delojemalci, je govoril Jože Gornik, nefiks strokovnjak iz zavoda Nefiks. Ta skuša mladim že v srednjih šolah dopovedati, da se začnejo čim prej ukvarjati s projektnim delom, da bodo čim prej zaposljivi, in da to znanje oziroma kom-petence čim prej zapišejo. Te kompetence so tudi evropsko integrirane. Ne gre pa samo za delo prek študentskega servisa, gre tudi za druga dela, kot delo v podmladku, organizacija taborov in podobno. Trenutno se zelo iščejo kompetence iz dela z Arabci, ker bo Arabska liga investirala v Sloveniji. Mlade skušajo spodbuditi, da se začno čim prej ukvarjati s projekti. Tudi Andrej Čuš ugotavlja, da je treba že v srednješolsko izobraževanje vključiti vsebine, ki bodo mlade naučile podjetnosti, podjetništva, kreativnosti, vodenja projektov in podobno. Vsak posameznik bi se moral vprašati, zakaj je danes tam, kjer je. To vprašanje si mora zastaviti vsak, ki se danes vpiše na DFV, na Filozofsko fakulteto. Vedeti mora, da se bo po končanem študiju znašel med stotinami tistih, ki se bodo potegovali za eno samo delovno mesto. Že v srednji šoli bi se morali mladi zavedati, kaj je služba, kaj to pomeni, da bi že v tem času poznal svoje možnosti za zaposlitev. Vzrokov za brezposelnost je veliko Problem so tudi prakse, pripravništva, ki so volonterska. Nujno je spremeniti izobraževalni sistem in gospodarsko klimo, predvsem pa morajo biti aktivni mladi sami, ko gre za reševanje aktualnih družbenih vprašanj. Za stanje brezposelnosti med mladimi je iskati krivce v izobraževalno-vzgojnem sistemu, gospodarstvu, ki je brez vizije in ki se ne povezuje z znanstveno-raziskovalno sfero oziroma fakultete z gospodarstvom, državi, ki je ob tem, da je odgovorna za izobraževalni sistem, odgovorna tudi za ustvarjanje pogojev za to, da bo cvetelo podjetništvo, tega v Sloveniji ni (start up podjetja, poslovni angeli), in v mladih samih v povezovanju z izobraževalnim sistemom, je izpostavil pogovor o problematiki brezposelnosti med mladimi. Mladi se morajo vedno bolj zanašati na lastne ideje, dodana vrednost je v podjetništvu, da bodo že pri 30 letih tisti, ki bodo zaposlovali nove kadre. MG Pred dvema desetletjema 30.000, danes le 4000 kadrovskih štipendij Problem brezposelnosti mladih v ŠOU Ljubljana bo besedah Klemna Balanča prepoznavajo kot enega ključnih v Sloveniji v tem trenutku. Temu vprašanju se zelo posvečajo, sodelujejo z ministrstvi, vlado, poslanskimi skupinami, zlasti še pri urejanju tistih vprašanj, ki so pomembna za mlade diplomante, od plačanih pripravništev do spodbud za mlade podjetnike, ustvarjanja infrastrukture, kadrovskega štipendiranja -v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v Sloveniji podeljenih 30 tisoč kadrovskih štipendij, leta 2012 le še štiri tisoč - in podobno. Veliko pozornosti posvečajo tudi svetovanju, da bi čim bolj pomagali iskalcem prve zaposlitve, da bodo pogoji čim boljši, prav tako socialnemu podjetništvu, ki se mu bo v novi finančni perspektivi v okviru EU namenilo kar šest milijard evrov. Precej tega denarja bo lahko koristila tudi Slovenija. Socialni inkubator, ki je eden redkih start up inkubatorjev v Sloveniji, študentom z idejami pomaga pri vzpostavljanju osnovne infrastrukture, pri birokraciji in tudi pri piljenju same podjetniške ideje. Foto: Črtomir Goznik S poslanskega večera z naslovom Boj proti brezposelnosti med mladimi na Ptujskem in Ormoškem 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 12. julija 2013 Podravje • Varovanje hiš in stanovanj med dopusti Poletni dopusti - rajski cas za vlomilce Vlomov in tatvin je vsak dan več, kar dokazujejo tudi številke v črni kroniki, ki so v nenehnem porastu. Vse več je tudi organiziranih kriminalcev iz cele Evrope, ki vse pogosteje delujejo tudi na območju Slovenije. O načinih vlamljanja v objekte in metodah, ki jih storilci uporabijo pri svojem predrznem početju, smo se pogovarjali s kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave (PU) Maribor. Odnašajo denar, nakit in tehniko Pojasnili so naslednje: »Storilci vlamljajo v stanovanjske hiše in stanovanja tako v nočnem kot dnevnem času. V večini primerov si najprej ogledajo objekt z okolico, in ko ocenijo, da verjetno ni nikogar doma, velikokrat to preverijo še z zvonjenjem na vratih. Če pri tem pridejo v kontakt z domačimi, se na različne načine izgovorijo (npr. da kaj ali koga iščejo). Če pa dejansko ni nikogar doma, vlomijo v objekt ali stanovanje. Za vlome uporabljajo različne načine, najpogostejša in za njih najlažja načina sta z delovanjem na vrata ali okna na vzvod s priročnim orodjem (kot so večji izvijač, pajsar in podobno) ali pa z razbijanjem stekla na vratih ali oknih. V stanovanjskih blokih so največkrat tarče napadov stanovanja v najvišjih nadstropjih, saj je tam za storilce manj možnosti, da jih bo kdo opazil.« Kot so pojasnili na PU Maribor, storilci najpogosteje odnašajo denar, nakit in zlatnino, kar se tudi najlažje skrije in prenaša. Ko skupaj vlamljata vsaj dva storilca, so tarče tudi drugi predmeti, predvsem tehnični in orodje. Seveda pri slednjem uporabljajo tudi primerno večja vozila (karavan, furgon in kombinirana vozila). Kako ravnati, če ste tarča vloma? »Ko prizadeti ugotovijo, da jim je bilo vlomljeno, je priporočljivo, da se čim manj gibljejo po vlomljenem objektu in se tudi čim manj dotikajo predmetov, da ne uničijo sledi, ki jih storilci puščajo na kraju. V razgovorih s sosedi naj oškodovanci poskušajo pridobiti informacije o gibanju in zadrževanju sumljivih oseb in vozil v njihovem okolišu. Policistom na kraju naj nudijo čim več in čim bolj podrobne informacije o morebitni zaznavi sumljivih oseb ali vozil v preteklih dneh, predvsem pa naj nudijo čim bolj podroben opis odtujenih predmetov. Priporočljivo je, da so vsi vrednejši predmeti (nakit, zlatnina in podobno), ki imajo individualne značilnosti za prepoznavo, predhodno fotografirani, fotografije so lahko pri preiskavi v veliko korist,« navajajo na PU Maribor. Najbolj na udaru so lepo urejene in osamljene hiše »Storilci najpogosteje vlamljajo v objekte, ki so že na zunaj na pogled lepo urejeni in na tej podlagi sklepajo, da se v njih nahajajo vrednejši predmeti. Za takšne objekte svetujemo, da imajo nameščeno tehnično ali drugo varovanje. Naslednji dejavnik, na podlagi katerega se storilci odločijo za vlom v nočnem času, je razsvetljava. Svetloba je njihov sovražnik in logično je, da bodo vlamljali v manj razsvetljene objekte. Podnevi so tarče največkrat objekti na robu naselja oziroma tisti, ki vsaj z ene strani nimajo sosednjega objekta. Veliko vlogo za odvrnitev storilcev, da bi napadli objekt, ima tudi pes. Storilci se redko odločajo za vlome, kjer se nahajajo hišne živali, predvsem psi, bodisi v boksih, v ograjenem prostoru okoli objekta ali v samem objektu. Pes že z laježem povzroča hrup in s tem domače ter sosede opozarja, da je nekaj narobe,« še dodajajo policisti. Sistemi za javljanje vloma bi morali biti v vsaki hiši Miran Senčar iz podjetja Tenzor, ki že 20 let postavlja standarde v naprednem tehničnem varovanju, pravi, da bi morali sistemi za javljanje vloma postati nepogrešljivi v sleherni hiši, stanovanju ali poslovnem prostoru. Sistemi zgodnjega odkrivanja in javljanja vlomov imajo zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti domov, zlasti še v času daljših odsotnosti kot so poletni dopusti. Foto: Črtomir Goznik Kako zmanjšati nevarnost vloma Svojega odhoda na dopust ni treba posebej razglašati, tudi na Facebooku ne. Ker so otroci lahek vir pridobivanja informacij o stanovanju ali hiši, jih je treba podučiti, naj neznani osebi ne dajejo podatkov o premoženju in morebitni odsotnosti. S sosedom ali sorodniki se dogovorite, da praznijo poštni nabiralnik, dvorišče naj bo pokošeno in osvetljeno, telefon naj bo nastavljen tako, da ne bo zvonil na glas, na telefonski tajnici pa tudi ni treba razlagati, da ste na dopustu. Rolete, zavese in žaluzije naj bodo spuščene oz. nameščene tako, kot da bi bili doma. Ob daljši odsotnosti naj za dviganje in spuščanje rolet poskrbijo sosedje ali sorodniki, ki naj tudi večkrat parkirajo pred hišo in poskrbijo za to, da bo stanovanje ali hiša videti, kot da je obljudena. Naj vam ne bo žal, če bo v stanovanju v času odsotnosti gorela kakšna luč več; strošek za elektriko je ob morebitnem vlomu zanemarljiv. Pred odhodom na dopust se je treba prepričati, da so okna zaprta, vrata zaklenjena, da je vključen sistem za zgodnje odkrivanje in javljanje vloma. Strokovnjaki še posebej svetujejo, da ne puščate ključev pod predpražnikom, na okenskih policah ali v cvetličnih lončkih. V prostorih, kjer se nahajajo sef, telekomunikacijska in računalniška oprema, je priporočljivo namestiti kontrolo pristopa, lahko pa si omislite tudi protivlomna vrata.« Foto: Črtomir Goznik nja. Ta je namenjen pregledu dogajanja v stanovanju in njegovi okolici v vsakem trenutku, tudi iz oddaljenega mesta. Shranjevanje video signala omogoča poznejšo analizo dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti. Živo sliko s snemalne napra- ve lahko v primeru alarma tudi prenašamo v nadzorni center, da varnostniki ob poskusu vloma opozorijo intervencijske ekipe, še preden se oglasijo alarmne naprave. Priporočljivo je, da se s strokovnjaki dogovorimo tudi o zanesljivosti preno- Varnost je pri Slovencih vse pomembnejša vrednostna kategorija, saj podatki kažejo, da se v večino stanovanjskih objektov že vgraju- MG jejo sistemi zgodnjega odkrivanja in javljanja vloma, vse pogosteje pa tudi sistemi za zgodnje odkrivanje in javljanje požara. Dopolnilo omenjenima sistemoma je video sistem, ki s kontrolo pristopa nudi najvišji nivo varova- Varnostni sistemi Tenzor. Pametnejši od vlomilcev, hitrejši od požara. 4 tenzsr Foto: Črtomir Goznik F^isintal le, 041 148 000 0 Ü - j Visonic Miran Senčar: „Sistemi zgodnjega odkrivanja in javljanja vlomov imajo zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti domov." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik petek • 12. julija 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 Obstajajo tudi lažne prijave Policijska uprava Maribor: »Glede lažnih prijav vlomov ne beležimo posebne problematike, so pa bili zaznani tudi takšni primeri. Več je zaznanih primerov, ko oškodovanci vlomov navedejo večjo vrednost za predmete, ki so jim bili odtujeni. V teh primerih se to ugotovi z zahtevo po predložitvi računov, pa tudi pri samem ogledu kraja kaznivega dejanja in v primerih, ko je razkrit storilec.« Zavarovalnica Triglav: »Verodostojnost prijav v fazi preiskave kaznivega dejanja preverja že policija. Kljub temu se lahko ugotovijo znaki poskusa zavarovalne goljufije tudi v nadaljnjem postopku reševanja škodnega primera. V takih primerih obravnavo škodnega primera prevzame Služba za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar.« Zavarovalnica Maribor: »Zavarovanec mora o dogodku vedno obvestiti policijo, že zato, da se začne iskanje storilcev. Ob prijavi škode se navedejo stvari in predmeti, ki so bili odtujeni ali poškodovani. Škodo, ki je pri vlomu nastala, oceni cenilec zavarovalnice. Nato zavarovalnica vloži zahtevo za pridobitev policijskega zapisnika. Ko je zahteva odobrena in ko prejmemo zapisnik, se prične reševanje škodnega zahtevka. V Zavarovalnici Maribor imamo z namenom odkrivanja in preprečevanja prirejenih škodnih dogodkov organiziran posebni oddelek, ki se ukvarja s preverjanjem vseh sumljivih prijav škode. Takšni primeri obstajajo in jih je manj kot pet odstotkov od vseh prijavljenih vlomov.« MZ Foto: Črtomir Goznik snih poti alarmnega signala od objekta do nadzornega centra, saj zlikovci pogosto pred vdorom prekinejo telefonske linije ali celo s posebnimi motilci preprečijo prenos alarmnega signala preko mobilnega pozivnika. Trend varnostnih sistemov: brezžična tehnologija Trend varnostnih sistemov pa je v brezžični tehnologiji. „V želji po vse večjem ugodju nekateri sistemi varovanja omogočajo tudi možnost upravljanja preko telefona, ob vsem tem pa tudi možnost upravljanja električnih porabnikov preko telefona, Število protivlomnih zavarovanj se povečuje V Zavarovalnici Maribor opažajo, da se število tako imenovanih protivlomnih zavarovanj, tako število sklenjenih zavarovanj kot število škodnih primerov, iz leta v leto povečuje. V Zavarovalnici Triglav letno obravnavajo okrog 5.000 škodnih primerov iz naslova vloma ali ropa. V zadnjih letih pa v tej zavarovalnici niso zaznali bistvenega odstopanja v številu obravnavanih škodnih primerov. V Zavarovalnici Maribor, ki v podravski regiji beleži največji tržni delež, so pojasnili, da zavarovancem, ki želijo svoje premoženje zavarovati pred vlomom, ropom ali roparsko tatvino, ponujajo zavarovanje opreme v sklopu premoženjskega zavarovanja z osebno in pravno asistenco ter asistenco doma OPA!. Zavarovanje opreme kot temeljni rizik pa že v osnovnem zavarovanju krije škodo, ki nastane zaradi ropa, vloma ali roparske tatvine. Ob tem zavarovanje OPA! krije še mnoge druge nevarnosti, ki se lahko pripetijo dnevno. »Pri OPA! zavarovanju gre za tako imenovano paketno zavarovanje, ki krije več nevarnosti, ki lahko prizadenejo zavarovance. Ob tem je možno zavarovanje skleniti na novo ali dejansko vrednost, standardno ali nadstan-dardno. Okoli 95 odstotkov zavarovancev, ki sklenejo premoženjsko zavarovanje ZM OPA!, se odloči tudi za zavarovanje stanovanjske opreme, ki že v osnovi vključuje zavarovanje nevarnosti vlomske tatvine in ropa. Na ceno zavarovanja vplivajo različni dejavniki: način zavarovanja (na novo ali dejansko vrednost), zavarovalna vsota, izbira paketa, način gradnje, eventualna sklenjena pogodba stranke z varnostno službo (varovanje objekta) ... To zavarovanje povrne tako škodo na ukradenih predmetih, če je imel zavarovanec te stvari zavarovane v sklopu zavarovanja opreme, kakor tudi škodo na poškodovanih stvareh (vrata, okna), skozi katera je vlomilec vlomil v hišo ali stanovanje zavarovanca. Da bi zavarovanec dobil povrnjeno celotno nastalo škodo, brez upoštevanja amortizacijske vrednosti, vsakomur svetujemo, da sklene zavarovanje OPA! na novo vrednost - tako se namreč ob izplačilu škode od vrednosti premoženja ne odbije amortizacijska vrednost. Za predmete večjih vrednosti (denar, nakit, umetniški predmeti, orožje, krzneni izdelki, dragocene preproge ...) pa velja, da so kriti do vnaprej določenega limita zavarovalne vsote, ki je odvisen od izbranega paketa zavarovanja (minimalni, standardni, nadstandardni),« so povedali v Zavarovalnici Maribor. Tudi v Zavarovalnici Triglav pojasnjujejo, da se večina njihovih komitentov - zavarovancev odloča za tako imenovana protivlo-mna (ali vlomska) zavarovanja. »Letna premija za tovrstno zavarovanje je zelo različna, saj je odvisna od vrednosti premičnin, varovanja, naseljenosti stanovanja in širine zavarovalnega kritja. Vlomsko zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav se lahko sklene posamično ali v sklopu paketnega zavarovanja, pri čemer lahko zavarovanci v kriznih primerih koristijo tudi asistenčno pomoč, svoje premoženje celoviteje zavarujejo in so deležni paketnega popusta. Vlomsko zavarovanje krije škodo, do katere je prišlo, ker so bile zavarovane stvari - premičnine odtujene, uničene ali poškodovane pri vlomu, ropu oziroma poskusu teh dejanj. Zavarovanje krije tudi škodo, ki pri vlomu ali ropu nastane na zgradbi ali njenih delih. Predmet zavarovanja so lahko vse stvari, razen stvari, razstavljenih na sejmih ter vozila, prikolice, plovila in letala. Če je dogovorjeno, so predmet zavarovanja, kadar so v zaklenjenih prostorih, tudi manjša plovila za razvedrilo, kot so jadralne deske (surfi), kajaki in kanuji. Zavarovane so samo tiste stvari, ki so navedene na zavarovalni polici ter pripadajo zavarovancu in osebam, ki živijo z njim v družinski skupnosti, druge pa le po dogovoru,« so v odgovoru na naše vprašanje pojasnili v največji slovenski zavarovalnici, Zavarovalnici Triglav. MZ kot so centralna kurjava, klimatske naprave, namakalni sistemi, električna vrata ograje in podobno. Sistemi zgodnjega odkrivanja in javljanja vlomov imajo zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti domov. Zanesljivo zaznajo vsakogar, ki bi poskušal vlomiti v prostor, in nemudoma sprožijo alarm. Sistemi so lahko vezani direktno na dežurni nadzorni center in na mobilni telefon. Primerni so tudi za čas, ko smo doma (sekcijsko varovanje), posebne rešitve pa obstajajo tudi za domove s hišnimi ljubljenčki. Sisteme zgodnjega odkrivanja in javljanja vlomov je možno nadgraditi z javljalniki za lom stekla, izlitja vode, va- Foto: Črtomir Goznik rovanja slik in podobno. Zavedati se je treba, da več kot polovica vseh vlomov nastane v času, ko smo doma. Zato je toliko pomembnejše, da sistem opozori vlomilca, da je odkrit, saj v večini prekine svoje početje, hkrati pa Devet vlomov in tatvin na dan Tatvin in vlomov je bilo lani na mariborskem območju, kamor sodi tudi Ptuj, 3161, kar pomeni, da je bilo na dan v tem obdobju skoraj devet tatvin in vlomov. V primerjavi z letom 2011 gre za 11-odstotno rast. Vlomov je bilo 1094 ali skoraj trije na dan samo na mariborskem območju, kamor sodi tudi Ptuj. Porast je glede na preteklo leto 10- odstoten. V letu 2012 je bilo v Sloveniji kar 13.759 vlomov ali 38 dnevno. Če k vlomom prištejemo še tatvine, je številka še višja, 37.067, kar znaša v povprečju malo več kot 101 vlom in tatvina na dan. MG je na poskus vloma opozorjen tudi lastnik," pojasnjuje pomen zaščite pred vlomi Miran Senčar. Cene alarmnih naprav niso (pre) visoke Vsi sistemi tehničnega varovanja se lepo dopolnjujejo s sodobno arhitekturo in način življenja. Cene niso pretirane, v primerjavi s škodo, ki jo povzročijo nepridipravi z vlomom ali ki jo povzroči požar, pa so zanemarljive: za stanovanjsko hišo med 800 in tisoč evri, za stanovanje pa manj. Majda Goznik in Mojca Zemljarič Sintal K O N C E R N www.sintal.si 02 460 14 OO Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski Po naših občinah petek • 12. julija 2013 Kicar • 40 let prostovoljnega gasilskega društva Državna odlikovanja za humanost in nov prapor Šestega julija so v Kicarju praznovali 40-letnico delovanja PGD Kicar. Na jubilejni prireditvi so se spomnili začetkov delovanja, pregledali društveno kroniko štirih desetletij, podelili državna gasilska odlikovanja ter razvili nov društveni prapor. Odlikovanja III. in II. stopnje so prejeli PGD Kicar (gasilsko odlikovanje III. stopnje), Dušan Vojsk (gasilko odlikovanje III. stopnje), Vlado Tili (gasilsko odlikovanje II. stopnje), Anton Hameršak (gasilsko odlikovanje III. stopnje), Franc Duh (gasilsko odlikovanje II. stopnje) in Borut Majcen (gasilko odlikovanje III. stopnje). Razvili so novi društveni prapor, na katerem je ob vseh gasilskih simbolih tudi grb vasi Kicar in grozd šmarnice, ki je prepoznavna vinska trta tega območja. PGD Kicar je drugo najmanjše društvo od 24 društev, ki se povezujejo v OGZ Ptuj. V društvu dajejo velik poudarek izobraževanju članov in posodobitvi opreme ter tudi veselim dogodkom. Zahvalili so se vsem, ki so jim omogočili izvedbo jubilejne prireditve in razvitje prapora, vseh darovalcev za srebrne in zlate žebljičke ter trakove je bilo 114. Šesti julij pa ni bil samo praznik gasilcev, z njimi je praznovalo celo naselje 150 hiš, ki je v teh dneh postalo tudi bogatejše za novo asfaltirano športno igrišče, na £1 "A* > PROSTOVOLJNO | / GASILSKO DRUŠTVO KICAR V i : -S7 RAZ.' '.GADRAP0RL C Foto: Črtomir Goznik Ob 40-letnici delovanja so kicarski gasilci razvili novi prapor. Vseh darovalcev za srebrne in zlate žebljičke ter trakove je bilo 114. katerem je tudi potekala sobotna prireditev in za katerega so zaslužni tudi gasilci, ki so pomagali pri nakupu in izgradnji igrišča. Svečano ga bodo predali namenu 7. septembra. Praznične trenutke je s Kicar-jani delil tudi ptujski župan Štefan Čelan. Gasilcem se je zahvalil za njihovo nesebično in humano dejavnost oziroma poslanstvo. PGD Kicar ima danes 119 članov, od tega 22 operativnih članov. Aktivno deluje tudi sedem veteranov, ukvarjajo pa se tudi z usposabljanjem mladega kadra. Vsako leto organizirajo društveno tekmovanje za pokal Kicarja. Začetki delovanja segajo v leto 1972, ko se je na srečanju krvodajalcev porodila ideja o ustanovitvi gasilskega društva. Ustanovni zbor je bil 11. marca leta 1973. Že v prvem letu delovanja so imeli 54 članov, kupili pa so tudi zemljišče za izgradnjo doma. Ustanovni člani so bili Alojz Majcen, Janko Krajnc, Kolman Makovec, Ludvik Arnuš, Franc Šmid, Franc Rižnar, Jože Vuč- Foto: Črtomir Goznik Prejemniki državnih gasilskih odlikovanj III. in II. stopnje kovič, Jože Svenšek, Anton Vorih in Slavko Ciglar. Dokumentacijo za gradnjo gasilskega doma so pričeli urejati v letu 1974, gradnjo pa so začeli v letu 1975. Kupili so prvo motorno brizgalno in deset delovnih oblek. Izpit za izprašanega gasilca je opravilo 27 članov. Prvo orodno vozilo so kupili Ormož • Poletni tabor za mlade leta 1976. Gasilski dom, ki je v prvi fazi obsegal le dvorano, so svečano odprli leta 1978. Ob 10-letnici so prvo orodno vozilo zamenjali z novim. Leta 1984 so razvili svoj prvi in do letos edini društveni prapor. Novo motorno brizgalno so kupili leta 1987, še danes jim dobro služi. Ob 20-letnici sta bila k dvorani že dograjena prizidek s sanitarijami na eni strani in velika garaža s pisarno nad njo na drugi strani. Dom je v tej podobi dobil svojo prvo fasado. Leta 2002 so člani PGD Ki-car znova praznovali, kupili so novo orodno vozilo. Leta 2003 so dom odeli v nove barve in ga okrasili s podobo sv. Florjana. Leta 2009 so kupili tudi vozilo za prevoz moštva. Ob 40. prazniku pa so razvili svoj drugi društveni prapor. Izzivov pa jim je manjka tudi za v bodoče, so povedali na praznični prireditvi 6. julija letos. MG Aktivni počitniški teden Prvi teden v juliju je v Ormožu v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa Ormož, Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in Mladinskega centra Ormož potekal mladinski počitniški tabor. Petdnevno dogajanje so organizatorji poimenovali »Aktivni počitniški teden«. Tabora se je udeležilo 27 otrok iz Ormoža in okoliških krajev. Razdeljeni so bili v tri skupine. Prva skupina je spoznavala ormoški grad in ustanove, ki imajo svoj sedež v ormoškem grajskem kompleksu (knjižnica, turistično-informa-cijski center, grajska pristava in lokalni radio). Do petka so nato člani te skupine po en dan posvetili še slikanju, botaniki in ornitologiji. Mentorica skupine je bila Maja Botolin Vaupotič iz Območnega združenja RK Ormož. Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je bila mentorica skupini, ki je spoznavala delo rokodelcev iz ormoškega območja. Kot zunanja mentorica se je dva dni skupini pridružila Ana Ratek, ki je poznana po izdelavi rož iz krep papirja. Prvi dan so otroci izdelovali grozdje, drugi dan pa regrat. V sredo in četrtek so se nato člani te skupine srečali z oblikovalko Cvetko Kociper ter skupaj izdelovali nakit. Danica Job in Aleksandra Bolčevič iz Mladinskega centra Ormož sta bili mentorici skupini, ki se je ukvarjala z dobrimi deli in prostovoljstvom. Člani te skupine so obiskali stanovalce Centra starejših občanov Ormož in varovance Varstveno-delovnega centra ter se odpravili k družini v Senešce, kjer imajo veliko malih živali. Ob tej priložnosti so spoznali tudi delo Društva za zaščito živali. Četrti dan tabora so se srečali s člani Prostovoljnega gasilskega društva Velika Nedelja. Zadnji dan tabora, v petek, 5. julija, so vse tri skupine svoje delo predstavile na skupni novinarski konferenci. Druženje mentorjev in otrok je potekalo vsak dan med 9. in 12. uro. Pri izvedbi tabora sta sodelovala tudi podjetnik Marjan Kumer, ki je vsak dan za udeležence prispeval tople obroke, in družba Carrera Optyl, ki je organizatorjem namenila finančno podporo. »Obe donaciji nam veliko pomenita, saj omogočata, da je udeležba na taboru za otroke brezplačna,« je pojasnila Maja Botolin Vaupotič in dodala, da vsako leto ob koncu tabora izdajo tudi bilten. Letos ga bodo izdali nekoliko kasneje, saj bodo njegovo vsebino obogatili še s poročili o projektu Mali raziskovalec, ki poteka v vrtcu, in o otroškem počitniškem taboru, na katerega se bodo odpravili zadnji teden v juliju. Bilten naj bi nato izdali v sredini septembra. Mojca Zemljarič ; vi * M¡fvjfc"^^ '¿¡J;' fi:J¡y'>'" Otroci na taboru so bili vseh pet dni izjemno dobro razpoloženi. Hajdina • Občinski svet V občini Hajdina se še niso bratili Hajdinski svetniki so na zadnji predpočitniški seji razpravljali o desetih točkah dnevnega reda. Med drugim so sprejeli pravilnik o sofinanciranju letovanja otrok iz občine Hajdina, gre za prvi pravilnik te vrste v občini, da bi omogočili letovanje otrok socialno šibkih družin, ki imajo stalno prebivališče v občini Hajdina, predlog soglasja za dodatna dela, ki so bila opravljena pri ureditvi mansarde v gasilskem domu v Hajdošah (proti sta bila le svetnika, Anton Cestnik in Ivan Vegelj, ker gre po njunem za vlaganje v gasilsko lastnino), ta so investicijo povečala za šest tisoč evrov, s 60 na 66 tisoč evrov, in predlog strategije razvoja mladih v občini Hajdina v obdobju 2013/2020. Pravilnik o letovanju otrok je objavljen na spletni strani Občine Hajdina. Če želi občina sofinancirati letovanje otrok socialno šibkih družin, mora imeti pravilnik o tem. Doslej so prejeli prijave dveh otrok. V občini Hajdina že nekaj časa pripravljajo spremembo kompletne strategije razvoja občine. Na tem dela strateški svet pod vodstvom prvega župana občine Hajdine Radoslava Simoniča. Del te strategije je tudi strategija mladih, ki gradi na ustvarjanju možnosti za delovanje mladih, njihovem vključevanju, tudi v politiko. Občina Hajdina je bila skupaj z Varaždinskimi Toplicami uspešna na evropskem razpisu Evropa za državljane. Kot je povedal župan Stanislav Glažar, ki je skupaj z Društvom žena in deklet že obiskal Varaždin-ske Toplice, kjer je potekalo dvodnevno srečanje v okviru tega projekta, so zadnjo junijsko nedeljo podpisali tudi že listino o sodelovanju na različnih področjih, predvsem na kulturnem, športnem in gasilskem ter društvi žena. Občina Hajdina doslej še ni sklenila nobenega partnerstva ali podpisala listine o pobratenju z nobeno občino. Najdlje so bili pri tem s Tkonom na Hrvaškem, kjer pa je prišlo do zamenjave župana. Prejšnji je bil zelo naklonjen povezavi med občinama, z novim županom pa se še niso pogovarjali o tem. Za partnerstvo pa so zainteresirane tudi Varaždinske Toplice. Srečujejo se tudi s predstavniki občine Števerjan, vendar partnerstva z njimi še niso sklenili. Sodelujejo pa tudi z občino Apatin, zlasti na športnem področju. MG Foto: MZ petek • 12. julija 2013 Po naših občinah Štajerski 7 Ptuj • Zaključek šolskega leta v Elektro in računalniški šoli Izpostavili šolske, strokovne in zunajsolske uspehe dijakov Osmega julija je v slavnostni dvorani ptujskega gradu potekala svečanost s podelitvijo diplom zaključnega izpita in poklicne mature Elektro in računalniške šole Ptuj, ki jih je prejelo več kot sto dijakov. Uspeh na maturi je bil 93,1-odstoten. Ob dijakih in profesorjih so se svečanosti udeležili tudi starši dijakov in prijatelji ter nekateri gostje, med njimi je bil tudi predsednik uprave Elek-tra Maribor, d. d., Boris Sovič, ki je skupaj z ravnateljem Elektro in računalniške šole Ptuj Rajkom Fajtom podelil trem najboljšim dijakom te šole v šolskem letu 2012/2013 nagrade za odličnost. Nagrajence so med svojimi najboljšimi dijaki izbrali na šoli. Zlati znak odličnosti in nagrado v višini 200 evrov so prejeli Matej Reberc (program Mehatronik), ki je tudi prvi dijak v zgodovini Ele-ktro in računalniške šole Ptuj, ki je na poklicni maturi zbral vseh 23 točk, zato je prejel tudi spričevalo o poklicni maturi s pohvalo in z ministrovim podpisom, Nejc Vidrih (program Tehnik računalništva) in Vito Meznarič (program Tehnik računalništva). Najboljši dijak Elektro in računalniške šole Ptuj v šolskem letu je Blaž Vi-dovič, ki je bil proglašen tudi za najboljšega dijaka srednješolskega izobraževanja v MO Ptuj v šolskem letu 2012/2013. V tem šolskem letu pa imajo v Elektro in računalniški šoli Ptuj tudi tisočo maturantko -Lauro Fuhrmann. Kot je povedal Boris Sovič, si v Elektru Maribor prizadeva- Dijakinja Laura Fuhrmann je tisoča dijakinja Elektro in računalniške šole Ptuj, ki je uspešno opravila poklicno maturo. Foto: Črtomir Goznik jo za poslovno odličnost, zato želijo poslovno odličnost podpreti tudi v širšem družbenem okolju. S tega vidika je sodelovanje z izobraževalnimi institucijami zelo pomembno. Elek-tro Maribor podpira odličnost v srednjem izobraževanju in na univerzi. Z Elektro in računalniško šolo Ptuj že dlje časa uspešno sodelujejo na različnih področjih. Zelo pomembno se jim zdi, da podprejo vrhunsko ustvarjalnost, v današnjem času ravno ta loči odlične od dobrih, konkurenčna gospodarstva od povprečnih. Za Slovenijo je najpomembnejši razvojni faktor vrhunska ustvarjalnost. Elektrotehniška stroka je pomembno vplivala na življenje in razvoj v 20. stoletju, njen potencial ne upada, v 21. stoletju se še krepi. „V družbi Elektro Maribor smo v letu 2012 pričeli nagrajevati najboljše dijake elektro šol na območju našega delovanja, ki vzgajajo kadre izjemnega pomena za naše odlično delovanje in razvoj družbe," je izpostavil Sovič. Na sodelovanje z Elektrom Maribor je ponosen tudi rav- Predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič in ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj Rajko Fajt sta podelila nagrade za odličnost trem najboljšim dijakom Elektro in računalniške šole Ptuj, Nejcu Vidrihu, Vitu Meznariču in Mateju Rebercu. natelj Elektro in računalniške šole Ptuj Rajko Fajt, ki v tem prostoru deluje že 30 let. „Za dijake, ki pridobivajo nova znanja, in za profesorje, ki svoje izkušnje in znanja prenašajo generacijam, je sodelovanje z gospodarstvom prednost in dodana vrednost. Povezovanje je tudi edini ukrep v smislu reševanja strukturnih neskladij na trgu delovne sile. Bili smo in še vedno smo ena izmed vodilnih izobraževalnih institucij v Sloveniji, ki je navezovala stike, se povezovala in sodelovala z gospodarstvom in obrtjo na področju prenosa znanja in izmenjave izkušenj," je med drugim poudaril. Dijakom je čestital ob koncu šolanja, za osvojeno znanje, za to, da znajo teoretično znanje povezovati s prakso, ter jim zaželel uspešno poklicno oziroma izobraževalno pot, če bodo nadaljevali s študijem. Zaključno spričevalo je dokaz znanja, ki jim je bilo posredovano in so ga v letih šolanja osvojili. Znanje je moč in odgovornost hkrati, je še povedal. Ravnatelj Šolskega centra Branko Kumer, ki je dijakom prav tako čestital za dosežke na izobraževalnem, strokovnem in zunajšolskem področju, pa je izjemno zadovoljen, da se je v lanskem letu pričelo povečevati število tistih, ki se odločajo za naravoslovje in tehniko. MG Ptuj • Mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival Kralj svetega grala živi skozi zgodbe V ponedeljek je v hotelu Mitra potekala novinarska konferenca, kjer sta bila predstavljena pobuda in program izvedbe mednarodnega simpozija pripovedovanja Parzival, ki bo potekal med 14. in 21. julijem na Ptuju in v bližnji okolici. Otvoritveni dogodek simpozija, ki je prejel častno pokroviteljstvo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in ki ga podpira tudi Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije, bo 14. julija. Zgodbo Parzivala bodo pripovedovali sedem dni v treh jezikih na več lokacijah v mestu. Ep o Parzivalu, kralju svetega grala, je najlepši evropski ep v svetovnem merilu in je velikega pomena za vse človeštvo. Prav na tleh današnje Slovenije, deželi med gralovim Vzhodom in viteškim Zahodom v srcu tedanje razdrobljene Evrope, so bili pred 800 leti zreli kul-turno-zgodovinski pogoji za novo snovanje celovitega epa o svetem gralu, o katerem so prepevali že drugi pesniki, a ga je tu Wolfram von Eschenbach nadgradil v 16 knjig dolgo epsko zgodbo z izjemno lepoto jezika, duhovno močjo in neverjetno natančno zunanjo in notranjo strukturo, kjer poje o poti človekove preobrazbe od naivne mladosti preko dvoma v univerzalnega človeka. Kraji na Slovenskem, ki so v njem navedeni, so še danes prepoznavni (Hajdina, Rogatec, Celje, potok Grajena na Ptuju). Simpozij je podrobneje predstavila Ljoba Jenče, vodja simpozija: »Ta simpozij je v slovenskem prostoru drugi po vrsti, prvi se je zgodil leta 1994, ko smo dali pobudo, da bi se pri nas začelo drugače obravnavati duhovno in ljudsko izročilo zgodb, pesmi, obredov, jezika, odnosa do pokrajine, do stavbne dediščine, odnosa do nas samih. Če se želimo postaviti ob bok enakovredno ostalim evropskim narodom, moramo najprej vedeti, kdo smo in kaj imamo.« Pobudo za drugi simpozij so podali pripovedovalci iz Nemčije, Irske in Švedske, ki že več kot 20 let pripovedujejo Parzivala in ki so nenehno spraševali, zakaj ga ne priredimo v Sloveniji, saj je vendar nastajal v tem prostoru. »Težava je bila v tem, da nimamo prevoda. Težko se je lotiti teme, če je nimaš niti v svojem jeziku na način, da bi jo lahko interpretiral na umetniški način kot igralec ali kot pripovedovalec. Kljub temu sem videla možnost, da aktiviramo ljudi. Na pomoč so nam priskočili na ljubljanski Filozofski fakulteti, pri Antonu Janku, ki je specialist za področje Parzivala, smo odkrili precej diplomskih del in pri tem ugotovili, da je že veliko narejenega. Tako se nas je nabralo nekaj ljudi, ki smo se sami lotili prevajanja, sestavljanja koščkov in si bomo to veliko zgodbo drznili pripovedovati.« Projektu se je pridružil tudi Peter Vesenjak, vodja hotela Mitra, ki je povedal, da je to tema in zgodba, ki lahko veliko doprinese k ciljnemu pozicio-niranju naše turistične destina-cije in je povezana s kulturno dediščino in podobo, z določenimi duhovnimi energijami, ki izhajajo iz tisočletij na teh prostorih in z vsem, kar je s tem povezano. »Pomembno je, Program izvedbe simpozija so predstavili Peter Vesenjak, vodja simpozija, in Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra. Foto: PK hotela Mitra, Ljoba Jenče, vodja da se kulturna in duhovna podoba našega mesta razširjata s tem strokovnim simpozijem, ki je pojem svetovnega formata in še posebej zaradi tega smo prepričani, da je podpora temu dogodku pomembna. Prepričan sem, da bo ta simpozij v prihodnjih letih deležen še veliko pozornosti.« Simpozij je podprlo tudi Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj, institucija, ki ima po besedah direktorice Aleksandre Pivec vlogo vodilne institucije na področju regionalnega turizma. »Ne glede na to, da je ta festival pri nas letos prvič, si želimo ustvariti festival, ki bo dobil svojo tradicijo v tem prostoru.« Bistra je pristopila na pomoč pri sami izvedbi, hkrati pa ponudila vse svoje oglaševalske kanale, s pomočjo katerih se bo simpozij promoviral. Njihov cilj je na dogodke privabiti čim širšo publiko, tako domačine kot tudi turiste. Zgodbo o Parzivalu bodo pripovedovali dnevno v treh jezikih, v angleščini, nemščini in slovenščini. Na voljo bodo delavnice za razvijanje veščin pripovedovanja, govora, gibanja, igranje na harfo, vključno z globljim razumevanjem zgodbe in možnostih, kako delati s temo Parzivala v izobraževalnem procesu in še mnogo drugega. Patricija Kovačec 8 Štajerski Po naših občinah petek • 12. julija 2013 Slovenska Bistrica • Podrobni občinski prostorski načrt zahodne obvoznice Z obvoznico do 30 milijonov evrov prihodkov »Zahodna obvoznica bo Impolu omogočila širitev folijske dejavnosti. Če bomo uspeli realizirati naše načrte, bo to pomenilo od 30 do 40 novih delovnih mest, obenem pa za družbo okoli 30 milijonov prihodka,« je zbranim svetnikom in svetnicam občine Slovenska Bistrica pred odločanjem o Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zahodno obvoznico dejal predsednik uprave družbe Impol Jernej Čokl. Argumenti o njeni nujnosti za razvoj družbe Impol, razbremenitvi mesta in za večjo prometno varnost so občinski svet prepričali, saj so soglasno in po hitrem postopku sprejeli odlok. Projekt, katerega vrednost je ocenjena na deset milijonov evrov, je za občinski proračun prevelik, zato računajo na evropska sredstva in posluh države. V ta namen je župan občine Slovenska Bistrica in nekdanji minister Ivan Žagar na sejo povabil direktorja Direkcije Republike Slovenije za ceste Gregorja Ficka. Slednji je pritrdil pomenu zahodne obvoznice za mesto in tovarno aluminija, ki je peta največja izvoznica v državi. Obenem je poudaril, da se mora obvoznica podaljšati do avtoceste, kar bi pomenilo nov priključek do osrednje prometne žile. Ficko zaskrbljen zaradi »butaste« zakonodaje Je pa izrazil skrb nad sredstvi, s katerimi razpolaga direkcija, saj je teh po besedah Ficka za 100 milijonov premalo. Direktor slovenske direkcije za ceste je še začrtal časov-nico izgradnje obvoznice. Dejal je, da že v naslednjem letu ob enakem času pričakuje začetek postopka odkupa zemljišč in nato začetek gradnje v letih 2016/2017. »Vse pa je Zetale • Podpis pogodbe Če ne gre rado v tretje, gre v četrto V torek sta župan občine Žetale Anton Butolen in predstavnik podjetja Asfalti Ptuj, d. o. o., Boštjan Dokl Menih podpisala pogodbo za rekonstrukcijo dveh odsekov, ki se bo delno financirala iz evropskih sredstev. Občina Žetale je namreč med tistimi, ki je letos uspešno kandidirala na t.i. razpisu Južna meja ter si tako zagotovila pretežni del sofinanciranja cestne naložbe, ki jo bo sicer izvedla v dveh letih. Gre torej za dvoletno pogodbo, ki predvideva rekonstrukcijo za odseke cest Strajna-Prekože-Potni vrh-Preklača v izmeri 3 kilometre in del lokalne ceste Zgornje Ravno-Globočec-Potni vrh v dolžini 2,6 kilometra. Slednji bo rekonstrukcijo doživel prihodnje leto. »Kljub temu da pregovor pravi, da v tretje gre rado, je nam na razpisu za sofinanciranje uspelo šele v četrto. Kar nas še posebej veseli, je to, da je na razpisu uspelo tudi sosednji občini Podlehnik, ker gre vendarle za cesto, ki je širšega pomena, celotna grebenska cesta se bo namreč povezala do Rodnega Vrha proti Gorci in na drugi strani v dolino, s tem bo celotni greben urejen z dvema novima odsekoma v dolino, in sicer tako na podlehniški kot tudi na naši strani v Globočec. Cesta je za nas, kljub temu da je območje že redko poseljeno, velikega pomena, po tej cesti vodijo šolski prevozi in urejena cesta bo zagotovila večjo varnost. Kljub temu da bo izgrajena 20 let prepozno, je za ta del občine še vedno izrednega pomena,« je ob podpisu pogodbe povedal župan občine Žetale Anton Butolen. Na razpis so se prijavili trije izvajalci, kot najugodnejši ponudnik pa je bilo izbrano podjetje Asfalti Ptuj, d. o. o. Pogodbena vrednost znaša skoraj 900 tisoč evrov, kar je po županovih besedah najvišja vrednost investicij v cestno infrastrukturo do sedaj. Patricija Kovačec Foto: Mojca Vtič Gregor Ficko, direktor Direkcije RS za ceste, je pozdravil gradnjo obvoznice, a tudi skrb zaradi pomanjkanja denarja in dodal: »Pomembna bo tudi izbira izvajalca, še posebej zaradi naše butaste zakonodaje, ki v primeru stečaja izvajalca zahteva, da se postopek izbire popolnoma ponovi.« odvisno od evropske finančne perspektive 2014-2020, ki še ni znana. Pomembna bo tudi izbira izvajalca, še posebej zaradi naše butaste zakonodaje, ki v primeru stečaja izvajalca zahteva, da se postopek izbire popolnoma ponovi,« je bil kritičen Gregor Ficko. Občinski svet je na 18. redni seji podal tudi pozitivno mnenje k preoblikovanju stalne pošte v Šmartnem na Pohorju v pogodbeno. Tej spremembi so pritrdili tudi prebivalci krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju, ki so lani z ostrim nasprotovanjem rešili poštno poslovalnico pred zaprtjem. »To preoblikovanja je ukrep racionalizacije stroškov Pošte Slovenije, vendar pa za krajane pomeni večjo dostopnost poštnih storitev,« je še povedal bistriški župan in nekdanji minister Ivan Žagar. Mojca Vtič Makole, Slov. Bistrica • Energetska obnova osnovnih šol S prenovo do prihranka pri ogrevanju S pomočjo evropskega denarja iz Kohezijskega sklada bosta osnovni šoli v Makolah in Slovenski Bistrici dobili novo energetsko varčnejšo podobo. Delež, ki ga bosta prispevali občini, bo znašal okoli 30 odstotkov, kar za Občino Makole predstavlja 97.894 evrov, za Občino Slovenska Bistrica pa 206.572 evrov. Župan občine Žetale Anton Butolen in predstavnik podjetja Asfalti Ptuj, d. o. o., Boštjan Dokl Menih ob podpisu pogodbe za rekonstrukcijo dveh odsekov cest Prvotna stavba Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica je bila zgrajena leta 1966 in 16 let kasneje še dograjena. »Zaradi dotrajanosti objekta je bila poraba energije velika, zato je bila na občini sprejeta odločitev, da se izvede energetska sanacija,« je pojasnila Irena Jereb, vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Slovenska Bistrica. Vrednost obnove osnovne šole je ocenjena na 829.685 evrov. Ta višina stroškov zajema gradbena in obrtniška dela, zamenjavo oken in vhodnih vrat, kar bo opravilo podjetje AJM, d. o. o., iz Pesnice pri Mariboru za nekaj več kot 442.000 evrov. Podjetje Komu-naprojekt, d. d., iz Maribora pa bo vgradilo toplotno črpalko, zamenjalo cevovodov in radiatorje ter opravilo krovska dela. Pogodbena vrednost z mariborskim podjetjem znaša 368.161 evrov. Po zamenjavi naštetega naj bi bil prihranek toplote, ki je letno ocenjen na 453,25 MWh, investicija pa naj bi se povrnila v 25 letih, so še pojasnili na Občini. Energetska obnova Osnovne šole Slovenska Bistrica bo končana predvidoma še pred pričet-kom novega šolskega leta. Novo energetsko podobo dobiva tudi Osnovna šola Anice Černejeve Makole, vendar bodo dela končana predvidoma šele naslednje leto. Skupna vrednost projekta znaša 322.370 evrov. Letos je pred- videna toplotna izolacija mansarde ter sanacija strehe v vrednosti 87.400 evrov, dela bo opravil samostojni podjetnik Branko Sraka iz Benedikta. Prihodnje leto pa naj bi sledili še toplotna obnova 963 m2 fasade, ki jo bo izvedel zavod Mata iz Hoč v vrednosti nekaj manj kot 55.800 evrov, in ureditev kotlovnice na lesno biomaso v vrednosti dobrih 166.600 evrov, izvajalec teh del pa bo Tames, d. o. o., s Ptuja. Objekt osnovne šole v Makolah je bil zgrajen v dveh časovnih obdobjih, starejši del (ki ima za seboj že nekaj obnovitvenih in prenovitvenih del) šteje preko sto let, novejši je bil zgrajen pred nekaj manj kot petimi leti, zato je posledično temu različno energijsko potraten. Fasada na starejšem delu je brez toplotnega izolacijskega ovoja, stavba pa je ogrevana s kurilnim oljem. Ker pa je zadnja leta kurilno olje postajalo vse dražji ener-gent, so se posledično zviševali tudi stroški ogrevanja. Z ureditvijo kotlovnice na lesno biomaso in vgradnjo toplotne črpalke voda/zrak ter seveda toplotno izolacijo mansarde in fasade se bodo po besedah župana občine Makole Alojza Gorčenka stroški ogrevanja znižali za približno 50 odstotkov, kar pomeni letno preko 15.000 evrov, prihranek toplotne energije pa naj bi letno znašal 115,43 MWh. Občina Makole je za investicijo zagotovila 97.894 evrov, za kar je po finančni analizi predvideno, da se bo ta povrnila v nekaj manj kot šestih letih. V tem letu je tudi Občina Poljčane predvidela del proračunskega denarja za energetsko obnovo Osnovne šole Poljčane, vendar ker niso pridobili celotne projektne dokumentacije, ki je bila pogoj za prijavo na razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor, bo projekt zakasnjen predvidoma za leto dni. Mojca Vtič Energetska prenova OŠ Anice Černejeve v občini Makole že teče. Foto: Mojca Vtič Foto: PK petek • 12. julija 2013 Kmetijstvo, podeželje Štajerski 9 Spodnje Podravje • Pričenja se čas žetve Cene ostajajo uganka V prihodnjih dneh pridelovalce čaka spravilo žita, najprej ječmena, nato še pšenice. O tem, kakšna so pričakovanja pred žetvijo in kakšne bodo odkupne cene, smo se pogovarjali z direktorjem Kmetijske zadruge Ptuj Marjanom Janžekovičem. Kot nam je zaupal, so do sedaj odkupili približno 200 ton ječmena, in sicer na dveh odkupnih mestih, na Perutnini in v mlinu Korošec, odkup pa še zmeraj poteka. Razlog, da številka ni večja, je ta, da se ječmen veliko porabi za krmo, predvsem v živinoreji, pa tudi pridelek letos ni bil nadpovprečen. »Prve ocene tako niso preveč obetavne, zato nas je kar malo strah, kako bo z ostalimi žitaricami, kakšna bo kakovost in količina. Več seveda pričakujemo v naslednji fazi od oljne ogrščice in pšenice. Zadnja leta smo zabeležili rekordne odkupe pšenice, kako bo letos, je težko reči. Problem bo, če bo slabša kakovost, saj so mlinarji vedno bolj zahtevni. V tem trenutku ni obetov niti za krmno pšenico, ki je pokazatelj ponudbe na svetovnem trgu,« je povedal Janžekovič. Odkupne cene v tem trenutku še niso znane, se pa bodo formirale, ko bodo padli prvi hektarji in ko se bo videlo, kakšna je kakovost. Spet pogajanja do začetka žetve »Cena bo verjetno določena zadnji trenutek, tako kot lani. Sicer pogajanja intenzivno potekajo na nivoju žitne verige, med pogajalskimi skupinami, kmečkim sindikatom, zadružniki in zbornico. Na zadnjem sestanku pred 14 dnevi v Ljubljani smo na osnovi kalkulacije Kmetijskega inštituta govorili o ceni 190 evrov za B2 kvaliteto, vendar so se po triurnem sestanku mlinarji na vprašanje, ali so tako ceno pripravljeni sprejeti, ne glede na to, kaj se bo na trgu dogajalo, samo spogledovali, ti namreč čakajo, kakšna bo borzna cena. Bojim se, da če bi bila cena višja, ne bo težav, težava bo nastopila, če bodo cene nižje, v tem primeru bodo izsiljevali za to ceno, izhajali bodo iz cen na Madžarskem in Hrvaškem, kjer so pogoji za pridelavo drugačni kot pri nas,« še dodaja. »Ceno pšenice določa ponudba na borzi na svetovnem trgu. Kljub temu da smo mi le kapljica v velikem morju, se mlinarji na to izgovarjajo. Vsako leto potekajo pogajanja še tik pred žetvijo, tako da v tem trenutku vemo samo, da bomo odkupovali na odkupnih mestih, ki so bila do sedaj vedno aktualna, to so mlin Korošec, kjer bodo odkupovali samo krušno pšenico, krmno pa v mešalnicah PP in PP Agra v Mariboru, pa tudi v Žitu Intes.« Janžekovič pojasnjuje, da ne pričakujejo neke nove si- Foto: Patricija Kovačec Marjan Janžekovič, direktor KZ Ptuj: »Z veliko gotovostjo lahko trdim, da smo v tem poslu zanesljiv partner in ta status si želimo obdržati tudi v prihodnje.« tuacije, uganka je še vedno cena, ki pa seveda najbolj zanima pridelovalce. »Če bo kakovost dobra, si lahko obetamo dobro ceno, vendar tudi vremenske razmere v prihodnjih dneh niso prav obetavne. Osnovna tržna cena za tono pšenice minimalne kakovosti je bila lani 190 evrov, odkupna cena za tono pšenice najboljše kakovosti pa 215 evrov. Stroški pridelave so namreč vedno večji, zato sta naša želja in cilj, da dosežemo Foto: Črtomir Goznik Tudi letos, kot že vsa leta doslej, odkupne cene pšenice ne bodo znane pred dejanskim začetkom žetve ... vsaj lansko odkupno ceno ali še višjio, vendar v tem trenutku nimamo nobenega zagotovila za to. Mlinarji so namreč hoteli še dodatno dvigniti kriterije po posameznih razredih, kar bi avtomatsko pomenilo nižje cene. Vendar se tu nismo dali in so ti ostali nespremenjeni.« Vsi v verigi se borijo ... Direktor ptujske zadruge poudarja, da imajo mlinarji na drugi strani svoje težave; če moka ni kakovostna, potem tudi kruh ni kakovosten. »Moko je težko prodati, saj prihaja v Slovenijo iz vseh koncev in krajev. Vsi smo vpeti v neke okvire in potem moramo najti ustrezno rešitev. Vsak seveda gleda iz svojega zornega kota, mi bi radi za našega kmeta iztržili karseda največ, ker vemo, če večji dohodki na kmetijo zagotavljajo nek normalen razvoj in preživetje. Od velikosti prihodkov pa je seveda posledično odvisna tudi kupna moč kmetije.« KZ Ptuj je lani odkupila skoraj 9000 ton pšenice, od tega je bilo med 15 in 20 odstotki krmne. Direktor Janžekovič meni, da se letos verjetno ne bodo približali tej številki. »Preveč neugodnih razmer pri nas res ni bilo, razen poplav jeseni, ki so sicer povzročile nekaj škode, vendar na območjih, kjer so bili agrotehnični ukrepi izvedeni pravilno, ne bi smelo biti težav. Res pa je, da je bilo v začetku letošnjega leta veliko padavin in da je zaradi tega izostalo eno dognojevanje.« Pšenica se namreč dognojuje trikrat v manjših dozah in to se na koncu utegne poznati tako na kakovosti kot na količini. Vse bo znano v prihodnjih dneh, verjetno v prihodnjem tednu, ko se bo žetev pričela. »Nam je zagotovo interes, da čim več pšenice odkupimo, vemo, da je danes za pridelovalce pomembno, da je v tistem roku, za katerega se dogovorimo, odkup tudi plačan, pomembno pa je tudi to, da imamo tradicijo, da smo do sedaj redno in z zanesljivostjo plačevali. Zagotovo smo v tem poslu zanesljiv partner in ta status si želimo obdržati tudi v prihodnje,« je še ob koncu poudaril Janžekovič. Patricija Kovačec Slov. Bistrica • Z novinarske konference O vinu s hudomušnim imenom KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE oiWi tlOL. Žitarice Kmetijske pridelke Živino Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj CEJE VAS PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN! Gornja Radgona • Agra V znamenju voda in kvinoje Tudi na letošnjem, že 51. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni (24.-29. avgust) po besedah izvršne direktorice družbe Pomurski sejem Mateje Jaklič gospodarska in finančna kriza ne bosta bistveno vplivali na uresničevanje zastavljenih nalog pri izvedbi sejemskega dogajanja. Kot je povedala na tiskovni konferenci, na Agri, ki bo tokrat v znamenju voda in kvinoje (starodavne 'matere vseh semen'), pričakujejo okoli 1600 razstavljavcev. S področja voda bodo pripravili vrsto strokovnih posvetov, kmetijsko ministrstvo pa bo predstavilo projekt Vode povezujejo. Tako kot prejšnja leta so tudi letos opravili že nekaj strokovnih ocenjevanj. Na ocenjevanje mesnih izdelkov je prispelo 149 izdelkov iz 29 slovenskih in hrvaških podjetij, med nagrajenimi pa je 27,8 odstotka izdelkov odlične kakovosti, za kar so si prislužili zlato medaljo. Komisija za ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov je pokusila 137 izdelkov 26 podjetij iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije, komisiji, ki je ocenjevala sadne sokove, pijače in vode, pa se je predstavilo 62 izdelkov iz trinajstih podjetij Avstrije, Madžarske, Nemčije, BiH, Hrvaške in Slovenije. Za kakovost izdelkov je bilo podeljenih več šampionov. V prostorih vinogradništva Frešer v Ritoznoju so konec junija na priložnostni novinarski konferenci predstavili projekt Ritoznojčan - vino moje mladosti. Govor je bil o zaščiti omenjenega vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (PTP) ter o konzorciju Ritoznojčan PTP. Manjkale niso niti navihane zgodbe o nastanku imena Ritoznoj. Med ljudmi kroži več bolj ali manj navihanih zgodb o nastanku imena Ritoznoj. Zgodb je več, nekatere izmed njih so tako slikovite, da se je Ritoznojčana prijel naziv vina z najbolj hudomušnim imenom na svetu. Ena od zgodb namreč pravi, da se ta kraj tako imenuje zato, ker cerkev sv. Marjete stoji ravno na sredi med dvema hribčkoma, ki sta od daleč pač videti kot zadnjica. Druga, bolj razširjena različica pa se vrača v čase, ko so vinogradniki vsa dela v vinogradih opravljali ročno, kar je od njih zahtevalo velik napor. Vinogradi običajno ležijo na velikih strminah in ljudje, ki jih obdelujejo, seveda potoči-jo tudi kakšno kapljico potu. Znoj je tako tekel tudi po zadnjici in do imen Ritoznoj in Ritoznojčan ni bilo več daleč. Če sta ti zgodbi simpatični, pa je verjetno najbližje resnici ta, da naj bi imel nekoč v teh krajih svoje vinograde grof Ritter leta poenostavili izgovorjavo njegovega imena in nastal je Ritoznoj. Ritoznojčan - vino moje mladosti Kot je povedala enologinja Darja Bolha, ne samo zaradi navihanega imena, ampak tudi zaradi tradicije, odlične lege in odlične kvalitete, ki jo daje ritoznojsko grozdje, so se skupaj z bistriškimi vinogradniki odločili, da vino ritoznojčan ne sme utoniti v pozabo in izgubiti svoje avtohtonosti. V želji, da se ritoznojčan vrne med najpriljubljenejša vina na Slovenskem, je bil aprila letos ustanovljen konzorcij Rito-znojčan PTP, katerega predse- NŠ von Snoj, vaščani pa so skozi Enologinja Darja Bolha je poudarila, da ritoznojčan ne sme utoniti v pozabo in izgubiti svoje avtohtonosti. dnik je Matjaž Frešer in ki ga sestavlja 15 vinogradnikov iz bistriškega ožjega vinorodnega okoliša. Njegov osnovni namen je vzpostavitev razvojnega partnerstva za skupno trženje, večjo prepoznavnost in povezanost vinogradnikov, razvoj in konkurenčnost vinogradništva na Bistriškem ter povečanje možnosti koriščenja nepovratnih finančnih sredstev EU v novi finančni perspektivi 2014-2020. Združevanje v konzorcij pomeni tudi prizadevanje za ohranjanje in poenotenje kakovosti vina ritoznojčan, k čemur naj bi prispeval predpisan način pridelave in predelave. V ta namen se bo vino ritoznojčan zaščitilo z geografsko označbo priznanega tradicionalnega poimenovanja izdelka - ritoznojčan PTP. Projekt bo pripomogel tudi k ohranitvi obstoječih delovnih mest in ustvarjanju dodatnega vira dohodka. Patricija Kovačec Foto: PK 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 12. julija 2013 Ptuj • Delavnice za iskalce zaposlitve Znanje in motivacija - ključ za uspeh Podjetje Animacija, d. o. o., letos praznuje 21-letnico delovanja. Animacija kot koncesionar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v teh poletnih dneh na svojem sedežu, v Aškerčevi ulici 1, izvaja delavnice za iskanje zaposlitve. Animacija poleg drugih izobraževanj, prilagojenim potrebam podjetij in posameznikom, tovrstne delavnice opravlja že več kot 15 let, in kot je povedala direktorica Janja Čeh Horvat, je namen delavnic, da udeležencem pomagajo ugotoviti, kakšne so njihove prednosti, kaj lahko ponudijo na trgu delovne sile in kako lahko z inova-tivnimi pristopi najdejo primerno zaposlitev. Kandidate k njim napotuje Zavod za zaposlovanje, pogoj za udeležbo pa je, da so tam prijavljeni vsaj tri mesece. Trenutno potekajo tri delavnice; ena izmed njih je Svetovalnica, katere namen je, da iskalci zaposlitve pridobijo veščine iskanja zaposlitve ter pomoč in podporo pri iskanju zaposlitve. Delavnica traja 2 meseca: 10 dni po 4 pedagoške ure dnevno ter spremljanje, ki traja šest tednov trikrat tedensko. Kandidati spoznavajo trg dela, analizirajo dosedanje načine iskanja zaposlitev in oblikujejo individualni načrt za izboljšanje svojih zaposlitvenih možnosti. Učijo se veščin aktivnega nastopa na trgu dela, učinkovite komunikacije ter reševanja problemov. Med drugim se seznanijo z načini iskanja zaposlitve in veščinami za uspešno iskanje zaposlitve, s socialnim mreženjem in različnimi zaposlitvenimi Vesna Hojnik Meznarič (levo), Leonida Ladinek in Janja Čeh Horvat (desno). portali ter z izdelavo elektronskega življenjepisa. V času spremljanja udeleženci delavnic iščejo zaposlitve z uporabo veščin iskanja zaposlitve s podporo in usmerjanjem mentorja. Druga delavnica, imenovana Učinkovit nastop na trgu dela, je namenjena tistim, ki lahko samostojno nastopajo na trgu dela, njen namen pa je, da nastop iskalca prinese čim boljše rezultate. Delavnica traja 6 dni in je zelo motivacijsko naravnana, udeleženci pa se osredotočajo na svoje kompetence, postavitev kariernih ciljev in izdelavo kariernega načrta. Poleg omenjenega, udeleženci spoznajo odkriti in skriti trg dela, sodobne vire informacij in iskanje zaposlitve s pomočjo spletnih skupnosti, različne oblike zaposlovanja, uporabo e-storitev zavoda, pripomočke za samostojno vodenje kariere ter druge spletne portale, namenjene iskalcem zaposlitve. Seznanijo se tudi z osnovami delovne zakonodaje ter pričakovanji delodajalcev na sodobnem trgu dela, ob tem pa tudi, kako svojo ponudbo prilagoditi pričakovanju delodajalcev. Delavnice zajemajo tudi osnove javne podobe in nastopanja, kar je pomembno pri zaposlitvenem razgovoru ter pri medosebnih odnosih na delovnem mestu. Delavnica Kariera po petdesetem je namenjena osebam, starejšim od 50 let, ki na delavnici spoznavajo svoje prednosti ter različne načine zaposlovanja in iskanja zaposlitve. Na delavnici, ki traja tri dni, se udeleženci naučijo veščin iskanja zaposlitve zunaj okvirjev običajnih zaposlitev. To so projektna Ptuj • Razstava Od poganstva do krščanstva O, ti bogovi Minuli petek je bila v razstavišču Salon umetnosti odprta razstava z naslovom Od poganstva do krščanstva, Verovanje v Petovioni. Razstavo so pripravili v počastitev stote obletnice odkritja III. mitreja na Zgornjem Bregu ter 120. obletnici ustanovitve Muzejskega društva in muzeja. Kot je dejala Mojca Vomer Gojkovič, arheologinja in kustodinja iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, želijo z razstavo obiskovalcem približati delček rimske kulture, predstaviti duhovno življenje prebivalcev v rimskem času, kakor se le-to odslikava v provincialni umetnosti Pe-tovione. Na razstavi, ki se je pripravljala več let, je predstavljeno duhovno življenje v rimski Petovioni. Razstava je predstavljena s fotografijami in manjšimi kipci ter drobnimi predmeti, ki predstavljajo simboliko, povezano z bogovi in božanstvi. Na ogled je razvoj božanstev od Rimljanov pa do danes, kaj so si ljudje predstavljali kot dela, krajši delovni čas, prostovoljna dela, vključevanja v strokovna združenja, javna dela in podobno, poleg tega pa spoznajo tudi pomen nenehne aktivnosti ter izdelajo prijavno dokumentacijo za prijavo na delovno mesto. Vodji izobraževalnih programov Leonida Ladinek in Vesna Hojnik Meznarič sta povedali, da poleg dela v predavalnici gredo tudi na teren. V sklopu delavnic namreč obiščejo številna podjetja v naši lokalni skupnosti, ki so potencialni delodajalci udeležencev, in kot kaže statistika, se veliko udeležencev, ki vztrajno iščejo zaposlitev, po končanih delavnicah tudi uspešno zaposli. V podjetju Animacija je poleg delavnic na voljo tudi središče za učenje, ki je brezplačno in kjer lahko udeleženci delavnic ali drugi obiskovalci brezplačno brskajo po internetu ali se s pomočjo interaktivnih vsebin sami učijo računalniških programov ali angleščine, in nemščine. Za tiste, ki se želijo izpopolniti v katerem izmed teh dveh jezikov izvajajo tudi konverzacijske urice, predvsem pa se kaže trend po učenju in izpopolnjevanju nemškega jezika, saj veliko ljudi išče zaposlitev preko meje. Patricija Kovačec svoje božanstvo. Ob odprtju razstave je spregovoril tudi župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki se trudijo, da bo častitljiv praznik muzeja obeležen karseda dostojno. Razstava bo v Salonu umetnosti na ogled do 31. avgusta. Patricija Kovačec Tednikova knjigarnica Morje, morje, morje ... Morje je zelo pogosto izgovorjena poletna beseda. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) pravi na strani 574, da je morje slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami. Na istem mestu piše, da tako poimenujemo tudi prostor za oddih (morje z obalo), ekspresionistično izraženo pa morje s prilastkom pomeni veliko količino, množino, na primer morje cvetov, morje zastav ... Morjak je veter, ki piha z morja na kopno, morjevid je pomorska karta, morski sadeži pa so užitni morski organizmi, razen rib. Če zapišete ključno besedico morje (KW = morje) v vzajemni katalog virtualne knjižnice Slovenije in omejite iskanje na slovenski jezik in knjige, dobite kar 378 zadetkov, torej knjižnih naslovov, ki »vsebujejo morje«: Nemirno morje, Morje besed, Zasinjelo morje, Kokoška, ki je želela videti morje, V morje težav je nujno vzeti vesla, Morje v času mrka, Krava gre na morje, Mini gre na morje, Slovenski pesniki o morju, Takoj za železniško postajo leži morje, Zakaj je morje slano, Pobeglo morje, Grenko morje, Vsi na morje, Morje v nas ... Aleš Berger je izbral štirinajst pesmi za drobno pesniško zbirko Slovenski pesniki o morju (Mladinska knjiga, 2006) trinajstih pesnikov in pesnice, vsaka pesem je ilustrirana s tematsko fotografijo. Barbara Simoniti je svojo pesem naslovila Otok Dlan kopnine, gnezdo skal, rana morja, začetek tal. Z besedo morje je najtesneje povezana besedica zaliv. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi na strani 1599, da je zaliv v kopno segajoč del morja, jezera. Zaliv na skali v daljnem zalivu majhna morska roža cveti nežno jo morje ljubkuje nežno jo boža in roža diši diši diši opojno in brezpogojno in morje brezmejno se vsak dan razveseli da v nekem daljnem zalivu majhna morska roža cveti. Ta nežna, dih jemajoča pesem je iz imenitne avtorske slikanice Andreje Borin z naslovom Majhen svet (Mladinska knjiga, 2011). Prijetne počitniške dni želi Liljana Klemenčič Avtorici razstave skupaj z županom Štefanom Čelanom Foto: PK Mina Markovič »Včasih kar letim po steni« Stran 12 Rokomet Pričetek OFEM Utrecht 2013 Stran 12 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogomet Denis Perger odslej v Nemčiji Stran 13 Mali nogomet Središčani državni podprvaki Stran 13 tednik Nogomet Sijajne predstave ptujskih deklet v Nemčiji Stran 14 Padalstvo Padalci AK Ptuj uspešni po Evropi in Balkanu Stran 14 íPoíúiiajt¿ fiai na íuitovnim. ífitiíu! RADIOPTUJ «fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Pozor, prihaja Zavrč! »To niso sanje, to je Jamajka«, je pred leti prepeval naš popularni kantavtor Tomaž Domi-celj in v kontekst tega poletnega hita lahko nedvomno uvrstimo tudi nogometaše Zavrča in njihove simpatizerje. Marsikdo od njih se verjetno še zdaj ne zaveda, kaj je belim dejansko uspelo v preteklem obdobju in da se bodo že kmalu kosali z najboljšimi nogometaši na sončni strani Alp. Dan D bo za Zavrčane nastopil že v petek, ko bo na sporedu uvodna tekma 1. kroga Lige Telekom Slovenije za sezono 2013/14, kraj igranja in tekmec pa ne bi mogla biti bolj spektakularna -Ljudski vrt in Maribor. Po zmagi v 2. ligi počitka ni bilo prav veliko: nekateri nogometaši na morju sploh niso bili, misli vseh v klubu so namreč usmerjene proti Ljudskemu vrtu. Odgovor na vprašanje, kako uspešne so bile skoraj mesec dni dolge priprave, bodo dale prvenstvene preizkušnje, kot vedno pa je zelo pomemben uvod. Cilji belih so v osnovi povezani z obstankom, kar se za vsakega prvoligaša tudi spodobi, toda vsaj sramežljivo, če že ne odkrito, se Zavrč spogleduje z mesti na sredini prvenstvene tabele. Razlogov za razmišljanje v tej smeri je več, najpomembnejši pa je nedvomno ta, da je Zavrč zadržal praktično vse ključne nogometaše iz lanske sezone, zasedbo pa še okrepil. Poleg tega v pripravah ni bilo večjih težav s poškodbami, tako da je Viktor Trenevski s svojimi varovanci opravil večino zamišljenega v pripravah. Ni zanemarljivo niti spoznanje, da ima velika večina slovenskih klubov ogromne finančne in organizacijske težave, česar pa za novopečene prvoligaše iz druge najmanjše slovenske Foto: Črtomir Goznik Zavčani bodo v petek v hramu slovenskega nogometa odigrali premierno tekmo v 1. SNL. občine ne moremo trditi. Priliv sredstev je reden, igralci pa lahko razmišljajo le o nogometu. Zavrč bo kot novinec v ligi zagotovo deležen manjšega podcenjevanja (vsi sicer trdijo, da ne bo tako), kar bi lahko bila voda na njihov mlin. Medtem ko so bila v prejšnji sezoni nekatera igralna mesta slabo pokrita, pa tega letos ne moremo trditi. V klub je prišlo nekaj nogometašev, ki so se na prijateljskih tekmah izkazali za okrepitve v pravem pomenu besede. Tu velja omeniti Maria Brlečica, ki je na pripravljalnih tekmah pokazal največ in je dejansko okrepil sredino igrišča. Nekoliko kasneje je v klub prišel še en odličen ve-zist, Nikola Šafaric, ki še ni v optimalni formi, toda njegove reference so odlične. V klu- »Maribor je velik motiv« Sandi Čeh, kapetan Zavrča: »Menim, da smo priprave dobro oddelali, da smo pripravljeni tako, da lahko gremo v Maribor s polnimi naboji. Spoštujemo vse tekmece, a se nobenega ne bojimo, tako bomo tudi v Mariboru igrali na zmago. Za celoten potek zgodbe imamo vsi neko pozitivno upanje in menim, da nam sredina lestvice ne bi smela uiti.« Mario Brlečic, okrepitev Zavrča: »Dobro smo delali, odigrali nekaj dobrih tekem v pripravah, tako da lahko optimistično pričakujemo sezono. Vsi v klubu so me odlično sprejeli, tukaj se piše res lepa zgodba in mislim, da bi nas vse to lahko poneslo v prvenstvu. Tudi zase upam, da bom tukaj še napredoval in dal Zavrču največ, kar lahko. Že prva tekma bo za nas velik motiv. Odhajamo k prvakom, nimamo kaj izgubiti in menim, da lahko nudimo dober odpor. Smo novinci, zato moramo biti pazljivi, čeprav sem mnenja, da imamo odlično ekipo. Iti moramo iz tekme v tekmo, nato pa bomo videli, kaj lahko realno dosežemo.« bu upajo, da so z njim dobili igralca »s potezo več«. Tu je še vsestranski Dejan Kurbus in hitri hrvaški napadalec Josip Fuček. Zavrč se je okrepil tudi na mestu vratarja. Gregor Fink je tako dobil konkurenco v dveh hrvaških vratarjih, in sicer sta v Zavrč prispela Luka Bešenic in Matija Kovačic Jedro ekipe je sestavljeno, Zavrč pa lahko mirno čaka na prvi sodnikov pisk, ki bo bele tudi dejansko popeljal med prvoligaša. V vsakem primeru se v Zavrču obeta zgodovinska sezona, v kateri bodo imeli ljubitelji nogometa kaj videti. V Zavrču bodo ob igrišču kaj kmalu zabrneli še gradbeni stroji za izgradnjo nove tribune, in ko bo le-ta zgrajena (kar naj bi se zgodilo pred naslednjo sezono), bomo resnično lahko rekli, da vse to v Zavrču niso sanje, ne Jamajka, temveč klub, ki ve, kaj želi. »Pokvariti« vrnitev Zahoviča Žreb je Zavrču že v 1. krogu namenil najatraktivnejšega tekmeca med vsemi. Maribor je pač »večni« slovenski prvak (zmagovalni pokal so dvignili kar 11-krat), obenem pa bo sre- 1. SNL, 1. krog: Maribor - Zavrč, petek, 12. 7., ob 20.00 v Ljudskem vrtu v Mariboru čanje z Mariborom zanimivo še iz enega vidika. Pred časom je namreč »nepreklicno« odstopil alfa in omega kluba Zlatko Za-hovič. Po Mariboru in tudi širše se je sprožila pravcata vstaja, ki je izražala podporo najboljšemu slovenskemu nogometašu v novodobni zgodovini. Zahovič, ki ima v Mariboru ma-lodane kultni status, se je med tem vrnil v klub in tudi zaradi tega lahko v petek v Ljudskem vrtu - kljub času dopustov -pričakujemo ogromno ljudi. Vse skupaj bo torej lepa reklama za slovenski nogomet, del spektakla pa bodo tudi Zavrča-ni. Ti bodo skušali »pokvariti« vrnitev športnega direktorja v klub. Favorit je seveda četa Anteja Čačica, toda tudi Viktor Trene-vski ima v rokavu svoje adute. To je brezkompromisna igra brez napak v zadnji liniji, zgoščena in kombinatorna zvezna vrsta ter napad, ki bo moral realizirati ponujeno. Veliko gostujoči trener stavi tudi na psihološko pripravo. Veseli podatek, da bo za srečanje verjetno nared Jože Benko, ki se je poškodoval na srečanju s Hajdukom in je sprva kazalo, da gre za težjo poškodbo. V Ljudski vrt se na tekmo v večernem terminu pod reflektorji odpravlja tudi veliko privržencev Zavrča. Ti upajo, da jih njihovi igralci ne bodo razočarali in da bo fanatičen pristop morda dovolj tudi za kakšno točko. Tadej Podvršek Prestopni rok Zavrč: prihodi: Mario Brlečic (Split), Josip Fuček (Split), Matija Kovačic (Slaven Belupo), Nikola Šafaric (Kapošvar), Luka Bešenic (Podra-vina), Dejan Kurbus (Mura); odhodi: Rok Letonja (Aluminij), Tomaž Avguštin (Fehring, Avt), Stjepan Kokot, Samo Sagadin, Uroš Gabrovec (Gerečja vas), Matej Murat (Frauental, Avt). Maribor: prihodi: Damjan Bohar (ND Mura), Amir Derviševic (NK Krka), Jean Philippe Mendy (FC Koper); odhodi: Robert Berič (Sturm), Zoran Lesjak, Semir Spahic, Mitja Rešek, Aleš Majer, Matej Radan (NK Rudar), Jovan Vidovič (Ravan Baku). Olimpija: prihodi: Zajko Zeba (RNK Split), Enis Burkovič (NK Triglav), Davor Bagaric (FC Koper), Aleksander Topič (Triglav); odhodi: Mitja Kovačevič (Aluminij), Adnan Bešic (Krka), Nikola Nikezic, Anej Lovrečič, Erik Salkic, Dejan Geric, Marko Nunic, Denis Lidjan. Domžale: prihodi: Denis Ljubovic (Zadar), Miloš Mijic (OFK Beograd), Stanley Kevin Joshua Parker (Oxford), Anže Jelar (Triglav), Drago Gabric (HNK Rijeka), Draško Božovic (Mladost Podgorica); odhodi: Gregor Zabret (Swansea City), Jaka Ihbeisheh (Krka), Charis Kostakis, Denis Halilovic, Mato Šimunovic, Dragan Čadi-kovski, Zeni Husmani, Liridon Osmanaj, Uroš Korun, Saša Aleksander Živec (ND Gorica), Luka Vrhunc, Vjekoslav Andric, Ivan Knezovic (NK Rudar). Koper: odhodi: Denis Popovic (Panthrakikos), Davor Bagaric (Olimpija), Andrea Migliorini, Jean Philippe Mendy (NK Maribor), Bojan Bukič (Maccabi P. T.), Denis Perger (Freiburg, Wehen), Daniel Bra-daschia. Celje: prihodi: Ivan Jovanovič (Lubin), Tadej Žagar Knez (Aluminij), Igor Jugovic (Slaven Belupo), Miha Zajc (NK Bravo); odhodi: David Tomažič Šeruga, Stefan Ristovski, Žan Horvat, Klemen Medved, Lutfi Bilali, Alen Romih. Gorica: prihodi: Sebestyen Ihrig-Farkas, Alex Cordaz, Daniele Bazzof-fia, Bright Addae in Jorman Aguilar (vsi Parma), Alessio Codromaz (Gorica U-19), Saša Aleksander Živec (Domžale); odhodi: Miha Mevlja (Lausanne), Alen Jogan in Uroš Celcer (oba Parma), Nejc Praprotnik (Atalanta), Jean Mbida Bindzi Ebila (Catania), Jani Šturm, Sandi Bremec, Marko Rojc, Klemen Jerkič, Nedim Duric. Rudar: prihodi: Matej Radan (NK Maribor), Ivan Knezovic (NK Domžale); odhodi: Jaka Bizjak, Alen Pašagic, Sebastjan Berko, Saša Ba-karic, Dragoslav Stakic. Triglav: prihodi: Mustafa Nukič (Interblock), Nejc Križaj (Svoboda), Matija Boben (NK Garmin Šenčur), Bernard Stjepanovič (NK Garmin Šenčur); odhodi: Enis Burkovič (NK Olimpija), Anže Jelar (NK Domžale), Matej Poplatnik, Aleš Poplatnik, Dragan Ovčina, Nejc Zupančič, Bojan Burič, Vlado Šmit (Cagliari), Aleksander Topič (Olimpija). Krka: prihodi: Jaka Ihbeisheh (Domžale), Amer Krcič (Roltek Dob), Adnan Bešič (Olimpija), Ognjen Lekič (Mačva Šabac, Srb); odhoda: Amir Derviševič (Maribor), Dejan Burgar. 1. SNL PARI 1. KROGA - PETEK ob 20.00: Maribor - Zavrč; SOBOTA ob 17.30: Luka Koper - Krka, SOBOTA ob 20.00: Olimpija - Rudar, NEDELJA ob 18.00: Triglav - Gorica. Srečanje Celje - Domžale je preloženo. 12 Štajerski Šport petek • 12. julija 2013 Športno plezanje • Pred EP v Franciji Včasih kar letim po steni » Slovenski športni plezalci se z velikimi pričakovanji odpravljajo v Chamonix, kjer se bodo ob koncu tedna merili za naslove najboljših na Stari celini v težavnosti in hitrosti. Prva favoritinja v težavnosti je Mina Markovič, ki bo na evropskem prvenstvu branila zlato kolajno v kombinaciji iz leta 2010 v Innsbrucku, v težavnosti je tam osvojila 4. mesto. V ekipi so še Maja Vidmar, Tina Su-šteršič, Jure Raztresen, Sergej Epih, Domen Skofic in Martin Bergant, vodja ekipe sta Simon Margon in Roman Krajnik. »Mislim, da so vsi zelo dobro pripravljeni. Naredili smo res zelo dobre treninge, odlične so bile predvsem enotedenske priprave v Svici, kjer smo se pripravljali na štirih različnih stenah. Redne treninge smo imeli v Skofji Loki in Kranju, tri dni smo preživeli tudi v Avstriji v Bad Mitterndorfu ter na Dunaju, kjer imajo odlične pogoje za trening. Mislim, da smo opravili krog zelo kakovostnih priprav pred EP, da so vsi dodali še nekaj malenkosti k dvigu forme, tako da lahko z veseljem pričakujemo enega izmed večjih letošnjih ciljev,« je pred odhodom strnil vtise trener Roman Krajnik, ki je optimističen tudi glede nastopa Mine Markovič: »Za Mino lahko napovem, da gre 'mirne « Foto: Črtomir Goznik Mina Markovič je pred novim izzivom - nastopom na EP. duše' na zmago, ker je pripravljena tako dobro, kot že dolgo ne. Osebno pričakujem od obeh, Mine in Maje, vsaj finale in definitivno vidim kar obe na 'štengah'. Konkurenca je sicer praktično ista kot na svetovnih pokalih, od boljših iz svetovne konkurence bosta manjkali le Japonka Momoka Oda in Juž-nokorejka Jain Kim.« »To bo prva uradna tekma v Spored EP v športnem plezanju (težavnost, hitrost) v Chamonixu: - petek, 12. julij: 10.00-15.00: kvalifikacije v težavnosti za ženske 16.30: kvalifikacije v hitrosti ženske in moški 21.00: finale v hitrosti ženske in moški - sobota, 13. julij: 10.00: polfinale v težavnosti ženske in moški 21.15: finale v težavnosti ženske in moški Konec avgusta bo na Nizozemskem še EP v bal-vanskem plezanju in takrat bomo dobili še evropske prvake v kombinaciji. Mina v tej kategoriji brani naslov prvakinje iz leta 2010. težavnosti v sezoni, zato nimamo pravih primerjav. Lahko pa rečem, da na kakšnih treningih opažam, da včasih kar letim po steni in ni smeri, ki bi jo lahko sestavil trener, da bi bila zame pretežka. Mislim, da se nimam česa bati. Če bo še malo sreče na moji strani in ob pravi dnevni formi, mislim, da mora iti vse po načrtih. Že tako in tako je vzdušje v naši ekipi dobro, skozi priprave pa opažam, da je vedno boljše,« je pred odhodom v Francijo povedala prva slovenska adutinja Markovi-čeva, ki jo v začetku avgusta kot edino slovensko športno plezalko čaka še nastop na svetovnih igrah v kolumbijskem Caliju. sta, jm Rokomet • Olimpijski festival evropske mladine - OFEM Pričetek OFEM Utrecht 2013 V Utrechtu na Nizozemskem bo od 14. do 20. julija potekal 12. olimpijski festival evropske mladine (OFEM). Mladi športniki bodo nastopali v devetih različnih športih: cestnem kolesarstvu, atletiki, gimnastiki, judu, tenisu, plavanju, košarki, odbojki in rokometu. Slovenija bo zastopana v osmih športih, le košarkarji se niso uspeli uvrstiti na tekmovanje. Celotna delegacija šteje 104 člane, med njimi bodo tudi štirje roko-metaši iz Ormoža: igralca Rok Cvetko in Miha Kolmančič ter trenerja Saša Prapotnik in Uroš Krstič. Skupaj bo na igrah nastopilo več kot 2500 mladih športnikov iz 49 držav. Ker gre za mlade športnike, stare od 15 do 18 let, je medalje težko napovedovati: »Rokome- . . „ Udeleženci OFEM iz Ormoža: Uroš Krstic, Rok Cvetko, Miha Kolmanic in Sašo Prapotnik Spored tekem slovenske reprezentance: ponedeljek, 15. julija, ob 19.30: Slovenija - Norveška, torek, 16. julija, ob 15.30: Slovenija - Hrvaška, sredo, 17. julija, ob 19.30: Slovenija - Nemčija. Prvouvrščeni ekipi iz skupine se uvrstita v polfinale. SLOVENIJA: Jakob Bedeti, Rok Cvetko, Blaž Husar, Blaž Janc, Urh Kastelic, Luka Ki-kanovič, Jaka Malus, Gal Marguč (vsi Celje PL), Aleks Kavčič (Škofja Loka), Rok Cvetko, Miha Kolmančič (oba Jeruzalem), Jan Pre-volnik (Krim), Darko Stojnič (Slovan), Žiga Urbič (Trimo), Andraž Velkavrh (Cimos). Trenerji: Saša Prapotnik, Goran Debelak, Marjan Po-tokar, Uroš Krstič. tna ekipa bo nastopila s fanti, starimi 16 in 17 let. Smo v težki skupini, skupaj z Norveško, Hrvaško in Nemčijo, v drugi skupini so Nizozemska, Belo-rusija, Avstrija in Švedska. Cilj je uvrstitev v polfinale, želje pa so še precej višje. Z zmago na turnirju bi si zagotovili nastop na Olimpijadi mladih na Kitajskem v letu 2014. Motiv je velik, kakovost ekipe tudi. Na pripravah smo opravili vse potrebno, poudarek je bil na taktiki in uigravanju ekipe. Odigrali smo tudi dve pripravljalni tekmi s Hrvaško in dve z Avstrijo. Dobili smo vse štiri tekme na gostovanjih, kar ni enostavno. Smo dobro pripravljeni in nestrpno pričakujemo prvenstvo. Na pot krenemo v petek, 12. julija, ob 16. uri iz Ljubljane, v soboto popoldan nas že čaka trening na prizorišču. V nedeljo, 14. julija, je na sporedu otvoritev festivala, ki bo za vse nas izjemen dogodek, saj prvič sodelujemo na podobnem tekmovanju,« nam je pred odhodom v Utrecht povedal trener Slovenije Saša Prapotnik. Ekipa Slovenije je zaključne priprave v sredo in četrtek opravila v Gorišnici, še prej pa v Slovenj Gradcu. ku Sindi Zorec in Barbara Borovčak osvojili Eurofest V Izoli se je prejšnjo nedeljo končal že 21. Eurofest. Gre za rokometni festival mladih rokometašev, ki ga obiščejo igralci rokometa iz celega sveta. Nič drugače ni bilo niti letos, saj so bili v Izoli med drugim predstavniki iz Tajske, Katarja, Švedske in Rusije. Najštevilčnejša je bila pričakovano zasedba iz Slovenije, med ekipami pa je bila tudi slovenska ženska kadetska reprezentanca pod vodstvom Milana Ramšaka. Članici ekipe sta bili tudi ptujski rokometašici Sindi Zorec in Barbara Borovčak, vodja reprezentance pa Marjan Valenko. Kadetska reprezentanca je prepričljivo ugnala vse svoje tekmece, tudi starejše, saj je nastopala v članski kategoriji. Na koncu je v velikem finalu premagala še ekipo Eurofesta z 23:12. tp Nogomet • Prijatelj. tekma S Poljaki do remija Aluminij - Gornik Zabrze 0:0 ALUMINIJ (1. polčas): Lipo-vac, Lonzarič, Petek, Vrbanec, D. Rešek, Drevenšek, Horvat, M. Rešek, Osmanaj, Kovačevič, Vaš. 2. polčas: Murko, Medved, Topo-lovec, Bingo, Klobučar, Pečovnik, Letonja, Vindiš, Bloudek, Kurež, Grežda. Trener: Ante Šimundža Nogometaši Aluminija so v torek odigrali drugo pripravljalno srečanje; tokrat so gostili ekipo Gornik Zabrze, ki je minulo poljsko prvenstvo končala na visokem petem mestu. Tokrat so Kidričani na- leteli na neugodnega in trdega nasprotnika, ki je igral precej bolj zavzeto kot nekaj dni nazaj sarajevski Železničar. Domači trener je ponovno sestavil dve ekipi, ki sta igrali po en polčas (ob tem so dopoldan že opravili trening). Igralci Aluminija so zopet igrali všečno, kombina-torno in hitro, vendar so jih Poljaki dobro zaustavljali. Gostje so poizkušali s prodori po bokih, vendar so bili pri tem neuspešni. Izrazitih priložnosti na obeh straneh ni bilo, zato so mreže mirovale. Remi je tudi najpravičnejši izhod srečanja. Danilo Klajnšek Ji Foto: Črtomir Goznik Kidričani so tudi v drugi preizkušnji prikazalai dobro igro. Rokomet • Drava Ptuj Jan Maroh v kadetski reprezentanci Slovenije Foto: Črtomir Goznik Jan Maroh, Drava Ptuj Kadetska izbrana vrsta Slovenije je v ponedeljek, 8. 7., pričela sklepni del priprav pred avgustovskim svetovnim prvenstvom. V veliko čast si lahko RK Drava šteje dejstvo, da je član izbrane vrste tudi Jan Maroh, ki v zasedbi novopeče-nega 1. B-ligaša igra iz dneva v dan vidnejšo vlogo. V uvodu so priprave potekale v Skofji Loki, sledil je odhod v Žalec, od ponedeljka, 15. 7., pa bodo mladi rokometaši nastanjeni v Slovenj Gradcu. Tam bodo opravili zaključne priprave, v začetku avgusta pa v Ivanič Gradu odigrali tudi dve prijateljski srečanji s Hrvaško. 9. avgusta sledi odhod na Madžarsko, naslednji dan pa naše mlade fante čaka tudi prvo srečanje na svetovnem prvenstvu. Trenutno je na širšem spisku 21 kandidatov, selektor Janez Klemenčič pa bo na prvenstvo popeljal 16 reprezentantov; seveda upamo, da bo med njimi tudi Jan. Vabilo v izbrano vrsto je Jana precej presenetilo: »Ko sem izvedel, da se bom udeležil reprezentančnega zbora v Skofji Loki, sem bil resnično presenečen. Gre za izjemno čast, obenem pa je to lepo priznanje za moj dosedanji trud in predstave v dresu Drave. Tudi moji najbližji in prijatelji so bili presenečeni, saj resnično nihče ni pričakoval vpoklica, veselje je bilo temu primerno. Letos pač ne bo počitnic, ampak odpovedal se jim bom z veseljem.« Glede samih priprav je Jan povedal: »Zaenkrat vse poteka brez težav. Mislil sem, da bomo v uvodu delali zgolj na kondicijski pripravi, toda veliko je prisotna tudi žoga, kar nas vse fante veseli. Treningi so kakovostni in naporni, vsak daje svoj maksimum. To je razumljivo, saj se vsi želimo na najboljši možni način dokazati selektorju - pet igralcev bo namreč odpadlo z zadnjega spiska. Upam, da ne bom med njimi in da bom potoval na Madžarsko.« tp petek m 12. julija 2013 Šport, šport mladih Štajerski 13 Boks • Prvenstvo EU Monika Božičko tekmovala med evropsko elito Monika Božičko in Nizozemka Abbygail Deekman Zaradi zavzetega dela v zadnjih letih je ptujska boksarka Monika Božičko zelo napredovala, zato si je prislužila nastop na prvenstvu Evropske unije za ženske v madžarskem Keszthelyu. Na tekmovanju je bilo prijavljenih kar 218 bo-ksark iz 23 držav, Slovenijo je zastopalo pet tekmovalk. Ob članici BK Ring iz Ptuja so tekmovale še mlajša mladinka Ema Kozin, mladinka Katarina Kosmač in članici Mateja Rajterič ter Andreja Bešter. V kategoriji do 51 kg se je Božičkova v uvodnem krogu pomerila s favorizirano temnopolto Nizozemko Abbygail Deekman. Glede na dejstvi, da se je ptujska boksarka pod vodstvom klubskega trenerja Ivana Pučka intenzivneje pripravljala le kakšen mesec dni in da je članica šele leto dni, se je veliko bolj izkušeni De- ekmanovi dobro upirala. Sama borba je bila zelo zanimiva in dinamična, boksarki sta si izmenjali veliko število udarcev. Nizozemka je bila za odtenek boljša, saj je zadela več čistih udarcev. Kljub porazu je Monika Božičko na Madžarskem pokazala pravi športni karakter in se je zelo hrabro borila. Ta nastop ji bo nedvomno pomenil veliko motivacijo za nadaljnje delo. Podobna ugotovitev velja za vse predstavnice slovenske reprezentance, ki so se s svojimi nastopi v Keszthelyu zares izkazale. Še posebej je treba čestitati 14-letni mlajši mladinki Emi Kozinc, ki je v kategoriji do 75 kg osvojila zlato medaljo, in Mateji Rajterič, ki je v članski konkurenci do 48 kg osvojila bronasto medaljo. David Breznik Boks • Pokal Radia Rogla: Ptujčana prikazala dobri borbi V Termah Olimje je bila na sporedu druga od štirih boksarskih revij za Pokal Radia Rogla. Osem dvobojev si je ogledalo zares veliko število gledalcev, v Podčetrtku se jih je zbralo blizu tisoč. BK Ring sta tokrat zastopala Robert Šimoncsik in Denis Lazar. Gre za dva upa ptujskega boksa, ki iz dvoboja v dvoboj zorita in si nabirata prepo-trebne izkušnje. Šimoncsik se je tokrat v velterski kategoriji do 69 kg pomeril z Ma-ticem Smrtnikom (KBV Gladiator), ki se trenutno pripravlja za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. Dvoboj je bil zelo izenačen, sodniki pa so po treh rundah dobrega boksa dali majhno prednost Smrtniku. Še bolj zanimiv je bil v kategoriji do 75 kg obračun med Denisom Lazararjem in veliko bolj izkušenim Maticem Samasturjem (BK Slovenska Bistrica). Lazar je s svojo predstavo presenetil Samasturja, ki so mu sodniki na koncu vseeno podarili zmago. Njihova odločitev je bila soglasna, a z njo se niso strinjali gledalci, ki so ob razglasitvi zmagovalca glasno žvižgali. Ne glede na poraza sta si Šimoncsik in Lazar proti kakovostnima tekmecema nabrala nekaj novih izkušenj. Novo priložnost za dokazovanje bo kateri izmed navedenih borcev imel že v petek, 12. julija, ko bo pred prostori BK Ring iz Ptuja na Maistrovi ulici nova sparing revija. David Breznik Mali nogomet Liga SD As REZULTATI 5. (ZAOSTALEGA) KROGA: ŠD AS - FC Optimisti 2:8, KTED Koranti demoni - KMN Ma-jolka 0:10, UŠR Višnjica - KMN Draženci 4:1, ŠD AS Evroavto - ŠD Majski vrh 3:1 1. AS EVROAVTO 9 8 1 0 50:17 25 2. KMN MAJOLKA 9 8 0 1 45:8 24 3. UŠR VIŠNJICA 9 6 1 2 30:14 19 4. ŠD MAJSKI VRH 9 5 2 2 35:17 17 5. FC OPTIMISTI 9 4 1 4 28:29 13 6. MIX TEAM 9 4 1 4 20:27 13 7. KORANTI DEM. 9 3 1 5 25:38 10 8. DRAZENCI 9 2 1 6 23:33 7 9. J. FERNANDES 9 1 0 8 12:42 3 10. ŠD AS 9 0 0 9 11:47 0 V petek, 12. 7., bodo udeleženci lige malega nogometa ŠD As odigrali turnir za prehodni pokal. RAZPORED: UŠR Višnjica - ŠD AS Evroavto (19.00), KTED Koran-tov demoni - ŠD AS (19.25), Mix Team - KMN Majolka (19.50), FC Optimisti - ŠD Majski vrh (20.15), KMN Draženci - Joe Fernandes (20.40). DK Nogomet • Denis Perger Denis Perger odslej v Nemčiji Denis Perger, ki je pred slabim mesecem dopolnil 20 let, je svojo nogometno pot začel v mlajših selekcijah ptujske Drave. 7. avgusta 2009 je kot 16-letni mladenič z Dravo podpisal prvo profesionalno pogodbo (isti dan je to storil tudi leto starejši Marko Roškar). V člansko ekipo se je prebil neposredno iz kadetske vrste, saj so vodilni možje kluba hitro ugotovili, da gre za zelo nadarjenega igralca. V prvoli-gaški konkurenci je debitiral 12. septembra 2009 na tekmi v Mariboru (2:2), v jesenskem delu sezone je skupno zbral tri nastope. Pred spomladanskim delom je leta 2010 odšel v Italijo, kjer je svojo nogometno pot nadaljeval pri mladinski ekipi Parme. Po polletni posoji se je vrnil na Ptuj, od koder se je podal h Kopru, kjer je igral zadnji dve sezoni. V premoru med prvenstvom se je Denis mudil na Osebna izkaznica: Denis Perger Rojstni datum: 10. 6. 1993 Naslov: Jiršovci, Destrnik Igralno mesto: levi bočni Dosedanji klubi: NŠ Poli Drava, Labod Drava, Parma, Koper preizkušnji v Nemčiji; najprej je poizkusil pri drugi ekipi Borussie iz Dortmunda, nato pa še pri Freiburgu. »Zadnji mesec je bil zelo razburljiv, saj so se stvari dogajale s svetlobno hitrostjo. Denis je že v Dortmundu pustil dober vtis, rezultati testiranj so bili naravnost odlični. Prav zato so mu predlagali odhod v Freiburg, s katerim ima Borussia prijateljske odnose. Tudi tam so ga lepo sprejeli, po opravljenih testiranjih pa so bili pripravljeni takoj skleniti pogodbo,« je povedal Denisov oče Boris. A vse še zdaleč ni šlo zlahka. »Prav nasprotno, stvari so se precej zapletle, vzrok pa so bile seveda finance. Pri Kopru so namreč hitro ugotovili, da je to lahko za njih zlata jama in so pošteno navili ceno za Denisov prestop. Pogajanja so potekala neposredno na relaciji Freiburg-Koper, pri čemer je posredoval Denisov me-nedžer iz Kolna, vključen pa je bil tudi predsednik SPINS (sindikat profesionalnih igralcev nogometa v Sloveniji) Dejan Stefanovič. Na koncu se je član uprave NK Koper Ante Guberac le omehčal in zmanjšal astronomske zahteve, s tem pa so bili izpolnjeni pogoji za podpis pogodbe,« je sanjski razplet zgodbe povzel Boris Perger. Nemci so Denisu takoj Foto: Črtomir Goznik Nekdanji član Drave Denis Perger (na fotografiji v dresu Kopra) si bo odslej nogometni kruh služil v Nemčiji. Kronaveter, Ogu John, Horvat, Andelkovič ... Kakšno ekipo je v prvoligaških časih imela ptujska Drava, najbolje priča podatek o tem, kje sedaj igrajo njeni člani. Rok Kronaveter je član madžarskega prvaka Gyorija, Ogu John je član portugalske Academice in aktualni nigerijski reprezentant, Mario Lucas Horvat igra v Azerbajdžanu, pri FC Baku, Siniša Andelkovič je član italijanskega Palerma ... V 1. slovenski ligi nastopajo Aleš Čeh, Doris Kelenc, Jure Matjašič, Marko Roškar (Zavrč), v 2. Marko Drevenšek, Robert Kurež, Tomaž Murko . Če bi se na Ptuju takrat našla sredstva za obstoj kluba, bi lahko letošnja 80-letnica potekala v bistveno drugačnem vzdušju ... poslali letalske karte, saj so želeli, da se nemudoma preseli v Nemčijo. »V teh dneh mu intenzivno urejajo vse potrebno za čim prejšnjo stalno nastanitev. Nekajkrat sva se po telefonu slišala le za nekaj trenutkov, saj ureja številne podrobnosti. Denis mi je sporočil, da so izjemno korektni; vsekakor je to zanj izjemna priložnost in si jo želi izkoristiti na najboljši možen način,« je dodal Boris. Pri FC Freiburga na 20-letne-ga Slovenca resno računajo, Mali nogomet m DP za rekreativce Središčani državni podprvaki V soboto, 6. 7., je v Športnem parku Radomlje potekal zaključek državnega prvenstva Slovenije 2013 v malem nogometu za rekreativce v organizaciji MZS - Malonogometnega Združenja Slovenije. Nastopilo je 16 ekip iz večine slovenskih regij. Pravico nastopa na dr- žavnem prvenstvu imajo ekipe prvakov in podprvakov rekreativnih lig ter izključno rekreativni igralci malega nogometa (registrirani igralci v 1., 2., 3. SNL ter 1., 2. SFL ne smejo nastopati). Igra se po sistemu 5 + 1 na igrišču z umetno travo. Prvak za leto 2013 je postala ekipa KMN Mladinec iz Murskih Črncev pri Murski Soboti (lani je bila druga). Odlično 2. mesto je zasedla ekipa Jerebič Črni ribič iz Središča ob Dravi. Ta je v polfinalu po kazenskih strelih 3:0 (0:0) premagala ekipo OLLMN Brežice, v finalu pa je z enakim razpletom izgubi- zato ga želijo v najkrajšem možnem času pripraviti na igranje v zahtevni nemški konkurenci. Prav zaradi tega so ocenili, da bi lahko najhitreje ujel ritem s stalnim igranjem v nekoliko manj zahtevnem tekmovanju. Zato bo prve minute igranja v Nemčiji Denis opravil v ekipi SV Wehen Wiesbaden, ki nastopa v 3. ligi (Wiesbaden leži v bližini Frankfurta). Denisov matični klub bo še vedno Freiburg. Jože Mohorič la proti ekipi KMN Mladinec. Sašo Kocen (Jerebič Črni ribič) je bil proglašen za najboljšega vratarja, naziv najboljšega igralca pa je pripadel Marku Balažicu (KMN Mladinec). V finalnem delu je nastopila tudi ekipa Alinea iz Ormoža, ki je na koncu zasedla 7. do 8. mesto. UR Foto: www.slomalinogomet.si Ekipa Jerebič Črni ribič je na državnem prvenstvu za rekreativce osvojila 2. mesto. Končni vrstni red: 1. KMN MLADINEC -Murski Črnci - Pomurje 2. JEREBIČ ČRNI RIBIČ - Središče ob Dravi - Po-dravje 3. OLLMN BREŽICE -Brežice - Spodnje Posavje 4. AHAC, D. O O - Ljubljana - Osrednja Slovenija Sestava ekip: JEREBIČ ČRNI RIBIČ: Sašo Kocen, Grega Borko, Marjan Ivanuša, Božo Klajn-čar, Aleš Lesjak, Josip Novak, Robert Zadravec, Klemen Zlatnik. ALINEA: Marko Slavinec, Robi Janžekovič, Borut Kolar, Blaž Mulej, Rok Mulej, Aleš Petek, Matej Primužič, Blaž Šegula, Rok Stater, Mitja Strmšek, Jani Zamuda, Žiga Zupanič. 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 12. julija 2013 Nogomet • ŽNK MSM Ptuj Sijajne predstave ptujski deklet v Nemčiji Dekleta ženskega nogometnega kluba MSM Ptuj so konec tedna gostovala na močnem mednarodnem turnirju v nemškem Augsburgu in v obeh kategorijah, U-13 in U-15, osvojila odlično 2. mesto. Sijajni rezultati v deželi evropskih prvakinj so samo potrdilo dobrega dela v tem mladem ptujskem klubu. V soboto je najprej nastopila selekcija deklet U-13 in med osmimi ekipami osvojila odlično 2. mesto. Pod taktirko trenerja Mirana Zorčiča so najprej premagale domači TSW Schwaben Ausburg z 2:0 (strelki Vita Žolek in Nina Čuček), nato z 9:0 ESW Freimann (strelke Vita Žolek 4, Nika Fijan 2, Nina Ču-ček 2 in Viktorija Vidovič 1) in za konec igrale 0:0 proti ekipi Deuchelried. S tem so osvojile 1. mesto v svoji skupini. V polfi-nalu so bile Ptujčanke boljše od ekipe FC Hawangem (1:0, strelka Nika Fijan) in so se zasluženo prebile v finale. V finalu jim je žal zmanjkalo moči, saj so izgubile proti favorizirani ekipi FC Penzing z 0:2. Nika Čuček pa je bila razglašena za najboljšo igralko turnirja. »Prekrasno. Bili smo presenečenje za vse. Dekleta so se zares izkazala. Bili smo prava ekipa in to so dekleta pokazala tudi na terenu, tako z borbenostjo kot z igro. Rezultati so fantastični. Zelo sem vesel, da sem član takšnega športnega kolektiva,« so bile besede ptujskega stratega Miran Zorčiča. Ekipa ZNK MSM Ptuj je v Nemčiji navdušila z odličnimi predstavami. Tudi drugi dan turnirja, na katerem je nastopila selekcija U-15, se je končal z odličnim 2. mestom ptujskih deklet. Po točkah so bile celo izenačene s kasnejšimi prvakinjami, ekipo FC Hawangen, proti kateri so zabeležile tudi edini poraz z 0:1. Dekleta MSM Ptuj so sicer premagala ekipo FFM Heidenheim z 2:1 (strelki Špela Nahberger in Nika Fijan), ekipo Deuchelried z 1:0 (strelka Špela Nah-berger), sledila je zmaga proti domači ekipi TSV Schwaben Ausburg z 2:0 (dvakrat je zadela Špela Nahberger), na koncu so premagale še ekipo SG Wiedergeltingen z 1:0 (strelka Nika Fijan) in tako na najlepši način končale gostovanje v Nemčiji. »Dekleta so prikazala izjemne predstave, čestitke so kar deževale. Tudi sami smo bili malce presenečeni nad tako odličnimi igrami. Ponosni smo na naša dekleta. Zares so se izkazala. Hvala tudi vsem staršem, ki so pomagali realizirati ta projekt,« je dejal športni direktor kluba Leon Kodrič, ki je odlično organiziral gostovanje v Nemčiji. »Celotna prva sezona je sanjska. Le kdo bi pričakoval, da bomo dosegli tako odlične rezultate v tako kratkem času. Po sijajnih predstavah v domačem prvenstvu deklic U-12, ki so postale podprvakinje tako v zimski kot letni ligi NZS, so dekleta sedaj še na mednarodni sceni dosegla izjemen rezultat. Čestitke za izjemne rezultate pred poletnim odmorom si tako zaslužijo vsa dekleta in celotno strokovno vodstvo ŽNK MSM Ptuj,« je zaključila predsednica ŽNK MSM Ptuj Barbara Veler. Ptujski nogomet ima tako svetlo prihodnost tudi v ženskem nogometu, o čemer nazorno pričajo rezultati po samo enoletnem delu. Že v novi sezoni bodo Ptujčanke v okviru lig NZS nastopile s tremi selekcijami - U-12, U-14 in U-17. V bližnji prihodnosti pa pride na vrsto tudi članska ekipa. UR Padalstvo • Aeroklub Ptuj Padalci AK Ptuj uspešno po Evropi in Balkanu Minil je še en pester vikend za ptujske padalce. Fantje delajo s polno paro in nizajo tekmo za tekmo - ta konec tedna so bili celo na dveh. Ena ekipa se je odpravila v Bosno in Hercegovino, druga v Nemčijo. Čeprav je šlo za prijateljski tekmi, so se fantje lotili boja z vso resnostjo. Z obeh so se vrnili zelo zadovoljni. Ptujčani povsem osvojili Prijedor V BiH so se tokrat odpravili Peter Balta, Gorazd Vindiš, Tonček Gregorič, Matej Ko-stanjevec, Matevž Cestnik in Dejan Veselič, slednji se je tokrat pridružil ekipi iz Hrvaške. Na tradicionalni tekmi so tradicionalno pobrali vse, kar se je pobrati dalo. Odnesli so prvo mesto med ekipami, vsa tri odličja med posamezniki in srebrno kolajno med mladinci! Da ptujski padalci res niso od muh, sta nazorno pokazala Peter Balta in Gorazd Vindiš, ki sta v petih skokih zabeležila pet čistih centrov. Odličen je bil tudi Tonček Gregorič, ki je pristal na 3. mestu. Vse pohvale gredo tudi Matevžu Cestniku, ki je domov prinesel srebrno medaljo med mladinci. Gorazd Vindiš: »Prvič sem tekmoval v Prijedoru, saj sem po navadi moral to tekmo izpustiti zaradi drugih obveznosti. Gre za res posebno tekmo. Seveda smo zadovoljni: skakali smo res zelo dobro. Bilo je super.« Gostitelji so se tudi tokrat Zmagovalna ekipa Prijedorja - AK Ptuj resno lotili organizacije tekme, izvedbe se ne bi sramovali niti organizatorji tekem za svetovni pokal. Tudi množica obiskovalcev se je do padalcev vedla kot do pravih malih zvezd: pozornost, ki je naši športniki niso ravno pogosto deležni. Tri države, ena tekma Na pohod po Evropi so se odpravili še trije predstavniki ptujskih padalcev: Aleksander Čuš, Marko Veselič in Tomaž Korpar. Skupaj z gostujočim tekmovalcem so sodelovali na tekmi Red Bull Lake Jump, ob jezeru Bodensee. Samo prizorišče tekme je bilo res zanimivo zastavljeno, saj jezero meji na Avstrijo, Švico in Nemčijo. Organizatorji so nameravali izpeljati devet serij s po tremi skoki v posamezno državo, v vsaki na splav, na obalo in na svoj festival! Skrbno načrtovan potek tekme je na koncu skazilo le vreme, tako da je bila zadnja serija nekoliko okrnjena. Da je bilo vse izpeljano kot švicarska ura, so poskrbeli tudi s točno določenim časom skoka ekip. Med obiskovalci je bilo res veliko zanimanja, navijači so bučno navijali, posebne pozornosti pa je bil deležen prihod Felixa Ba-umgartnerja (svetovni rekorder v skoku s padalom z roba vesolja), ki je podelil nagrade. Stisk roke z najslavnejšim padalcem sveta so Ptujčani za las zamudili, saj so pristali na 4. mestu. Med posamezniki se je najbolje odrezal Aleksander Čuš s 7. mestom, ki je takole ocenil tekmo: »Imeli smo dokaj zahtevno vreme, a bolj kot to so bili zahtevni pogoji. Vzletali smo v nasprotni smeri od prizorišč pristanka, tako da samega cilja vse do skoka tekmovalci nismo poznali. Ker je bilo predvidenih devet prizorišč, je bil vsak skok presenečenje.« Vesna Osterc Fantje AK Ptuj nimajo časa sedeti na lovorikah, saj bodo ta konec tedna nastopili v nemškem Altenstadtu, kjer bo na sporedu 3. letošnja tekma za svetovni pokal. Odbojka na mivki • DP Bedrac in Pokersnik tokrat do zmage Drugi turnir državnega prvenstva v odbojki na mivki je bil izveden v Žužemberku, kjer se je za zmago borilo 21 moških in 13 ženskih dvojic. Pri moških sta bila prva nosilca Ptujčan Jure Peter Bedrač in njegov letošnji soigralec Danijel Po-keršnik, ki sta na prvem turnirju osvojila 2. mesto. Na 19. odprtem prvenstvu Žužemberka sta šla do konca, čeprav sta se za lovoriko morala zelo potruditi. V uvodnem krogu sta bila prosta, v 2. in 3. pa gladko, z 2:0 v nizih, premagala dvojici M. Koncilja/D. Planta-na in D. Koncilja/G. Ožbalta. V četrtem krogu je sledil veliko bolj izenačen in napet obračun proti Urošu Kržetu in Davidu Čuku, katerega sta Bedrač in Pokeršnik dobila z 21:16, 14:21 in 15:12. V polfinalu je favorizirana dvojica proti Juretu Se- nekoviču in Vasji Plescu brez večjih težav dobila prvi niz z 21:12, medtem ko se drugi končal na razliko, z 22:20. V razburljivi finalni tekmi sta prvi niz z 21:18 dobila Anže Bahč in Tadej Boženk, v drugem sta bila na razliko, s 23:21, boljša Bedrač in Pokeršnik, ki sta s 15:13 slavila tudi v odločilnem, skrajšanem tretjem nizu. Tako sta vknjižila prvo letošnjo domačo turnirsko zmago. Med ženskami sta zmagali Tamara Borko in Sara Sakovič, ki sta bili v finalu z 2:1 boljši od Nine Kontrec in Marine Crnjac. Po tradicionalnem turnirju v Žužemberku se bo večina najboljših slovenskih igralcev in igralk že to soboto zbrala na naslednjem A-turnirju državnega prvenstva, ki bo potekal v Mokronogu. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Danijel Pokeršnik in Jure Peter Bedrač med treningom Plavanje • Miting v Kopru Lora Grobelšek do novih dveh medalj V soboto je bil na bazenu v Žusterni mednarodni miting Pokal Kopra 2013. Na obali so ptujski klub pod vodstvom trenerja Igorja Sternada zastopali Lora Grobelšek, Nuša Šerbec in Leon Ljubec Zajko. Slednji je bil najmlajši od omenjene trojice, a je v večini kategorij popravil svoje najboljše znamke. Tako je postavil osebne rekorde na 50 m prosto, 100 m prosto in 50 m hrbtno. Nuša je s svojimi nastopi opravila na solidni ravni. Najbolj se je izkazala trenutno najboljša predstavnica PK Terme Ptuj Lora Grobelšek. Kljub temu da je še mladinka, je tokrat nastopila v članski konkurenci in osvojila dve medalji. Prvo je osvojila na 50 m hrbtno, kjer je zmagala s časom 32,13 sekunde, na 100 m hrbtno, kjer se je ura zaustavila pri znamki 1,11,26, je osvojila 2. mesto. V Kopru sta v seštevku dveh najboljših rezultatov zmagovalca postala Robert Žbogar pri moških in Tjaša Volk pri ženskah. David Breznik Leon Ljubec Zajko, Lora Grobelšek in Nuša Serbec petek m 12. julija 2013 Šport, zanimivosti Štajerski 15 Športni napovednik Mali nogomet • Turnir v Apačah Športno društvo Apače organizira tradicionalni, 6. nočni turnir v malem nogometu, ki bo odigran v soboto, 13. 7., s pričetkom ob 19. uri. Prijavnina znaša 50 evrov in se poravna na dan igranja turnirja. Prve tri ekipe bodo prejele denarno nagrado in pokale (1. mesto - 50 % prijavnine, 2. - 35 %, 3. - 15 %). Izbrali bodo tudi najboljšega strelca in vratarja, ki bosta prejela pokal. Informacije: 070 402 089 (Dejan Lendero). Organizatorji upajo, da bodo v drugo lahko izpeljali turnir, ki so ga morali prejšnji konec tedna prekiniti zaradi slabega vremena. Obenem računajo na udeležbo ekip, ki so bile prisotne že prvič. Danilo Klajnšek Športno poletje Uvodna tečaja tenisa in športnega plezanja končana V okviru številnih zabavno-rekreativnih dogodkov letošnjega športnega poletja, ki ga pripravlja Športna zveza Ljutomer, sta uspešno privedena h koncu začetni tečaj tenisa in tečaj športnega plezanja. Na tenis igriščih se je pod vodstvom Saše Fišingerja in Darka Vargazona v petih dneh osnovnih teniških prvin naučilo 19 otrok med 7. in 14. letom, odraslih udeležencev tečaja je bilo šest. V ljutomerski športni dvorani ŠIC se je deset šoloobveznih učencev udeležilo tečaja športnega plezanja. Poučevala sta jih Saša Žuman in Jan Filipič. NŠ Strelstvo m MT Suhl, SU Plzen Pernat, Stojak in Šumak v mladinski reprezentanci V juniju so se mladi in perspektivni strelci iz Spodnjega Podravja, Kidričan Aleš Pernat, Ptujčan Sašo Stojak in Ormožan Jan Šumak, s slovensko mladinsko reprezentanco udeležili dveh tradicionalnih mednarodnih mladinskih tekmovanj v vzhodnonemškem Suhlu in češkem Plznu, ki veljata za največja in najmočnejša mladinska turnirja v Evropi. V Suhlu, na prizorišču letošnjega EP s puško šibrenico (28. 7.-5. 8.), je z zračno puško nastopal Aleš Pernat in s 596,9 krogi, po serijah 998, 100.8, 98.5, 95.6, 102.7 in 99.5 kroga, osvojil 40. mesto. Mladi Pernat je nastopal prvič v okviru kakšnega večjega tekmovanja po novih mednarodnih pravilih ISSF, ki so stopila v veljavo 1. 1. 2013. Ta kot največjo novost prinašajo seštevke strelov z zračno in malokalibrsko puško leže na decimalne vrednosti in spremembo finalnega koncepta, kamor se po novem kvalifikacijski rezultat ne prenese, vsi strelci pa začnejo z ničle. Najboljši mladinec v slovenski reprezentanci je bil Žan Kelenc iz Črenšovcev, ki je dosegel 604,3 kroga in osvojil 34. mesto. Krstni nastop v reprezentanci je tako Kidri-čan dobro prestal, saj je zbral zelo pomembne tekmovalne izkušnje na najvišji ravni, ki mu bodo še kako prav prišle na naslednjih tekmovanjih. V kvalifikacijah sta zablestela Madžara Sandor Nagy in Is-tvan Peni, ki sta dosegla 623,3 kroga, meja vstopa v finalno osmerico pa je bila postavljena s 615,9 kroga. Zanimiv finale pa je postregel z dvojno rusko zmago. Reprezentanco sta v Nemčiji vodila trenerja Aleš Kolesarstvo m KD Špica Tridnevna tura Ptuj-Koper-Ptuj Člani Kolesarskega društva Špica iz Ptuja so si za glavni izziv prvega dela letošnjega leta zadali tridnevno kolesarsko popotovanje na relaciji Ptuj-Koper-Ptuj. Pred »turo« so vso pomlad pridno trenirali, tako da so bili na večdnevnih pripravah na otoku Viru, sodelovali so na 12-urni kolesarski dirki v Grosupljem, podali so se na krožno vožnjo Ptuj-Bala-ton-Ptuj, izvedli so društveni kronometer, kolesarili so na trasi Ptuj-Sljeme-Ptuj, udeležili so se dobrodelnega vzpona na Martnico ... Po vseh teh prevoženih kilometrih so bili pripravljeni na tridnevno popotovanje, na katerem je vozilo 13 rekreativ- nih kolesarjev in kolesark. Prvi dan so prevozili približno 230 kilometrov na trasi Ptuj-Dra-vograd-Beljak-Kranjska Gora. Kolesarji so se med etapo razdelili na hitrejšo in počasnejšo skupino, vsi pa so se v zelo vročem vremenu varno prepeljali na cilj. Posebej pozitivno so bili udeleženci presenečeni nad urejenostjo kolesarskih poti v Avstriji. Edino resnejšo težavo so imeli po približno 200 kilometrih vožnje, saj je sledil vzpon na Wurzenpass, pri katerem so morali zaradi izrednega naklona skoraj vsi sestopiti s kolesa in z delom klanca opraviti peš. Drugi dan je sledila vožnja na relaciji Krajnska Gora-Vršič-Gorica- Trst-Koper v dolžini približno 200 kilometrov. Že za dobro jutro so se brez težav povzpeli preko Vršiča. Na italijanski strani so ponovno spoznali, kako vozijo naši zahodni sosedi, a so kljub manjšim težavam pri vožnji skozi Trst varno prišli do Kopra. Zadnji dan je sledil povratek domov na trasi Koper-Ljubljana-Celje-Ptuj. Kolesarji so v prilagojenem tempu opravili še 265 kilometrov in uspešno končali tridnevno kolesarsko potepanje. To je bilo nadgradnja prejšnjih projektov, saj so zadnjih deset let traso Ptuj-Koper vozili v enem dnevu in se še isti dan vrnili z vlakom. David Breznik Foto: Simeon Gonc Slovensko mladinsko reprezentanco sta v Plznu na Češkem vodila trenerja Oto Strakušek in Zlatko Kostanjevec, z zračno pištolo pa je tam nastopal tudi odlični ptujski mladinec Sašo Stojak. Debljak in Ormožan Stiven Vočanec, ki z dosežki svojih varovancev, med njimi je bilo veliko novincev, nista bila najbolj zadovoljna. V češkem Plznu, kjer Pernat ni nastopal, sta barve slovenske reprezentance branila dva strelca iz Spodnjega Podravja. Sašo Stojak je tekmoval z zračno pištolo in z dobrim nastopom s 557 krogi, po serijah 93, 91, 94, 92, 92 in 95 krogov, osvojil 32. mesto. Še bolje se je odrezal Kamničan Rožle Re-pič, ki je s 563 krogi osvojil 23. mesto. Mladi Ptujčan se je v Pl-znu, kjer je sicer prvič nastopal za reprezentanco izven Slovenije, dobro odrezal, pokazal je stabilno streljanje. Znova je potrdil dobro formo, ki ga krasi v letošnji sezoni, zbral pa je tudi nekaj zelo dragocenih izkušenj za naprej. Za vstop v finale je bilo treba doseči 571 krogov, v kvalifikacijah je bil najboljši Rus Alexander Bassariev s 576 krogi, končno zmago pa je slavil Poljak Jerzy Pietrzak z rezultatom 201,1 kroga. Ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak je v Plznu nastopal z zračno puško in s 603,4 kroga, po serijah 98.8, 99.7, 102.8, 101.7, 99.9 in 100.5 kroga, osvojil 50. mesto. Z doseženim rezultatom je bil mladi Ormožan, 18. uvrščeni na EP na Finskem 2012, sicer najboljši med slovensko četverico in vendar se z dosežkom ni proslavil (po starem štetju je dosegel zanj skromnih 577 krogov; na EP na Danskem je februarja dosegel 609,7 kroga). Mladi in perspektivni ormoški strelec, ki je v letošnji sezoni še zadnje leto mladinec, se z dosežki v mladinski kategoriji v letošnjem letu sicer ni proslavil, kot bi bilo pričakovati na podlagi pričakovanega razvoja in njegovih fantastičnih dosežkov v letu 2012. A je Šumak že večkrat pokazal, da so njegove ambicije usmerjene v vrh članske kategorije, za kar bo imel v naslednjih sezonah še dovolj priložnosti. S pravilnim in garaškim pristopom ter dobrim strokovnim delom, s katerim so se v Ormožu trenerji že večkrat izkazali, pa bi lahko v naslednjih letih pomladil člansko reprezentančno ekipo in postal konkurenčen najboljšim v Sloveniji, to so zaenkrat Željko Moičevic, Grega Potočnik in Mitja Černi, nenazadnje pa bosta še nekaj časa aktivna tudi veliki Rajmond Debevec in ne več najmlajši Robert Markoja. Reprezentanco sta na Češkem vodila trenerja Oto Strakušek in Ptujčan Zlatko Kostanjevec. Slovenski strelci so tako končali sezono zračnega orožja in se že vneto pripravljajo na DP z malokalibrskim orožjem na 50 m, ki bo ta konec tedna v Ljubljani. Simeon Gonc Ptuj • Priprave olimpijske gasilske ekipe V Francijo dobro pripravljeni Foto: Črtomir Goznik Zadnje uradne skupne priprave olimpijske gasilske reprezentance 2013, v kateri je 13 ekip, so potekale na Mestnem stadionu na Ptuju (na fotografiji) in v Športnem parku Podvinci. V slovenski olimpijski gasilski ekipi, ki jutri zvečer odpotuje na mednarodno gasilsko olimpijado v Francijo, skupen odhod bo iz Hajdoš, je 13 ekip. Iz podravske regije potujejo na letošnjo olimpiado tri ekipe iz PGD Hajdoše (članice A in B ter člani B), ekipa članic A iz PGD Majšperk, ekipa članov B iz PGD Šmartno na Pohorju, poklicna enota B Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Impol Slo- venska Bistrica ter ekipa mladincev iz PGD Starše. Zadnje skupne uradne priprave so člani olimpijske ekipe opravili na Mestnem stadionu na Ptuju in v Športnem parku v Podvincih. Ekipe so se na letošnjo gasilsko olimpiado dobro pripravile. V zadnjih dneh pred odhodom pa so se še dodatno pozornost namenile psiho-fizičnim pripravam. V najbolj gasilski občini oziroma naselju v Evropi, v Haj-došah, pa že pripravljajo vse potrebno za svečani sprejem slovenske gasilske ekipe po končani olimpijadi. Hajdinski župan Stanislav Glažar pričakuje, da bodo domači gasilci ponovno med najboljšimi. Ne glede na uvrstitev pa bo 21. julija v Hajdošah veselo, kjer bodo tudi pekli vola. To ne bo običajen vol, temveč „županski", kupil ga je hajdinski župan, ki je izgubil stavo in jo bo z veseljem ob tej priložnosti tudi izpolnil. MG 16 Štajerski Po naših občinah petek • 19. julija 2013 Kuharski nasveti Borovnice Borovnice spadajo med jagodičevje, s kulinaričnega vidika v skupino trdega jagodičevja tako kot ribez in brusnice. Trdo jagodičevje je manj občutljivo in nekoliko bolj trpežno in glede na to tudi bolj uporabno. Borovnice uporabljamo cele nekoliko sladkane, pretlačene ali jih kuhamo in dušimo. Prav s kuhanjem in dušenjem pokažejo borovnice svoji tipično barvo in tudi okus, saj so surove nekoliko trpke, vendar z vidika hranilnih snovi najprimernejše za uživanje. Borovnice so že od nekdaj zelo priljubljeno sadje. Plodove lahko kupimo na vseh mestnih tržnicah in iz njih naredimo poljubne likerjem podobne napitke, želje in peciva. Borovnice danes najpogosteje uživajo na Škotskem, v severozahodnem delu Škotske jih uživajo skupaj z mlekom in iz njih pridelujejo vino. Samonikle borovnice niso več tako priljubljene, odkar so se v Evropi razširile severnoameriške vrste borovnic, ki se ponašajo z večjimi jagodami. Tisti, ki jih imajo v izobilju, jih tudi sušijo in shranjujejo za zimo. V preteklosti so suhe borovnice drobili in jih mešali s koruzno moko ter iz tako narejene mešanice pekli najrazličnejša peciva in jedi. Iz sladkih in manjših borovnic naredimo različne likerje ali jih pretlačimo in iz njih naredimo sladke in slane omake. Borovničeve omake se dobro podajo k pečeni in dušeni divjačini. Iz drobnih borovnic pa lahko pripravimo tudi okusne marmelade in džeme. V Franciji iz borovnic pogosto pripravijo torto, ki jo odišavijo s cimetom, v Nemčiji je znana borovničeva pogača, pri nas borovnice mešamo z drugim jagodičevjem in iz mešanice pripravimo sadne kolače in torte, pite, sladoled, žele in sirup, različne likerje, kompote in marmelado. Borovnice so primerne tudi za hitre slaščice iz biskvitnega testa. Pripravimo jih lahko na različne načine, tako da cele borovnice dobro operemo, posipamo narahlo s sladkorjem in jih potresemo po surovem biskvitnem testu, ki smo ga vlili v pripravljen pekač. Testo klasično spečemo, ohladimo in po želji sladkamo ter ponudimo. Lahko pa najprej spečemo poljubno biskvitno testo, ga ohladimo, prerežemo na polovico, stolčemo sladko smetano, dodamo sladkane borovnice, borovnice bi lahko tudi grobo pretlačili in s tako pripravljeno smetano in borovnicami napolnimo pečeno biskvitno testo. Po vrhu lahko prav tako okrasimo s smetano in borovnicami. Nekoliko manj pa borovnice uporabljamo pri kvašenem testu, čeprav je bilo včasih to bolj pogosta slaščica. Borovničev kolač iz kvašenega testa naredimo tako, da pol kilograma gladke moke presejemo, dodamo ščepec soli, eno jajce in dve žlici sladkorja. Posebej ali v moko pristavimo 3 dekagrame kvasa in v ponvi stopimo 8 dekagramov masla ali margarine. Ko kvas vzhaja, iz naštetih sestavin zgnetemo s pomočjo četrt litra toplega mleka gladko testo. Testo pustimo vzhajati, Foto: Črtomir Goznik vzhajano razvaljamo v velikosti pekača in ga damo v pekač tako, da iz testa oblikujemo v pekaču tudi rob. Posebej ope-remo en kilogram borovnic in jih dobro odcedimo. Testo najprej premažemo z dvema žlicama stopljenega masla in nato enakomerno obložimo z borovnicami. Borovnice po vrhu narahlo potresemo s sladkorjem. Tako pripravljeni kolač najprej vzhajamo vsaj 15 minut in ga nato pečemo v pečici, ki smo jo ogreli na 200 do 220 °C in pečemo 30 do 40 minut. Še vroč borovničev kolač potrese-mo s sladkorjem, pustimo, da se ohladi in nato narežemo ter ponudimo. Prav redka vendar posebej okusna pa je borovničeva marmelada, ki jo naredimo tako, da borovnice preberemo, dobro operemo in pretlačimo skozi gosto sito. Sok, ki nastane, stehtamo in za vsaki kilogram soka damo 30 do 50 dekagramov sladkorja. Vse skupaj sipamo v večjo kozico in postavimo na štedilnik, da močno zavre in neprestano mešamo, da se ne prime. Tako borovničevo marmelado kuhamo 20 do 30 minut, nato manjšo žlico zgoščene marmelade damo na krožnik, krožnik damo v hladilnik za nekaj minut, in če se marmelada strdi, je kuhana. Če ostane tekoča, jo kuhamo čim bolj intenzivno še nekaj minut in ponovno poskusimo gostoto. Še vročo polnimo v manjše čiste kozarce in dobro zapremo. K popoldanski kavi ali čaju pa se lepo poda borovničeva pita. Naredimo jo iz 20 deka-gramov masla ali margarine, ki ga penasto umešamo, nato postopoma dodajamo 30 de-kagramov sladkorja in 3 jajca. Mešamo tako dolgo, da dobimo kremasto maso, ki ji primešamo 25 dekagramov mletih neolupljenih mandljev, 16 de-kagramov gladke moke, malo cimeta in limonino lupinico. Sestavine dobro premešamo, da dobimo gosto testo. Pekač dobro premažemo z margarino, potresemo z ostro moko in vanj enakomerno namaže-mo testo. Nekaj testa si po želji hranimo za mrežico. Po testu potresemo oprane in sladkane borovnice. Borovnic vzamemo vsaj 35 dekagramov. Testno mrežico naredimo s pomočjo dresirne vrečke. Pito pečemo pri 180 °C 30 do 40 minut. Pred serviranjem jo potresemo z mešanico sladkorja in mletih mandljev. Vlado Pignar Tačke in repki Pretirano izpadanje dlake pri muci Gospa Marija s Ptuja je lastnica 10 let stare muce mešanke, ki ji že dalj časa močno izpada dlaka. Muca postaja gola po hrbtu in v stanovanju je vse polno dlak. Lastnica svojo muco hrani z že pripravljeno hrano v vrečkah in pogosto ji tudi skuha meso. Muca se normalno obnaša, se ne praska in razen tega, da je po nekaterih mestih brez dlak, nima krastic po koži in prav tako koža ni rdeča. Lastnica je kupila vitaminske pripravke, ki naj bi pomagali pri izpadanju dlake, vendar razen problemov, ki jih je imela z muco, saj vitaminov ni hotela jesti, učinka ni bilo. Gospo Marijo skrbi, da bo imela popolnoma golo mačko v stanovanju, in sprašuje, kaj še lahko stori, da se stanje izboljša. Pri veterinarju še ni bila, saj je to smatrala nepotrebnim, ker je muca vseskozi normalnega obnašanja. Problematika, ki tare muco gospe Marije, je zelo pogosta in neprijetna in dosti krat zahteva poglobljeno diagnostiko s preiskavami krvi in hormonalnimi preiskavami, tu mislim predvsem na ščitnične hormone. Ker se muca ne praska in nima krastic po koži, lahko izločimo alergijo kot vzrok omenjenih težav, sem spada tudi pik bolhe ali neustrezna prehrana v smislu alergije. Ker je lastnica muci dajala vitaminske pripravke, lahko najverjetneje izločimo tudi pomanjkanje vitaminov kot vzrok prekomernemu izpadanju dlake. Tudi najrazličnejše kožne parazite ali glivice lahko izključimo, saj bi se muca v tem primeru močno praskala in koža bi bila rdeča in vneta. Žleza ščitnica ima velik vpliv na odlakanost živali in njeno nepravilno delovanje v smislu zmanjšanega izločanja dveh ščitničnih hormonov lahko privede do razredčitve dlake po telesu in nekaterih mest, ki so lahko povsem gola. Tudi nepravilno delovanje nadled-vičnih žlez lahko privede do izgube dlake, čeprav se v tem primeru pojavijo nekateri nespecifični klinični znaki bolezni, kot je povečano pitje vode in srbenje. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Foto: Emil Senčar Gospe Mariji svetujem, da se oglasi z muco v ambulanti. Muco bo treba natančno klinično pregledati , narediti hematološke in biokemične preiskave krvi in prav tako poslati kri v zunanji laboratorij na pregled ščitničnih hormonov. Vsekakor je treba odkriti vzrok, ki je pripeljal do tako močnega izpadanja dlake, potem pa nastaviti ustrezno terapijo in težave bodo zelo hitro rešene. Same od sebe pa se ponavadi take težave ne rešijo, bolj verjetno je, da se bodo pokazali še dodatni klinični znaki bolezni, ki bodo bolj drastični in neprijetni. Zato je treba ukrepati, preden se to zgodi, in muci se bo stanje zelo hitro izboljšalo. Emil Senčar, dr. vet. med. Kmetijsko ministrstvo svetuje Zatiranje ameriškega škržatka, prenašalca zlate trsne rumenice Vse vinogradnike opozarjamo, da je sedaj čas za prvo zatiranje ameriškega škržatka, ki je prenašalec zlate trsne rumenice. Zlata trsna rumenica, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée (FD), je bila v preteklih letih v Sloveniji ugotovljena v vseh vinorodnih deželah v Sloveniji. Za preprečevanje širjenja te nevarne karantenske bolezni trte je poleg odstranitve okuženih trt v žariščih okužbe ključnega pomena pravočasno zatiranje ameriškega škržatka, ki je obvezno v celotnem razmejenem območju zlate trsne rumenice, tako v žariščih kot tudi v varnostnih območjih. Zaradi novih najdb zlate trsne rumenice v preteklih letih in nevarnosti širjenja bolezni je v novembru 2012 takratna Fitosanitar-na uprava RS z odločbo o razmejitvi določila razmejeno območje tako, da sedaj zajema večino vinogradov na Primorskem, Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju, na Štajerskem in v Prekmurju in je določeno z mejami občin. Prenašalec fitoplazme Grapevine flavescence dorée ameriški škržatek (Scaphoideus titanus) živi samo na trti in ima en rod na leto. S sesanjem iz listnih žil škržatek z rastlinskim sokom sprejme fitoplazmo in jo nato prenese na zdrave rastline. S pomočjo prenašalca se okužba v vinogradih hitro širi, v nekaj letih je lahko okužena večina trt v vinogradu. Zato je navzočnost ameriškega škržatka v vinogradih znak pretečega izbruha bolezni. Tako so bili v slovenski Istri in na Krasu zaradi zlate trsne rumenice že izkrčeni celi vinogradi. Ličinke ameriškega škržatka se pričnejo izlegati v drugi polovici maja, odrasle škržatke najdemo v vinogradih od začetka julija do oktobra, vrh leta pa je v avgustu. Zatiranje je učinkovito, če ga pričnemo dovolj zgodaj, še preden se pojavijo odrasli škržatki, to je takoj po končanem cvetenju trte. Populacija ameriškega škržatka je v preteklosti narastla predvsem tam, kjer niso uporabljali insekticidov proti grozdnim sukačem. Čas za prvo tretiranje ameriškega škržatka je takrat, ko trta povsem odcveti. V skladu s pravilnikom o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS 73/2009) in z Načrtom ukrepov obvladovanja trsnih rumenic sta v celotnem razmejenem območju zlate trsne rumenice obvezni najmanj dve tretiranji ameriškega škržatka, tretje pa je treba opraviti, če so konec julija ali v začetku avgusta na rumene lepljive plošče ulovljeni štirje škržatki ali več. Za spremljanje ulova obesimo v vinograd rumene lepljive plošče v začetku julija, ko se pričnejo izlegati odrasli škržatki, ulov pa spremljamo predvsem v juliju in avgustu. Napovedi za zatiranje po posameznih območjih objavi služba za varstvo rastlin pri Kmetijsko-gozdarskih zavodih Nova Gorica, Maribor in Novo mesto ter pri Kmetijskem inštitutu Slovenije in Inštitutu za hmeljarstvo in pi-vovarstvo Slovenije. Objavljene so na spletni strani fito info: htpp://www.fito-info.si/. Vinogradnike opozarjamo, da morajo fitofarmacevtska sredstva uporabljati v skladu z navodili za uporabo in navedbami na etiketah. Ker so vsa sredstva za zatiranje ameriškega škržatka nevarna za čebele, je treba pred zatiranjem odstraniti cvetočo podrast. Tretiranje opravimo pozno popoldne ali zvečer, ko čebele ne letajo, in šele po končanem cvetenju trte. Upoštevati je treba tudi odmike od voda. Bolezenska znamenja zlate trsne rumenice, kot so med drugim slaba oplodnja in odmiranje kabrnkov, sušenje grozdov in vihanje listnih robov navznoter, se na vinski trti lahko začnejo pojavljati kmalu po cvetenju, proti jeseni pa se stopnjujejo. Lahko se kažejo le na posameznih rozgah ali pa na celih rastlinah. Dobro so vidna na vinski trti (Vitis vinifera) in na nekaterih sa-morodnih trtah, na matičnih rastlinah za podlage pa redkeje. Več informacij o zlati trsni rumenici, razmejitvah in ukrepih najdete na spletni strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_ podrocja/zdravje_rastlin/posebno_nadzorovani_organizmi/ trsne_rumenice_in_ameriski_skrzatek/. Uprava Republika Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin : '.s log a. si V Slogi je moč ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo... ODKUP CIRKOVCE 031 572 616, 051 271 712 Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj petek • 12. julija 2013 Zanimivosti, reportaže Štajerski 17 Prvenci • 12. prireditev od setve do peke Klasje je padalo, pa dekline tudi ... Kljub temnim oblakom je organizatorjem tradicionalne prireditve v Prvencih vreme tudi letos služilo, obiskovalci od blizu in daleč pa so si z zanimanjem ogledali, kako so včasih žito želi ročno, s kosami in srpi, nato pa so ga ob petju in zbijanju šal tudi ročno spravili in zmlatil. Vsekakor je kljub nekoliko manjšemu obisku kot v minulih letih tudi 12. prireditev Od setve do peke minulo soboto, 6. julija, lepo uspela, za kar gre vsa pohvala prizadevnim članom prosvetnega društva Prvenci-Strelci, predvsem pa pobudniku prvenške žetve, gospodarju Ivanu Golobu in njegovi ženi Jerici, ki pridno skrbita, da nadaljujejo tradicijo obujanja in ohranjanja starih običajev na vasi. Prireditev so pričeli pozno popoldne s prihodom okoli 40 žanjic in žanjcev iz okoliških vasi na kmečko dvorišče, ki so ga postavili ob športnem igrišču pri vaško-gasilskem domu v Prvencih. Ob prepevanju starih žanjskih pesmi sta jih s kosami na ramenih in srpi v rokah na kmečkem dvorišču pričakala virt in gospodinja, Ivan in Jerica Golob. Za dobrodošlico jim je virt natočil „štamperli" domače žganjice, gospodinja pa jim je postregla jutranjo južino, kislo mleko s kruhom ter zabeljene ajdove žgance. Ko so se okrepčali in seznanili, kje in kako bodo želi, so se s pesmijo ter nabru-šenimi kosami in srpi odpravili na bližnjo njivo. Tam jim je virt pokazal mejo ter jih opozoril, da morajo požeto klasje lepo in rahlo polagati, da se zrnje ne bo preveč usulo. Medtem ko je zrelo klasje padalo po njivi, tako kot so včasih baje padale tudi dekline, so ga pobiralke sproti vezale v snope in delale „povresla", gospodinja in Foto: M. Ozmec Kljub težkemu delu je bilo na žetvi vedno dovolj časa tudi za „hece", marsikoga pa so vrgli pod sno-pje in „nabasali" s slamo. Foto. M. Ozmec Zgovoren virt Ivan Golob in gospodinja Jerica sta težake pogostila z žganjico in jutranjo kmečko južno. virt pa sta skrbela, da ni nihče trpel žeje, saj sta jim pridno točila jabolčno tuklo in vodo. Ko je bila njiva požeta in je bilo klasje povezano v snope ter postavljeno v rastave, se je s konjsko vprego pripeljal na njivo hlapec z gospodinjo in deklo, ki sta žanjcem na sveže Ptuj • Zaključek pomladanskega šolanja psov 23 novih vodnikov Kinološko društvo Ptuj je 29. junija ob zaključku pomladanskega šolanja pripravilo izpite za nove vodnike psov. Prijavilo se je 27 kandidatov od 60 tečajnikov, od teh je 23 kandidatov uspešno opravilo izpit. Pri tem je sodnik g. Matjaž Dolenc od njih zahteval natančno tisto, kar stopnja, za katero so se prijavili, zahteva. Kandidati so se predstavili v treh kategorijah. V osnovni ISP-A je bilo v nove vodnike promovira-nih 14 kandidatov, žal dva kandidata s pridobljenim znanjem nista zadovoljila. Osnovni izpit je sestavljen iz testa poslušnosti, ki ga vodnik opravi s psom na povodcu. Drugi izpit ISP-B-BH sestavlja teoretični del, poslušnost s povodcem in brez njega ter obnašanja psa v urbanem okolju. Uspešno ga je opravilo 8 kandidatov, dva kandidata bosta morala šolanje ponoviti. Tretji izpit IPO-III je uspešno opravil en kandidat. To je višji izpit, ki je sestavljen iz sledenja, poslušnosti in obrambe. Ob zaključku prireditve je vodja šolanja Marjan Zupanič pohvalil vse kandidate in vse instruktorje šolanja, ki so pripomogli k uspešnemu zaključku. Vsem uspešno opravljenim kandidatom je podelil priznanja in jih povabil k nadaljevanju šolanja. Prvi tečaji se bodo pričeli že septembra. Veselo druženje starih - novih vodnikov psov se je nadaljevalo še dolgo v popoldne, kjer so medsebojno izmenjavali izkušnje. Samo pravilno poučen oz. šolan vodnik lahko varno in pravilno vodi svojega prijatelja kosmatinca. Če se bo pes dobro počutil, bo tudi naredil vse, kar si želimo. Zato je izredno pomembno, da se odločimo za šolanje psa, da se vodnik in pes naučita pravilnega medsebojnega kontakta, da se pes socializira in nauči pravilnega obnašanja v urbanem okolju. Pes ne sme biti agresiven, saj zagotovo lahko rečemo, da agresivnih psov, ki so pravilno vzgojeni, ni. Milica Mohr pokošenem strnišču pripravili domačo južno. Zadišalo je po oljovem luki, po domačem kruhu, spečenem v domačem ognjišču, namazanem z „zobelo", v kmečkih skledah pa je zadišalo po kiselini ali kislem mleku, pa seveda po „oljovi cizri", sveže »paca-nih murkah«, da o domačem mesu iz „tiinke,, in zašpalanih klobasah ne govorimo. Kot pika na i pa so se ob koncu vsi posladkali še z nepogrešljivo ajdovo pogačo in buhdi. Ob krepki domači južni so seveda nazdravili s kozarcem domačega vina, vmes pa spet malo zapeli. Nato pa sta virt in gospodinja povabila težake še na mla-tev. Ob prihodu na dvorišče je moške virt napotil na njivo, kjer so snope skrbno naložili na lojtrski voz ter jih s konj- sko vprego prepeljali pred skedenj na dvorišču. Ženske pa so medtem pripravile vse potrebno za ročno mlatev, kar je bilo za obiskovalce posebej zanimivo. Na domačem kmečkem dvorišču so požeto klasje s cepci ročno zmlatili, vmes so prikazali tudi najbolj star način mlatve, ko so s snopi tolkli po „polovjaku" tako dolgo, da je iz njega popadalo vso zrnje. Na tak način se je ržena slama ohranila cela, tako da so pozneje z njo lahko prekrivali strehe. Sicer pa smo izvedeli, da so včasih mlatili tudi na „drešmašin" ali na mlatilnico, ki je bila nekakšen predhodnik današnjih kombajnov. Da je bilo lahko tudi ob težkem delu zabavno in veselo, pa so prikazali še nekaj starih kmečkih iger in šal, obiskovalci pa so si z zanimanjem ogledali tudi razstavo starih kmečkih strojev in pripomočkov, ki so jih včasih uporabljali pri različnih kmečkih opravilih. Proti večeru pa so prireditev namesto pod starim „škegnom", kot včasih, zaokrožili z veliko zabavo pod šotorom, na kateri so se obiskovalci zabavali z domačim ansamblom Štajerci. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Pri ročni žetvi s kosami in srpi je treba imeti veliko fizične moči, spretnosti in predvsem znanja. Foto: M. Ozmec Na sveže pokošenem žitnem strnišču je zadišalo po dobrotah domače kmečke južne. Foto: MM 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 12. julija 2013 Glasbeni kotiček Kaj počnejo Manca, BFM in Srečna mladina? Manca Špik se predstavlja z novo skladbo Ni skrbi, ki je njeno povsem avtorsko delo, saj je napisala tako melodijo kot tudi besedilo pesmi, pri aranžmaju pa ji je priskočil na pomoč Gaber Radojevic. »Za- vedam se, da s tem korakom stopam po povsem novi poti, pravzaprav to pomeni, da pričenjam vse skupaj od začetka. To, da se želim v prihodnje vse bolj uveljaviti ne le kot pevka, temveč tudi kot avtorica, fivRADIOPTUJ Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. ANIKA HORVAT - DA BO OKOLJE IZGLEDALO BOLJ jijllllllPiKA NA I 8. DARE KAURIČ - CIRKUS remix 7. VLADO PILJA - VINO, MORJE IN KITARE 6. RAF - ODPELJI ME V RAJ 5. DA PHENOMENA - PELJI ME 4. NUŠA DERENDA - KAKOR PTICA, KAKOR PESEM 3. NUDE - ŠE IMAM TE RAD 2. MANUELLA BREČKO - V TVOJEM OGNJU 1. MANOUCHE - MENSI FENS Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj pa je povsem naravno, saj že skoraj desetletje sodelujem z različnimi ustvarjalci in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo to zgodilo. Pesem Ni skrbi s svojim »brezskrbnim« tekstom in poletnim pridihom lepo povzema moje občutke ob tem, saj se v to novo vlogo prepuščam povsem sproščena,« je povedala pevka, ki bo že v jesenskem času ponovno stopila na festivalski oder. Konec septembra se bo na Slovenski popevki predstavila s čutno balado To so te reči, ki bo prav tako njeno avtorsko delo. »Slovenska popevka je zame najlepši, najbolj glamu-rozen glasbeni festival pri nas, zato se sodelovanja na njem še posebej veselim. Mislim, da mi je uspelo narediti prekrasno pesem, eno najlepših nasploh. Poleg tega pa na TV Slovenija že čez dva meseca pričenjamo četrto sezono priljubljenega kviza Moja Slovenija, kjer bom Foto: Alesh Maatko Manca Špik se je minuli konec tedna s pesmijo Ni skrbi predstavila na festivalu Melodij morja in sonca. ponovno nastopala v vlogi pevke hišnega benda.« Big Foot Mama tudi to poletje ne počivajo - po več kot uspešnem albumu Izhod, ki je izšel v lanskem letu, so natan- ko leto dni po njegovem izidu v maju napolnili ljubljanske Križanke. V poletnem času pa so že in še bodo odigrali lep šopek koncertov - od samostojnih do festivalskih nasto- pov. Poletje bo tako za Bigfo-ote obarvano zelo rockovsko in delovno. Ta konec tedna jih boste lahko slišali na festivalu Pivo in cvetje, kjer se jim bo na odru pridružil Warren Haynes, ameriški blues in rock kitarist, vokalist in avtor, vodja in ustanovitelj zasedbe Gov't Mule. Haynes, po mnenju revije Rolling Stone 23. na lestvici 100 največjih kitaristov vseh časov, je eden od najbolj dejavnih glasbenikov na svetu. Pred dvema letoma si je prislužil tudi nominacijo za grammyja za najboljši album. Srečna mladina in ŠODR teater predstavljajo videospot za skladbo Kdo smo, ki je nastala za predstavo Navajeni na šok. Gost za mikrofonom je Matevž Brecelj. Spot je delo Katke Sušnik. V celoti je sestavljen iz odlomkov predstave -rock kabareta Navajeni na šok, ki so jo ustvarili Srečna mladina, ŠODR teater in režiser Dejan Spasič. Po besedah članov zasedbe besedilo pesmi najbolj opisuje tematiko celotne predstave, zato so skladbo tudi izbrali kot prvi singel s prihajajoče plošče. MZ Filmski kotiček Osamljeni jezdec Ko je Spielberg leta 1975 z Žrelom in kasneje s Srečanji tretje vrste skupaj z Lucasom nekako spočel koncept poletnih mega uspešnic, je James Cameron v devetdesetih zadevo nadgradil z enormnimi proračuni tovrstnih filmov. Terminator in Titanik sta studiem poslala sporočilo, da velik proračun neizogibno pomeni tudi velikanske zaslužke. Do danes se tovrstna studijska miselnost izrodila v hrupne, toda enodimenzionalne franšize, saj se je premosorazmeno s količino finančnega vložka v film izgubljala najprej njegova avtorska, nato pa še vsebinska plat. The Lone Ranger Igrajo: Armie Hammer, Johnny Depp, Tom Wilkinson, William Fichtner, Helena Bonham Carter, Barry Pepper, W. Earl Brown, James Badge Dale, Ruth Wilson Režija: Gore Verbinski Scenarij: Justin Haythe, Ted Elliott in Terry Rossio, Eric Aronson Žanr: akcijska pustolovska komedija Dolžina: 150 minut Leto: 2013 Država: ZDA Osamljeni jezdec, letošnji t. i. 'tentpole film' studia Disney (torej nosilnega filma poletne filmske sezone), torej ni toliko izdelek tovrstnega mišljenja, kjer prevladuje le misel na dolarje, temveč je bolj avtorski film z zanimivo idejo, ki pa zelo trpi zaradi sindroma sodobnega Hollywooda. Kljub finančnim težavam med ustvarjanjem so imeli avtorji zaradi uglednega pedigreja svojih prejšnjih del (zlasti franšize Pirati s Karibov) na voljo ogromno denarja, zato so padli v tipično studijsko past. Film so zgodbovno namreč veliko preveč predimenzionirali, posledica pa je preveliko število likov, ki so zaradi sicer dosledne in temeljite scenaristične obdelave prav lepo umeščeni v to krhko hišo iz kart, toda zaradi tega film trpi zaradi klasične težave poletnih uspešnic zadnjih let: je namreč veliko predolg. Tendenca, da so tovrstni filmi zadnja leta dolgi vsaj 2 uri in 20 minut, jim je zato pobegnila izpod nadzora in dobili smo film, dolg 2 uri in pol, kjer se -vsaj na videz - eno uro ne zgodi skoraj nič pomembnega. Poleg obveznega akcijskega tobogana na začetku in feno- menalnih zadnjih 20 minut je scenaristična gradnja številnih likov tako dolga, da postane moteča, pri tem pa časovno skakanje naprej in nazaj (film pokriva vsaj kakšnih 85 let dogajanja) gledalca utrudi do te točke, da je ob finalu, ko ta enkrat končno le nastopi, že tako izčrpan, da ga ne more več doživeti v vsem njegovem sijaju, kar je škoda, saj spada med vrhunce letošnjega poletja. Kljub produkcijski nabuhlosti in očitni studijski težnji po novi milijarde vredni franšizi pa gre vseeno za izrazito avtorski in človeški film, ki svoje različne niti uspešno povezuje v koherentno celoto, ki presega okvire navadnega ve-sterna in se dotika celo kritike ameriškega sistema in zlasti njegovega nastanka. Medtem ko so četrti Pirati ob menjavi režiserja trpeli za hudim po- manjkanjem znanja o prostorski in časovni fiziki akcijskih prizorov, je v Osamljenem jezdecu prav lepo ugotoviti, da sta oba precej zapletena akcijska prizora, polna hkratnih dogajanj, mojstrsko povezana v celoto in podana tako, da je gledalcu ves čas popolnoma jasno, kaj se dogaja, vmes pa so avtorji našli še prostor za razne mikroskopske komične elemente, ki iz filma vsaj v tem pogledu naredijo presežek. Film je tako posrečena kombinacija ključnih filmskih uspešnic zadnjih nekaj desetletij, vključno s tiho in mimič-no keatonovsko igro Johnnyja Deppa, vendar se zaradi teže pretirane izrazne polnosti skoraj vsakega kadra in presežka vizualne lepote ter predvsem neposrečene dolžine skorajda sesuje sam vase. Matej Frece ' vL, J OVEN (21.3. - 20.4.) Sreča v ljubezni se bo skrivala na strani pogumnih. Drzno se boste soočili z novostmi. Kljub vsemu bo a ne li smerokazov. Delovne obveznosti se bodo kopičile in modro jih bo sproti reševati. Notranji nemir bo posledica stresa in v pomoč bo BIK (21.4. - 20.5.) Obiskala vas bo vila kreativnosti. Zadeve se bodo pričele obračati v vašo korist. Zelo prijetno in zabavno bo v ljubezni. Povejte svoje mnenje. Prosti čas bo priložnost za lenarjenje in za razvajanje v dvoje. Popaziti boste morali na svoje zdravje! Jk DVOJ% S svojim znanjem in energijo boste lahko pomagali drugim. Na delovnem mestu bo potrebna previdnost in premišljenost. Če bo pred vami čas dopusta, boste uživali. Obdobje bo v osnovi namenjeno prenovi doma. Ljubezenska sreča bo odvisna od vaše prožnosti. RAK (21.6. - 22. 7.) V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Razpeti boste med številnimi novostmi. Predvsem bo to teden, ko se boste ukvarjali s podrobnostmi in malenkostmi. Na delovnem mestu bodo uspehi skupinski. Prosti čas bo priložnost za razvajanje v dvoje, nekje v naravi. m LEV (23.7. - 22.8.) Narava bo vaša zaupnica in učiteljica. Zanimivo bo, da boste na življenje pogledati iz svetle plati. Vsekakor vas bo privlačilo vse tisto, kar bo vezano na svet duhovnosti in ezoterike. Skrivnostno bo v ljubezni in popolnoma od vas bo odvisno, ali boste naredili prvi korak ali ne. « DEVICA $ (23.8. - 22.9.) Sreča vas bo čakala tam, kjer bo veliko ljudi. Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Pri tem bodite pazljivi in modro se bo zavedati, da beseda ni konj. Raziskovali boste v ljubezni in pri srčnem izvoljencu opazili pozitivne na bolje. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava. torek • 16. julija 2013 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 19 SESTAVIL EDI KLASINC PUSTNI POKAR Z BIČEM SLIKARKA (BILJANA) IZGLED, VIDEZ KRAJ PRI LUKOVICI VODNI PREKOP ODSOTNOST OSUMLJENCA DRUŽABNI PLES NAS RISAR (MILAN) SILVA NOVLJAN MAJHEN OBOD SLIKE PREMOČ, PREVLADA KIPEC PETER IRT DRUGO IME ZA GOBO MAVRAH ALTISTKA (MARIAN) FILM O ROMIH NASELJE BLIZU BRNIKA RAHEL PREMIK ZRAKA SLIKARKA PAVLETIČ PISATELJ (NORMAN) NOČNO ZABAVIŠČE MEHKO OBUVALO GLAUBERJEVA SOL VERA DANILOVA JANKO LAVRIN IZDELEK Z NAPAKO SPAJKA ŽENSKO IME NAS KASAČ (MARKO) SEŠITO MESTO OPONENT BOLJŠEVIKOV IRSKA PEVKA BRAZDA IGOR GRUDEN GRŠKI MATEMATIK MUREN SKRIL RIMSKI MESEC NAPIS NA NAGROBNIKIH RUSKA REKA DRŽAVA V INDIJI PEVKA BARUCA STARA JADRNICA ŽARKO PETAN BRANKO RAJŠTER ZADNJI DEL TELESA ŽUŽELK ŽENITEV, SVATBA VEČJA SKUPINA VOJAKOV NEČEDNA ZADEVA ZASTAVA DRUŠTVA IZ BESED ANDI + JIVE NAŠA PEVKA GERŽINA UGANKARSKI SLOVARČEK: DRNIČ = šop gorske trave na golih tleh, ERIČ = slovenski risar (Milan), EVKLID = starogrški matematik, LIBELIČE = mejni prehod z Avstrijo, MIRABILIT = Glauberjeva sol, ORISSA = država v Indiji, SKOLIOZA = hrbtenična skrivljenost, SKRL = skril, UNKOVSKA = slovenska slikarka (Biljana). ■e^iBM 'jodejd 'eja^e 'paipo 'eqijuaz '^apez 'egejpej 'eje"| 'essuo 'MHS '|u§ 'ph^ab 'oi 'A|s 'oweis 'eluo 1o| 'qa 'niiqejiw 'a^uedo 'e^uueo 'md 'epuaiuoy 'uosjapuy 'eianieis 'ag!|aqn 'eqeso 'omjp 'e|eqo 'oe^od :ouAejopoA "3>HNVZ|}d>H 31 A3HS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 13. julij: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 14. julij: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 15. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 16. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 17. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka- rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Velenje). ČETRTEK, 18. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Glasba in zanimivosti. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). PETEK, 19. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). Astročvek s Tadejem Šinkom, vsak petek po 9.30! TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Jasno je, da boste v tišini prejeli določene odgovore. Zelo dobro vam bo služila intuicija. Na delovnem mestu bopomembno, da boste stvari spravili na svoje mesto. Nujno bo, da se boste sprostili in zaupali. Življenje bo samo po sebi prinesli oazo sprememb in novosti. ŠKOmjON^S STRELEC (24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Koraki usode se bodo zavrteli v vašo korist. Obstaja povečana možnost, da se boste dobro počutili v družbi in med ljudmi. Vaša mnenje bo tako spoštovano kot tudi upoštevano. Na delovnem mestu boste morali stopiti iz ozadja. Blagodejno bo delovalo,če si boste pisali občutke. Razvanje v dvoje bo nekaj prijetnega. Magnetična energija vam bo podarila krila v ljubezni. Po zvezdnih namigih si bosteprepro-sto upali več in tako uspeli. Teden pred vami bo namenjen užitkom in počitku. Toda kljub temu dejstvu boste tako ali drugače razpoloženi delavno. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Pričakovati je mnogo možnosti za sprostitev. Odkrili boste, kaj vas veseli in na kaj ste lahko ponosni. Pričakovati bo, da vam bo ob strani stal srčni izvoljenec. Čas bo v svojem bistvu primeren za oddih na morju ali romantičen izlet v gore. Sprememba okolja vam bo zelo koristila. VODNAR (21.1. -18.2.) Pomembno bo, da boste sledili sebi in svojim sanjam. O tistem, kar vas moti ali boli, se boste morali pogovoriti. Težave, ki jih piše življenje, boste morali pogledati iz svetle plati. Modro bo, da boste znali na pravilen način reči bobu bob. Resnica je, da iz majhnega raste veliko. RIBI (19.2. - 20.3.) Točke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Iz vodnjaka usode boste črpali čisto vodo. Odgovorno se boste soočili z obveznostmi. Zanimivo bo, da bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas lahko osrečijo. Ljubezen bo igra strasti in pomembno bo, da se boste znali prilagoditi. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 12. julija 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Rusiji... (1.) Prva pisma iz Rige Že drugo noč zapored ležim na svoji »postelji«, oziroma kar udobnem ležišču, nekje na desnem bregu (morda je celo levi) reke Daugave v prestolnici Latvije, Rigi. To mesto bo moj novi dom naslednjih sedem mesecev, in ker seveda v kovčku nisem imela dovolj prostora, da bi s seboj vzela vse, kar potrebujem za delo in življenje tukaj, že nestrpno pričakujem paket, ki bo prispel za mano v naslednjih dneh. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem ugotovila, kakšen je moj novi naslov, saj sem se skoraj izgubila pri zapletenem označevanju hišnih številk in stanovanj. Ker (še) nimam interneta, je moja komunikacija s preostankom sveta dokaj otežena, zato sem v dveh dneh napisala kar tri pisma. Dokaj neobičajno, mislim pa, da bodo prejemniki pisemc, napisanih s starim nalivnim peresom, veseli. Pisma se nekako skladajo s podobo stanovanja in dela mesta, v katerem živim. Foto: Mateja Toplak Latvijska zastava na predsednikovem gradu Lastnik stanovanja je starejši ruski par, zato sem v omarah našla na stotine ruskih knjig, ki bi jih sicer rada prebrala, a kaj, ko razumem samo naslove, pa še tu se moram zelo potruditi. Tudi na televiziji se predvajajo samo ruski programi z latvijskimi podnapisi ali obratno, zato sem jo do sedaj vklopila samo enkrat. Imam sicer namen, da se naučim Ruske babuške prodajajo praktično povsod. Foto: Mateja Toplak Foto: Mateja Toplak V predmestju lahko najdemo majhne kafetarije in trgovinice. Tradicionalna latvijska juha (Akust zupa) Foto: Mateja Toplak jezika, vendar mislim, da kaj kmalu še ne bom tekoče govorila ne latvijsko ne rusko. Stanovanje za naše razmere ni ravno moderno in ohranjeno, ampak s pomočjo čistilnih sredstev lahko postane kar prijetno. Ker še nimam veliko posode (in tudi pri kuhanju nisem ravno dobra), pralnega stroja ali mikrovalovne pečice, se mi zdi, da živim nekje v preteklosti. Malo za šalo, malo za res, a moram priznati, da je pohištvo v stanovanju menda kar iz druge svetovne vojne, tudi nekateri kozarci in vaze mislim, da spadajo v tisti čas. Ob pogledu skozi okno ne dobim občutka, da sem resnično v Evropski uniji. Zdi se, da živim v dokaj mirnem okolišu, z majhnimi trgovinicami in kafetarijami, a vseeno blizu starega mestnega jedra. Ker tramvaji vozijo zelo pogosto, sem si ga že ogledala in moram reči, da je čudovito. V centru je ogromno turistov, zato so stojnice s spominki praktično na vsakem vogalu. A seveda so najdražji ravno tam, kjer so organizirani skupinski ogledi, če pa stopiš ulico ali dve stran, lahko najdeš enake izdelke tudi za pol cene. Zanimivo je tudi, da skoraj povsod prodajajo tudi tradicionalne ruske babuške z modernimi poslikavami in vzorci. Med pohajkovanjem po mestu sem postala lačna, zato sem zavila v prijetno restavracijo, da bi poskusila nekaj tradicionalnega. Najprej so mi ponudili latvijski, nato ruski meni, a končno so razumeli, da ne znam ne eno ne drugo, zato so mi v polomljeni angleščini ponudili nekakšno tradicionalno juho. Pričakovala sem juho, a dobila sem zanimivo mlečno zmes kričeče roza barve. Nisem prepričana, iz česa je narejena, a mislim, da so v njej kefir, začimbe in zelenjava. Razložili so mi, da lahko v poletnem času to juho najdemo skoraj po vsej Latviji. Bila mi je zelo všeč, zato razmišljam, da bi se naučila, kako se jo pripravi, saj bi bilo zelo priročno, dokler ne nabavim nekaj posode za kuhanje in pečenje. Sam center Rige je lep in prijeten, ampak obstaja kar ostra meja med urejenim centralnim delom in predmestjem, ker okolica ni več tako lepo urejena, stavbe pa ne tako dobro ohranjene oziroma vzdrževane. Res je, da si turisti navadno ogledajo samo staro mestno jedro z modernimi restavracijami, hoteli, trgovinami, galerijami, muzeji ..., vendar če bi sedli na tramvaj in se odpeljali proti »mojemu« delu mesta, bi se morda počutili enako, kot sem se počutila sama: »Dobrodošla v Rusiji.« Ura je že 22.30 in še zmeraj je kar svetlo. Sploh ne vem točno, ob kateri uri se tukaj navadno stemni, a verjetno bo zanimivo imeti dolge in svetle poletne večere. Če povzamem: počutim se prijetno, domače in varno. Skoraj tako kot doma, le malce rusko. Nadaljevanje prihodnjič Iz sveta_ Več ranjenih v teku pred biki Adrenalinski navdušenci so se na festivalu San Fermin v španski Pamploni znova podali na tek pred šestimi pol tone težkimi biki in šestimi voli. Končna bilanca tretjega teka letošnjega festivala sta dva ranjena človeka in ena poginula žival. Poškodovana sta bila dva Španca, stara 30 in 47 let, utrpela pa sta rane zaradi padca. Oba so odpeljali v bolnišnico. Tek ni trajal zelo dolgo, saj so biki 848,6 metra dolgo progo do končne arene, kjer postanejo glavne zvezde bikoborbe, pretekli v dveh minutah in 29 sekundah. Eden od volov se je sicer ob prihodu v areno zaletel v bika ter padel na tla, preostale živali pa so ga poteptale. Pred biki je tudi tokrat teklo več sto ljudi, večina oblečenih v tradicionalno belo barvo in z rdečo rutko okoli vratu. Tisti, ki jih tek zanima, a ne dovolj, da bi se ga udeležili, se zvrstijo za lesenimi ogradami ali opazujejo z balkonov. Lani je v osmih tekih pred biki sodelovalo 20.700 tekačev, povprečno 2587 dnevno, in skoraj 40 ljudi je bilo hospitaliziranih. Med njimi so bili štirje posamezniki, ki so jih biki nabodli. Večino poškodb sicer ne povzročijo bikovi rogovi, temveč padci tekačev, zgodi pa se tudi, da jih biki poteptajo ali prevrnejo. Zadnjo smrtno žrtev je tek terjal pred štirimi leti, ko je bik 27-letnemu Špancu prebodel vrat, srce in pljuča. Zaradi ovce na avstralsko višje sodišče Brezposeln avtomehanik je zapravil že celo premoženje, da bi svojo ljubljenko, ovco, legalno obdržal na vrtu v Melbournu. Kot je dejal, se bo za pravico boril vse do najvišjega avstralskega sodišča. Vu Huan Ho bo poskušal pridobiti posebno dovoljenje za pritožbo na višjem sodišču v Canberri na odločitve nižjih sodišč, ki so bila na strani mestnega sveta. Sodni stroški od leta 2007 znašajo že 200.000 avstralskih dolarjev in so 56-letnika prisilili v zaprtje podjetja. Posvetiti se je moral pravu, da se bo lahko sam zastopal na sodišču. Ho je kupil domačo ljubljenko, ovco Baa, leta 2001, da bi redno mulila travo okrog hiše in delavnice. Mestni svet pa vztraja, naj se Baa odstrani iz Hojevega vrta, saj ta ne obsega predpisanega pol hektarja, kolikor je potrebno za vzdrževanje domačih živali. Ho vztraja, da je Baa ljubljenka - kakor pes, mačka, zajec ali papagaj - in je ne bi smeli obravnavati kot domačo žival. Predsednik vrhovnega sodišča v zvezni deželi Viktoriji, Chris Maxwell, je pohvalil 116-stransko vlogo, ki jo je Ho sestavil kljub okorni angleščini in skopi formalni izobrazbi. »Že dalj časa nisem prebral tako kvalitetne raziskave stranke, ki se brani sama.« Do odločitve višjega sodišča, ali bo obravnavalo primer, lahko minejo še meseci. Prireditvenik 1 Petek, 12. julij 10:00 Ormož, plesna dvorana Holermus: poletna plesna šola hip-hopa 10:00 Ptuj, Mestni park: CID, poletne ulične delavnice z bratoma Malek, do 12:00 10:00 Slovenska Bistrica, grad: Slovensko-turški dan, otroška likovna delavnica s turško slikarko Mizyal Carabiber Nacaroglu 11:00 Ptuj, CID: poletne urice švedščine z Ivo Klemenčič, za otroke od 10 let naprej, do 13:15 19:00 Slovenska Bistrica, grad: Slovensko-turški dan, večerturške in slovenske glasbe, plesa ter kulinarike 20:00 Lenart, Dom kulture: Len-art, koncert Adija Smolarja 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: Festival Ormoško poletje 2013, komedija Trojček, Novi Zato 21:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncertSilence, Musical Accompanimentfor the End of the World Sobota, 13. julij 8:00 Gorišnica, športni park: Vaška olimpijada, tekmovanje v ribolovu, nogometu, košarki, peteroskoku, namiznem tenisu, odbojki, teku ..., do 20:30, SZ Gorišnica 17:00 Grajena, Dom krajanov: 10. srečanje ljudskih pevcev in godcev in 13. krajevni praznik CS Grajena, Zapojmo prijatelji si, DU Grajena 17:00 Tržec, pred gasilskim domom: svečanost ob prevzemu novega gasilskega vozila in novih garderob, veselica z Modrijani 20:00 Hajdoše, gasilski dom: slovesnost ob odhodu olimpijskih ekip na gasilsko olimpijado v Mulhouse v Francijo 20:00 Ormož, grajsko dvorišče: Cas za barok, zaključni koncert mednarodne poletne šole za staro glasbo Nedelja, 14. julij 17:00 Ptuj, minoritski samostan: Mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival, otvoritvena slovesnost, Ljoba Jenče z gosti, Cantefable - srednjeveška pesem, predavanja: Antični kulti Ptuja, Parzival, gralove legende 19:00 Makole, viteška dvorana dvorca Statenberg: poletjev Laporju 2013, Res geastae aestive, koncert trobilnega kvinteta Contrast 20:00 Ptuj, minoritski samostan: Mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival, koncert z glasbo in plesom ansambla Cortesia, dramski igralec Ivan Peter-nelj, dvorjenje z dvorsko liriko, glasbo in plesom 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje 2013, koncert Ota Pestnerja z bandom Ponedeljek, 15. julij 9:30 Ptuj, Mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival, vsak dan do 19.7.: pripovedovanje Parzival dopoldan v hotelu Mitra in zvečer ob 19:30 v Muzikafe, Silak, knjižnica 10:00 Ptuj, Arbajterjeva ul.: poletne ulične delavnice z bratoma Malek za predšolske otroke in osnovnošolce, vsak dan do 19.7. do 12:00, CID 10:00 Ptuj, Mestni park: CID, Skok v počitnice, rolkanje z Nikom za osnovnošolce in srednješolce 11:00 Ptuj, Mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival, vsak dan do 19.7.: delavnice v OS Olge Meglič dopoldan in popoldan ob 16:00 15:30 Ptuj, Sončni park: Festival ustvarjalnosti Aye, za otroke in odrasle, kotiček za najmlajše, pripovedovanje za odrasle, rokodelske delavnice, pripovedovanje zgodb v mestu, do 18:30,vsak dan do 19. 7. Mestni kino Ptuj Petek, 12., sobota, 13., in nedelja, 14. julij: 17:00 Polnih 21; 19:00 Iron Man 3; 21:15 Holy Motors. petek • 12. julija 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali NAJ PRODAJALKO/ ^LUU \ Trn i i V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca. Akcija poteka od 05.07. do 13. 9. 2013. Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE. GLASOVALNI KUPON NAJ PRODAJALKA/ PRODAJALEC 2013 POHORJEH resort www.pohorje.org 1 Glasujem za: Naziv In naslov trgovine:. Ime In priimek glasovalca: Naslov: Telefonska številka: Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-reanik, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi): Pohorska dobrodošlica „„„,„..„,, Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion 1 x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena 2 x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče Turistična taksaTuristična taksa se plača v recepciji. Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebin in 2 otroka do12 let): Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci ™foh.j,.o,8 Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali. PTUJ BIOlBffljlE Cuif > ost i I llîï mi ¿e____ a ^BrfSilMtf ian --oc tem se p t fjgj Catering JquCRAy] «o-Kuit blink ADERMA RADIOM) DNIkI enutni vrstni red: IRENA FUREK - MARKET ŽIVILA ŽETALE TRANČAR KOKOT MARJETKA - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ HOJNIK ZVONKA - 3DVA TRAFIKA PTUJ KELC BISERKA - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ TAMARA PUČKO - MASS QLANDIA MATEJKA KUHAR - MERCATOR SUPERMESTO BRIGITA KEKEC - ŠPIC MARKET MARKOVCI DANICA BEZJAK - MERCATOR BUKOVCI SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK NINA VINDIŠ - MERCATOR VIDEM MOTALN MARJANA-MERCATOR MAKOLE MARIJA GOLOB - MERCATOR TRŽEC SUZANA VEBER - QLANDIA 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 16. julija 2013 AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ | Industrijska 9, MARIBOR f 02 2283020, 031 658 679 1 -NOVA VOZILA FORD 1 - POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S - KREDITI NA POLOŽNICE | BREZ POLOGA 1 - ODKUP VOZIL & ODPLAČILO * LEASINGOV & MENJAVE ZNAMKA LETNIK CENA € OPR. BARVA AUDI A6 AVANT 3.0 V6 TDI 2005 12.900,00 TIPTEONIC, S-LINE SREBRNA KOV. CHEVROLET IACETI11.416V 2007 4.690,00 EL PAKET, KUMA.MEGL.1M SREBRNA KOV. CITROEN C31.41 SX, 5 VRAT 2004 3.390,00 KIMA, POT. RAČUN, 2. MIK SREBRNA KOV. CITROEN XSARA PICASS01.61 SX 2003 2.790,00 AVT.KLIMA,MEGL,NASLZA ROKO SREBRNA KOV. FIAT SCUDO VAN COMBI FURGON 1.9 TD 2000 2.390,00 MOŽNOST ODBITKA DDV BELA FORD FOCÜS 1.8 TDÖ, KARAVAN 2003 2.390,00 ALUPLATAŠČA,KUMA, MEGLENKE TEMNO SIVAKOV. FORD B-MAX 1.4TREND NOVO 0012.810 NAZALOGI SREBRNA, RDEČA,... FORD FIESTA 1.25 TiïANIUM, 5 VRAT 2012 10.985,00 RAZSTAVNO.Z DODATNO OPREM. HOTMAGENTAKOV. FORD RESTA 1.25 TREND, 5 VRAT, SLO 2009 7.990,00 AVT. KLIMA, POT.RAČJM ZELENAKOV. FORD RESTA 1.4 COMFORT, 5 VRAT, SLO 2008 5.790,00 KLIMA, ALU PLATIŠČA, MEGLEN. MODRA KOV. FORD FOCUS 1.616V EBONY. 5 VRAT FORD FOCUS 1.6 MAN 2011 2007 10.690 6.980,00 ALUPLAT1ŠČA, TEMP., AVT.KUMA DOD. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. FORD FUSION 1.6 COMFORT. 5 VRAT 2008 6.690,00 ALU PLAT.,AVT. KUMA^BS TEMNO SIVAKOV. FORD MONDEO 2.0 TOČI KARAVAN. SLO 2005 3.890,00 AVT.KUMA, MEGL. STREŠNE SANI SREBRNA KOV. FORD MONDEO 2.0 TOČI TTTANIUM163 KM 0 5/2011 22.608,00 ČRNA STREHA, NIZKA PORABA BELA HYUNDAI I301.4 5 VRAT. SLO 2012 12.790,00 PARK SENZ.ZADAJ.TEMPOMAT TEMNO SIVAKOV, MAZDA 3231.41 SEDAN, SLO 1999 1.850,00 ABS, 4 X AIRBAG, CEHTR.ZAKLEP. RDEČA OPELCOMB01.616V TOUR 2004 2.990,00 KLIMA, ABS, RADIO, ABS BELA OPEL MERIVA 1.61, SLO 2004 4.990,00 1M,KUMA,V1K. NAPRAVA SREBRNA KOV. PEUGEOT 1061.1 POPART, 5VRAT 2002 1.390,00 RAM, EL POMIK STEKEL MAKOV. PEUGEOT 2061.41.5 VRAT. SLO 2005 3.690,00 1.LAST., KLIMA, MEGLENKE BORDORDEČAKOV. PEUGEOT RCZ 1.6 COUPE 2010 19.500,00 ALU DODATKI, IZREDNO LEP ČRNA RENAULT CU01.5 DCI, 5 VRAT BILABONG 2003 2.390,00 KLIMA POT. RAČUNALNIK SV. MODRA KOV. RENAULT MEGANE 1.616V BERUNE, 5 VRAT 2009 7.990,00 KLIMA, EL PAKET, POT.RAČ. ČRNA KOV. RENAULT MEGANE 1.9DCI COMFORT. 5 VRAT 2005 3.490,00 AVT.KUMA.MEGL.NASLZA ROKO TEMNO SIVAKOV. RENAULT MODUS 1.5 DCI. ELAN. 5 VRAT 2008 6.390,00 KLIMA, MEGL, OBVOLKONTROLE SV. MODRA KOV. SEAT ALTEA 1.9T0I XL-DRUŽINSKI AVTO 2007 9.490,00 PARK SENZ.ZADAJ, BLUETOOTR SREBRNA KOV. SEAT LEON 1.4,5 VRAT, SLO 2003 3.790,00 KLIMA,ABS, 1. LASTNIK MAKOV. VW GOLF 1.4,5 VRAT TRENDUNE 2004 6.690,00 DVOPODAVT. KUMA.1.LAST. SREBRNA KOV. VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, SLO 2004 5.790,00 6 STOP. MENJ.,1.LAST.,SERV.KNJ. SVETLO MODRA KOV. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IP T U JI PVC OKNA, VRATA Smer Grajena > Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 PTUJSKA TELEVIZIJA iÄVJ PROGRAMSKA SHEMA PeTV Petek 12.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Modro - pon. 10:45 Info kanal 12:00 Re&j TV Ormož 15:35 Kumnjica 17:00 Povabilo na kavo - pon. 18:05 Vsega je kriva Nina - film - pon. 19:25 Glasbena 8 (slovenska lestvica) -1. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Sport(no)-17. oddaja-pon. 20:50 Cista umetnost - 21. oddaja - pon. 21:10 Motoscena - 21. oddaja - pon. 21:35 Glasbeni oredah 22:00 Regi TV Gorišnica - pon. obata 13.7. 9:00 Ptujska kronika - pon 9:20 Info kanal 0:25 Modro - pon. 1:30 Zemlja in mi-19. oddaja-pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Rejp TV Ormož - pon. 5:15 Kummica - pon. 6:00 Ptujsta kronika - pon. 7:30 Glasbena 8 (tuja lestvica) -1. odda 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Cista umetnost - 21. oddaja - pon. 18:40 Info kanal Nedelja 14.7. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica 10:10 Ave festival - pon. 11:00 Cista umetnost-21. 13:00 Pregled tedna-non. 13:35 Zemlja in mi-19. 14:05 SportCi ~ -pon. 13:35 Zemlja in mi - 19. oddaja - pon. ________________-17. oddaja - non. 15:15 Gostilna >Pr Francet« - 37. oddaja 17:25 Življenje skozi objektiv -1. oddaja - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 19:25 Glasbena 8 (slovenska lestvica) -1. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 20:50 Sport(no) -17. oddaja - pon. ~""" " JJ! pon i - pon. 18:45 Pregled tedna - pon. áAÉAiKlariHÉÉBH 19:30 Kostarika, biser srednje Amerike - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Aye festival -pon. 20:35 Zemlja in mi -19. oddaja - pon. 21:05 Povabilo na kavo - pon. 21:35 Glasbeni gredah! 22:00 Ptujska kronika - pon. 21:20Motoscena-21.r ... 21:45 Cista umetnost - 21. oddaja - pon. Ponedeljek 15.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modni - pon. 10:45 Pregled tedna - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17=50 Glas&eni^predah P°n~ 19:30 Glasbena 8 ( tuja lestvica)-1. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na barko - pogovor s Filipom Flisarjem - pon. 20:30 Povabilo na kavo - pon. 21:00 Sport(no) -17. oddaja - pon. 21:30 Motoscena - 21. oddaja - pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. www.petv.tv Spremljale nas lahko tudi na 12 in SI0LIV PTUJSKA TELEVIZIJA Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen& Oprema Barva PEUGEOT 3071.616VD-SIGN 2007 5.990,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA AIXAM 400 SL EVOLUTION 1998 2.500,00 € BREZ IZPITA KOV. B0RD0 PEUGEOT 4071.6 HDIC0NF0RTLIMU. 2007 6.950,00 € PRVI LAST. KOV. ČRNA VOLKSWAGEN BEETLE 1.6 2000 3.350,00 € SERV. KNJIGA ČRNA RENAULT CLIO 1.5 DCI AUTH. PACK 2004 2.990,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA OPEL ASTRA 1.416V N-J0Y 2005 4.800,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA NISSAN ALMERA 1.5 DCI ACENTA 2003 3.600,00 £ SERV. KNJIGA KOV. MIŠJESIVA RENAULT SCENIC 1.616V SKY 2007 6.250,00 £ PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT AUTH. PACK MEGANE 1.5 DCI COUPE 2006 4.450,00 £ KLIMA KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZ C SP0RTC0UPE 200 2004 6.990,00 £ AVT. KLIMA KOV. ČRNA AUDI SP0RTBACKA31.9TDI AMBITION 2008 10.900,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA OPEL KARAVAN ASTRA 1.7 CDTI CLASSIC 2005 3.500,00 £ PRVI LAST. KOV. SREBRNA PEUGEOT LIMUZIN A 4071.6 HDIC0NF. PACK 2007 7.500,00 £ SERV. KNJIGA KOV. B0RD0 TOYOTA YARIS1.0TERRA 2007 5.400,00 £ 33.000 PREV. KOV. SREBRNA SKODA C0MBIFABIA1.9SDI COMFORT 2001 2.990,00 £ PRVI LAST. KOV. ZLATA RENAULT CLIO 1.216V 2001 990,00 £ SERV0 VOLAN KOV. ZELENA PEUGEOT 2071.416V PREMIUM 2007 5.500,00 £ PRVI LAST. KOV. ČRNA FIAT STARJET BRAV01.416V DYNAMIC 2010 7.400,00 £ PRVI LAST. BELA RENAULT CLI01.416V PRIVILEGE 2002 2.450,00 £ KLIMA KOV. SV. ZELENA FIAT D0BL01.9 MULTIJET 8V MAXISX 2009 6.500,00 £ PRVI LAST. BELA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. O OMckUuž }>.*.*. ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENAc BARVA ALFA ROME0159 SP0RTWAG0N 2,0 JTDM 2010 9.980,00 ČRNA AUDIA A4 AVANT 2,0 TDI DPF BUSINESS 2010 15.390,00 KOV. SREBRNA BMW SERIJA 3:320DXDRIVE TOURING 2009 16.780.00 ČRNA BMW SERIJA 3:318D TOURING 2010 14.270,00 KOV. ČRNA CITROEN C31,4 HDI CONFORT 2010 7.450,00 BELA CITROEN C4 PICASS01,6 E-HDI 2011 11.680.00 KOV. SIVA FORD FIESTA TREND 1.4TDCI 2011 7.800,00 BELA FORD FOCUS 1,6 TDCI TREND 2010 7.680,00 BELA HYUNDAI 1401,7 CRDI COMFORT 2012 18.300,00 KOV. SREBRNA NISSAN MICRA 1.2 VISIA PLUS 2008 4.950,00 KOV. ČRNA NISSAN X-TRAIL 2,2 DCI COLUMBIA PACK 2006 8.580,00 KOV. SIVA RENAULT CU01,5 DCI DYNAMIQUE 2004 2.180,00 KOV. MODRA RENAULT CU01,5 DCI 2010 6.180.00 BELA RENAULT MEGANE 1,5 DCI AUTHENTIQUE CONFORT 2003 2.380,00 BELA SEAT ALTEA XL STYLANCE 1,9 TDI 2008 8.880,00 KOV. ČRNA VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 2,0 TDI DPF HIGHUNE 2009 12.280.00 KOV. ČRNA VOLKSWAGEN PASSAT CCD 2,0 TDI DPF DSG 2010 18.480,00 KOV. SIVA ODKUP VOZIL V ENI URI AUTOMOBIL! VOZILA Z GARANCIJO Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 BsfJslBI VU\À I Ud ! S MIM PRODAJA MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA e OPR. OPEL ZAFIRA1.9 Cdtl 2005 6.490 KLIMA SLO K0V.M0DRA CIIROENXSARA PICASS01.6 Hdi 2010 7.990 1.LASTNIKTEMP0MAT BISERNO BELA AUDI A6 2.7 TDI 2005 9.990 AVT.KUMA-SLO METAUC SREBRNA BMW 520 d F10 AVT0MAHC 2011 32.990 VSA OPREMA KOV.MODRA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 Hdi 2008 8.990 AVT.KUMA METAUC SIVA OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDTI 2007 6.490 PRVI LASTNIK METAUC SREBRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDU 2010 13.490 VSA OPREMA BISERNO BELA VOLKSWAGEN POL01.2 2006 4.990 1.LASTNIK BORDO RDEČA RENAULT MEGANE1.616V 2008 5.490 AVT.KUMA METAUC SREBRNA AUDIALLROAD 2.5 TDI Q 2004 7.490 4X4 SLO VSA OPREMA METAUC SIVA CTTROEN 05 2.0 Hdi 2003 2.990 AVT.KUMA METAUC SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490 AVT.KUMA METAUC ZLATA BMW 318 d TOURING 2009 13.490 VSA OPREMA METAUC ČRNA FORD C-MAX1.6 TDCi 2009 8.990 1.LASTNIK BISERNO BELA OPEL ASTRA GTC1.616V 2008 6.790 COSMO METAUC ČRNA BMW 318 d TOURING 2004 5.490 KLIMA METAUC ČRNA RENAULT MEGANE 1.5 Dei 2008 5.990 1.LASTNIK-SLO METAUC SREBRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Konferenca o čez-mejnem sodelovanju na področju turizma; Prireditev ob vstopu Hrvaške v EU; Dvig hrvaške zastave v ptujskem Europarku; Načrt dela in razvoja Javnih služb Ptuj; Dijaški dom Ptuj odprl mladinski hotel Petovio; Sprejem za naj dijaka Blaža Vidoviča; Odprtje razstave Od poganstva do krščanstva; Koncert petja in glasbe v OŠ Olge Meglič; Drugi ciganski krompirfest v Dornavi; Ptujske grajske igre; Srednjeveški klo-štrski večer v minoritskem samostanu na Ptuju; Z glasbo v poletni večer. Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, tel. 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037. Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929. ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www. roletarstvo-arnus.si, info@role-tarstvo.arnus.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KOMARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. ATBiro O NAČRTUJETE GRADNJO HIŠE, GOSPODARSKEGA OBJEKTA, LEGALIZACIJO OBSTOJEČE GRADNJE; IZDELAVA VSEH VRST PROJEKTNE DOKUMENTACIJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH! ATBiro, projektiranje In Inženiring, Boštjan ZOREČ, s.p. Godeninci 2a, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI Tel.: 031/379-485, atblro.projektiranjeigmall.com PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAMO svinjske polovice iz lastne reje, po naročilu. Gsm 041 212 408. PRODAMO 2 prašiča domače reje, za nadaljnjo rejo ali zakol, težka okrog 100 kg. Tel. 041 20 90 45. PRODAMO trosilnik hlevskega gnoja SIP 2700, hribovski, na 2 pokončna valja. Telefon 041 565 005. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAM odojke. Tel. 031 274 933. PRODAM odojke od 20 do 25 kg. Tel. 755 31 21. NEPREMIČNINE PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. PRODAM trosobno stanovanje v Kidričevem, popolnoma renovirano, cena 65.000 €. Tel. 068 127 232. V NAJEM oddam ulični trgovski lokal, na Trstenjakovi ulici 5 a, v izmeri 37 m2. Informacije na telefon 040 741 406. PRODAM hišo z 1 ha zemljišča v Gradiščah 124 a (gradiški hum). Tel. 041 940 024. PRODAMO poslovni objekt na Hajdini, l. 78, 700 m2, 31 a parcele. 195.000 €. Dividenda, d. o. o. Pomoč pri prodaj nepremičnin, tel. 051 848 241. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. UGODNO prodamo otroško posteljo, vzmetnico, avtosedež, hojico in gugalnik. Telefon 031 786 345. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleie zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. a Ptuju. £ p Televizija Skupnih Internih Programov ■JU.I.LUJ.I.IÜ1III.II.I.IW KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM tračni obračalnik, rotacijsko kosilnico ter nakladalko - lahko slabše ohranjeno. Tel. 041 368 437. S3 00:00 Video strani 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Orfejeva pesem 2013 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video strani 18:00 Zaključek šolskega leta v Lenartu 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 5. srečanje konjenikov,... 09:10 Glasbene novičke 10:00 Zaključek šolskega leta v Lenartu 11:40 Oddaja iz Ptuja 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 90. let PGDMarkovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Otroška oddaja 09:00 Dan vrtca Hajdina 10:35 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Kmečki praznik v Leskovcu 13:00 Kronika Iz Občine Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 Glasbeni predah 17:00 Dobrodelni koncert za SONČEK 1 .del 20:00 Starše - Predavanje o partnerskih odnosih 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Videm - Ob predstavitvi knjige 09:30 Polka in Majolka 10:20 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 12:20 Video strani 18:00 Kmečki praznik v Leskovcu 19:20 Glasbeni utrinki 20:00 90. let PGDMarkovci 21:30 5. srečanje konjenikov,... 22:30 Glasbena novičke z Ingrid 23:00 Video strani www.tednik.si torek • 16. julija 2013 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Utrgal bom cvet, na grob ga položil in tiho potožil, da joče srce. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, botra, svaka, nečaka in bratranca Jožefa Jungra IZ JUROVCEV 3, STANUJOČEGA V KIDRIČEVEM se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Carinskega urada Maribor za izraze sožalja, cvetje in častno stražo, kolektivu Ekstra Tuša, ŠD Tržec in PGD Tržec. Hvala patroma Jožetu Petku in Janezu Ferležu za cerkveni obred, govorniku g. Šeguli, pevcem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu zapustila naša draga mama in babica Elizabeta Sedlašek IZ VIDMA PRI PTUJU 10 B Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 12. julija 2013, ob 14. uri na pokopališču Videm pri Ptuju. Žara bo pripeljana v vežico danes ob ll.uri. Njeni najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN Aleksandra - Sandija Šuena IZ KRAIGHERJEVE 20, PTUJ 11. julija 2013 je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš Sandi. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prinašate svečke in cvetje. V našem srcu bo gorel večen plamen spomina! Z bolečino v srcu: mami in sestra Vesna z družino Bog te k sebi je vzel, angel pesem je zapel. Tu žalujemo mi vsi, čeprav na boljšem zdaj si ti. Bolezen ti ni pustila živeti, telo moralo je umreti. Duša tvoja za vedno živi in vedno v naši bližini si. ZAHVALA Janko Paluc ULICA HEROJA LACKA 1 IZ PTUJA Zahvaljujemo se vsem pripadnikom Slovenske vojske, dr. Letonjevi, ge. Vanji Brus, vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi najdražji GOTOVINSKA POSOJIU Mediafin prod.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net Razcveta leto za letom se cvetje, glej, leto za letom dozoreva nam sad, priroda spreminja se, znova se vrača, le ti, draga mama, nikdar ne vrneš se nazaj. V SPOMIN Minilo je pet let, odkar nas je za vedno zapustila naša predraga Marija Korenjak SLATINA 11, CIRKULANE 21. 1. 1962-10. 7. 2008 Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njenem mnogo preranem grobu. Njeni najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... SPOMIN 14. julija minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustila draga žena in mama Neža Brus IZ PODVINCEV 81 Hvala vsem, ki prižgete svečko, prinesete cvetje in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Žalujoči: tvoj mož in sin Na relaciji Videm pri Ptuju - Lancova vas so se izgubili avtomobilski ključi znamke Ford. Poštenega najditelja prosimo, naj pokliče na tel. 051 356 253. I LI RI KA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo ... SPOMIN 15. julija bo minilo leto, odkar nas je zapustila draga mama, babica, sestra, tašča Kristina Petrovič IZ STOJNCEV 92 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Kako rad bi še živel, toda izgubil si svoj boj, bolezen je bila močnejša, zdaj počivaj v miru in se odpočij od dela svojih rok! ZAHVALA Ivan Mlakar NOVA VAS 108, PTUJ Hvala ge. Tončki Kmet za molitev, g. Paternostu za govor in g. župniku za opravljen pogrebni obred, besede slovesa in sveto mašo. Posebna zahvala intenzivnemu oddelku Bolnišnice Ptuj. Hvala tudi pevcem in Komunalnemu podjetju Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešajo ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trudi in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, oma in prababica Anica Štelcer, roj. Simonič S POBREŽJA 118 Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje izgubiti ga za vedno, a najtežje se je naučiti živeti brez njega. S to mislijo se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali, bodrili in upali na njeno ozdravitev. Iskrena hvala Nadi Murko, Justiki Lah, Angeli Bedrač, Marici Cafuta in Štefanu Rakovcu, Katici, nečaku Stanku, Dragici Pal in Dejanu Petku. Hvala Maji Pelcl, dr. med., spec., med. sestri Valeriji Božičko, patronažni sestri Andreji Kodrič in celotnemu kolektivu kluba upokojencev Pošte in Telekoma Maribor in ge. Zvonki Frangež ter patroma Kolenku in Mlakarju za spoštljiv pogrebni obred. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vaščanom, ki ste nam v tako velikem številu izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, za maše in jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Rudi z družino in hčerka Zdenka z družino Î^fl Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, strica in svaka Antona Mlakarja IZ SEL 24 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrazili besede sožalja. Še posebej se zahvaljujemo Internemu oddelku in Protibole-činski ambulanti Bolnišnice Ptuj, Patronažni službi ZD Ptuj, p. Benjaminu Mlakarju za opravljen cerkveni pogreb, Franciju Muzeku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve in članom Društva upokojencev Sela. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestri Slavica in Katica z družinama, brat Ivan z družino ter nečaki z družinami »Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč... Le mir in pokoj mi dragi zaželite in zame prižgite lučko v spomin ...« ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče Marte Vrabl Z DORNAVSKE CESTE 24 7. 1. 1951-17. 6. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se duhovnikom: p. Tomažu, p. Marjanu in g. Avguštinu za pogrebni obred in sveto mašo, ge. Milici za molitev, govornici ge. Lidiji, pevcem, godbeniku, DU Rogoznica, zastavonošema in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Zahvaljujemo se zdravnicam in medicinskim sestram ginekološkega oddelka Bolnišnice Ptuj za zdravstveno oskrbo in nego ter dr. Bebar iz onkološkega inštituta v Ljubljani. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njeni najdražji Če me boste pogrešali, iščite me v svojih srcih. Če sem tam našel svoje mesto, ostajam za vedno z vami. (R. M. Rilke) ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil naš dra dedek, brat in tast Avgust Glavač Z GORCE 7, PODLEHNIK Spoznanje, da v težkih trenutkih našega življenja nismo bili sami, nam je lajšalo bolečino ob slovesu. Zato se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede sočutja in tolažbe, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala duhovnikom za občuteno opravljen cerkveni obred in sveto mašo, nosilcem križa in luči. Hvala govornici za čuteče in ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih kakorkoli nesebično pomagali in z nami sočustvovali. Naj ostane v lepem spominu vseh nas, ki smo ga imeli radi. Za vselej ostajaš v naših srcih: tvoji najdražji Ptuj • Začele so se poletne razprodaje Razprodaje niso več to, kar so bile V ponedeljek so se pričele poletne razprodaje, ki pa niso dvignile veliko prahu. Glede na to, da je večina trgovcev oblačila in obutev v akcijah ponujala po znižanih cenah že pred uradnim začetkom razprodaj, tolikšnega množičnega navala, kot je bil pred leti, ni bilo pričakovati. Po trgovinah in trgovskih centrih ni bilo opaziti večje gneče kot običajno. Časi, ko so razprodaje med trgovske police pritegnile nepregledne množice ljudi in ko so nekateri že nekaj ur pred odprtjem čakali pred trgovinami, so mimo. Razprodaje po besedah trgovcev niso več to, kar so bile, kljub temu pa opažajo, da so za kupce popusti zmeraj mamljivi ne glede na čas ali na višino popusta. V eni izmed športnih trgovin so nam povedali, da so z znižanji začeli že teden prej, preden so se začele razprodaje, in da je bilo prvi dan število nakupov malce višje kot običajno, nato pa je upadlo. Takšen trend beležijo že nekaj let, spominjajo pa se, da Anketa so ljudje pred leti blago nekaj dni pred začetkom razprodaj rezervirali, na dan začetka pa so se pred blagajnami vile dolge vrste. Da je kriza naredila svoje, pojasnjuje eden izmed trgovcev, priča dejstvo, da so stranke skozi vse leto pozorne na akcije in popuste in da velikokrat sprašujejo, če lahko dobijo še kakšen dodatni popust. Kupci se za nakupe odločajo veliko bolj racionalno, se pravi kupujejo oblačila in obutev, ki jo res potrebujejo, ponudbo pa primerjajo in blago nato kupijo tam, kjer je najcenejše, pa četudi so za to porabili več časa in morda tudi bencina za vožnjo od ene do druge trgovine. Patricija Kovačec Foto: Črtomir Goznik Gneče pred trgovinami ali v njih v teh dneh ni bilo videti. Razprodaje niso več IN Poletne razprodaje tudi letos niso pritegnile množice kupcev, saj večina trgovcev blago v akcijah ponuja skozi vse leto, večje popuste pa kakšen teden pred uradnim začetkom razprodaj. Zanimanje za razprodaje pa je upadlo tudi med ljudmi, večina nakupuje, ko kak kos oblačila potrebuje in ne, kadar so razprodaje. prodaj ponujajo še samo tiste stvari, ki jih nihče noče imeti in to mi ni všeč.« Renata Bedrač: »Priznam, da rada grem na razprodaje, in to že prvi dan, če mi to dopuščajo čas in finance. Drugače pa se mi zdi, da v večini ponujajo tisto, kar ne gre v promet. Lahko rečem, da sicer sama najdem nekaj izdelkov zase, ampak ne vedno.« Boštjan Murat: »Ne hodim na razprodaje, ker nimam niti časa, niti interesa. Ko kaj rabim, si kupim. V redu pa je, če kaj rabiš, pa ravno naletiš na kakšno znižanje ali popuste. Da bi pa samo zaradi razprodaj kupoval nekaj, česar sploh ne rabiš, se mi zdi nesmiselno.« Patricija Kovačec Črna kronika Uboj posledica alkohola in nasilja? V začetku tega tedna so na Policijski upravi Maribor pojasnili podrobnosti o petkovi tragediji v Trnovcih v občini Sveti Tomaž.Po pojasnilih je 32-letni osumljenec svojega tasta z večjim nožem zabodel v predel obraza in vratu, poškodbe pa so bile tako hude, da je poškodovani še pred prihodom reševalcev izkrvavel in umrl. Osumljenec je s kraja dejanja pobegnil, našli so ga v gostinskem lokalu v Juršincih, ga priprli in naslednji dan privedli k preiskovalnemu sodniku. Operativno komunikacijski center PU Maribor je o dogodku takoj obvestila žena pokojnega. Policisti so med preiskavo ugotovili, da sta se zvečer osumljenec in žrtev sprla, nekaj časa za tem pa je osumljenec pokojnega brez povoda zabodel z nožem do smrti. V družini, kjer je prišlo do tragičnega dogodka, so policisti že večkrat posredovali zaradi nesoglasij, predvsem med tastom in zetom, dejanju samemu pa je bil po vsej verjetnosti vzrok tudi alkohol. Osumljenec naj bi, glede na izjave očividcev, tega dne popil večje količine pijač, prav tako pa zaradi psihičnih težav uživa zdravila. Prisotnost alkohola bo potrdila ali ovrgla odrejena preiskava odvzetih telesnih tekočin. Odkrili dva »laboratorija« za gojenje konoplje V minulem tednu so policisti na območju Maribora in okolice med preiskavo odkrili dva »laboratorija« za gojenje konoplje, iz katere se pridobiva prepovedna droga marihuana. Prvega so odkrili v stanovanju 41-letnega Mariborčana, pri katerem so zasegli 48 sadik konoplje, opremo za njeno gojenje in elektronsko tehtnico. Zoper Mariborčana bo podana kazenska ovadba. Drugi prostor za gojenje konoplje pa so policisti odkrili v Rogozi, v stanovanju 37-letnega moškega, pri katerem so - z dovoljenjem preiskovalne sodnice - izvedli hišno preiskavo. v okviru katere so zasegli 404 sadike ter vso opremo za pridelavo. Ugotovili so tudi, da je osumljeni za vzgojo sadik uporabljal elektriko, ki jo je deloma uporabljal mimo merilca, kar pomeni, da je storil tudi kaznivo dejanje tatvine. Osumljenca so priprli, zoper njega bo podana kazenska ovadba. Zagrožena zaporna kazen za neupravičeno proizvodnjo in promet z drogami je od enega do deset let, za tatvino pa zaporna kazen do treh let. MZ Nataša Kolbl Bojana Vidovič Renata Bedrač Boštjan Murat Nataša Kolbl: »Letos sploh nisem šla na razprodaje, ker kupujem oblačila in obutev takrat, ko jih potrebujem. Razprodaje niso več to, kar so bile. Spomnim se, da sem pred leti, ko sem bila še študentka in ko je bilo to veliko bolj aktualno, nestrpno čakala na razprodaje in se potem prerivala v množici, danes pa tega ni več. Danes je že toliko nekih popustov in znižanj, da razprodaje nimajo takšnega pomena.« Bojana Vidovič: »Za razprodaje nisem imela časa, sploh pa si kaj kupim takrat, ko mi je všeč. Poleg tega se mi zdi, da je že vse izbrano, da več ni prave izbire, če pa že kaj najdeš, ni prave velikosti. Zdi se, da trgovci v času raz- ... osvežitev v pomaranči Napoved vremena za Slovenijo Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v zahodni Sloveniji bodo še nastajale plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, na Primorskem do 18, najvišje dnevne od 24 do 27, na Primorskem do 30 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo večinoma sončno, popoldne bo nastala kakšna ploha ali nevihta. a: Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Foto: PK Foto: PK Foto: PK Foto: PK