137. številka._Ljubljana, v soboto 18. jnnija._XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MM
Uhaja vsak dan »veeer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po p 061 i prejeman za avstro-ogerske deželo za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jedeo Mesec L gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr.
na mesec, yo 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plaCnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvu in npravnifitvoje v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
0 našem političnem položaji.
IV.
Popravek dra. Laginje. — Poznejšnje odobrenje izjave prof. Šukljeja po slovenskih poslancih.
Dalje.)
Ko je Poljak Bilinski postal glavnim ravnateljem drž. železnic, ko je Nemec-levićar Kuenburg bil imenovan ministrom brez portfelja in ko se je govorilo o imenovanji Plenerja za predsednika vkup-nega računskega dvora, tedaj se je v organih konservativnega kluba zahtevalo, naj da vlada kakšno višjo službo tudi kateremu članu tega kluba in imenovalo se je ime prof. Šukljeja, kateri da ima postati nekakšen glavni ravnatelj tobačne uprave ali predstojnik v naučnem ministerstvu, in za katerega se je silno potezal grof Holiemvart.
Na ta način da se tolmačiti vse postopanje prof. Šukljeja glede na trgovinske pogodbe. On jih je zagovarjal še pred Božičem v odboru, v nasprotji s svojima ožjima tovarišema (Robičera in Klaičem). On, ne da bi komu drugemu o tem kaj povedal, sklical je o Božiču volilski shod, na katerem si je dal v naprej odobriti trgovinske pogodbe, s kako-vimi razlogi, se ne ve, ker to ni prišlo v javnost, a ve se, da s pogodbami niso zadovoljni vinorejci, niti dolenjski, ve se, da je Šukljejev najbližji tovariš Pfeifer govoril proti njim, a tovariš Povše tudi proti njim glasoval. Gotovo na njegov (Šukljejev) upliv sklicalo je katoliško-politično društvo v Ljubljani shod, na katerem se je izreklo za pogodbe in to z ozirom na živinorejo in trgovino z lesom ter z ozirom na konsumente vina, — igro je bržkone umel samo tesni zaveznik Šukljejev, kanonik Klun. Ko sta bila preverjena, da vsi slovenski in hrvatski poslanci, da celo večina njih ne bode glasovala za pogodbo z Italijo: tedaj sta hotela pokazati, da je narod, da so volilci zanjo, tedaj sta hotela dokazati, zakaj baje niso vsi slovenski in hrvatski poslanci za rečene pogodbe, tedaj sta našla posebne koristi volilcev pojedinih poslancev slovenskih in hrvatskih — instem zapre-č i 1 a složno in jed not no postopanje vse h slovenskih in hrvatskih poslancev, kateri bi bili  morali iz-
LISTEK.
Birmanje mej Rovtarji.
Te dni so imel' birmo v rovtarski vasi N. NaSa vas sicer ni tako oddaljena od mesta, da hi jo kar meni nit*, tebi nič za rovtarsko oklicali. Na jedni strani pičlo, a na jedni dobro uro iz mesta, pa ste mej Rovtarji. Ali naši vaščani, ki sicer tudi Se osebno na njive vozijo, oni ljubijo ta pridevek, da 86 bolj ločijo od kmetov. In kar je njim ljubo, bodi tudi nam prav. Tedaj potni les v roke, pa hajdi mej Rovtarje.
„Ga že peljejo", začul se je krepak glas iz vaškega zvonika. Desetim možnarjem je veljal ta opomin. Toda nesrečni veter in prašna cesta sta čuvaja z zvonika zmotila. Mesto Škofove kočije prikaže se v oblak prahu zaviti voz Čiča jesiharja. »Bum, bum", — pozdravljali so topiči našega Oiča, a mesto blagoslova kričal je Oič „jesiha, jesiha", veseleč se, da bode danes dobra kupčija, ker je t »liku ljudstva zbranega. Prevzvišeni vladika je veoder dospel takoj za jesiharjetn, sicer ne vem,
stopiti iz kluba, kijih ne podpira v vprašanji, velevažnem za večino Slovencev in Hrvatov, odnosno, kateri bi ne smeli i nadalje podpirati vlade, ki predlaga in zagovarja takšne, za Hrvate in Slovence pogubne pogodbe. To je glavno v stvari. To je imel doseči prof. Šuklje in zato se mu je bržkone nekako obljubila višja služba. Zato kato-liško-politični shod v Ljubljani! Zato volilski shod prof. Sukljeja ! Zato njegovo potezanje za trgovinske pogodbe od prvega začetka! Zato njegov govor dne 12. januvarija in njegova dotična politična izjava „v popolnem sporazumljenji 8 vso skupino slovenskih poslancev" navzlic temu, da se Ž njimi o tem niti menil ni, kaj še le sporazumel!
Ko se je videlo, da bodo poslanci iz Dalmacije protivni vsaj pogodbi z Italijo iz gospodarskih razlogov, tedaj se je našlo za umestno, da se hr-vatsko-slovenska zveza niti ne skliče, da bi ne storila vkupnega ukrepa.
Ko se je videlo, da so tudi slovenski poslanci, vsaj večina njih, proti tej pogodbi, tedaj se je zopet našlo, da ne kaže sklicati seje skupine slovenskih poslancev, da bi niti t* ne storila vkupnega ukrepa; dala pa se je volilcem prilika oglasiti se, da se tako laglje opraviči odcepljenje od večine tovarišev in to baje z ozirom na neke posebne koristi volilcev.
Cim se je opazilo, da bi mogla razcepljenost mej slovenskimi poslanci neugodno uplivati na vlado, češ, razcepili so se u političnih razlogov, tedaj se je izjavilo, da odobravajo slovenski poslanci notranjo in vnanjo politiko vlade. A tudi za to ni bila sklicana posebna seja niti skupine slovenskih poslancev — bodisi, da so bili interesovani gospodje prepričani, da se ne bodo vsi poslanci izrekli za izjavo, bodisi, ker si usurpira prof. Šuklje pravico, določevati mnenje svojih tovarišev.
Ko pa je bil Šuklje desavouiran, da namreč ni govoril v sporazumljenji z vso skupino slovenskih poslancev, tedaj se je našlo, da dva tudi slovenska poslanca ne spadata v to skupino, in rodil se je ukrep — kojemu so pa vsaj nekateri pritrdili samo vsled strahovanja, da bodo inače slovenski poslanci zrnat ran i za „panslaviste". Vse se je torej
kako bi se bilo še Čiču godilo. Prav tik župnišča je obstala kočija, v katero sta bila vprežena 2 lepo rejena konja koBtaojeve barve. Vsa krščanska čreda rovtarska je klečala okoli voza, raz kateri je Prevzvišeni blagoslove delil.
Toda Ukor*] jih je minila pobožnost, saj je radovednost tudi v Rovtarjih doma. Ker je dandanes konjBki sport v modi, so tudi Rovtarji takoj začeli konja občudovati. Jeden je hvalil grivo, jed-nemu je ugajala oprava, a onemu zopet lise na sprednji nogi. In udov sta bila tako uruib in krepkih, da bi jih sam Martin Krpan od sv. Trojice ne mogel za ri?p iz hleva izvleči. Tudi kočijaž je bil ves v srebrne gumbe okovan. Kaj pa še le masivna srebrna palica! Videti jej je, da res dobro ogrne, kamor pade.
Nekaj malega Bkrbelo je vse one v Rovtarski vasi zbrane, ki vemo, kaj se po svetu godi Prevzvišeni pripeljal se je iz kraja, ki je dve uri od Rovtarjev oddaljen in tudi leži sredi trdih Slovencev, ali se v njem žalibog govori tuj, nam nerazumljiv jezik. In ker se je Prevzvišeni v onem ozemlji dobro razumel, menili smo, da bi bilo preveč, ko bi tudi naš rovtarski jezik govoril. Naš strah je bil prazen.
pod roko plelo! Zveza slovenskih in hrvatskih poslancev — katere osnovanje se je svoječasno narodu naznanilo in kateri so načelniki izmej dalmatinskih Hrvatov dr. Klaić, izmej slovenskih poslancev dr. Ferjančič, kan. Klun in Miha Vošnjak, tako da imajo zapored sklicevati seje in jim predsedovati, jedenkrat dr. Klaić, drugikrat kateri omenjene trojicein sicer prvi prvo tretjino vsakega meseca, drugi drugo a tretji tretjo — se ni o tako znamenitem predmetu kakor so trgovinske pogodbe sklicala k seji ter ni imela ni jednega vkupnega pogovora. Da, celo skupina slovenskih poslancev se ni sklicala na takšno sejo, celo ta skupina se ni med soboj pogovorila, takšen pogovor vršil se je šele pozneje, a skupina ni bila popolna, izločena sta bila dva člana, katera spadata po pravu k njej in katera so dosedaj vsi k njej prištevali, a vršila se je šele tedaj, ko je bil prof. Šuklje vsled izjave dr. Laginje v škripcih zaradi svoje politične izjave. Na tem sestanku pa so mogli slovenski poslanci pritrditi tisti izjavi samo zato, ker se jim je zagrozilo, da bodo sicer zrnat rani za panslaviste. (Dalje prib.)
Državni zbor.
Na Dima ji 17. junija.
Predsednik državnega zbora ima veliko moč in zato je upravičen^, da pazijo poslp.nci kar najstrožje na to, da nikdar in nikjer ne oškodi parlamentarne svobode. V zadnji seji zabranil je bil predsednik čitanje nekaterih odstavkov iz poslanca Haucka interpelacije, češ, ti citati povzeti so iz konliskovanih listov, torej jib ni smeti čitati. O tej stvari unela se je danes ostra debata in posledica je bila, da se je vsa stvar izročila v pretres in poročanje odseku za opravilni red.
Zbornica nadaljevala je na to specijalno razpravo o zakonski predlogi glede uredbe stavbenih obrtov.
Začetkom seje naznani predsednik, da je došla prošnja sodišča v Ljutoroericah, naj se dovoli sodno postopanje proti posl. Ervinu S p i ud I e r j u radi razžaljenja časti.
Posl. HUbner in tovariši stavijo nujni predlog, naj da vlada uradnim potem določiti, koliko škode je naredila toča v nekaterih okrajih na M 0-
sa^g= ___.      .        ~ ——~
V prav gladki slovenski, skoro bi rekel malo rcv-taraki besedi učit nas je knez in vladika krščanskih resnic. Živio naš Mezzofanti, ki Bi svojega prednika daleč prekosil. Zakaj, ako vzememo Šestilo v roke ter razdelimo našo vladikovino v same male po 2 uri narazen ležeče mej seboj tuje jezične kraje, lahko nam očitate, da se povišujemo nad samega Boga, ker na ta način sezidali bi pravi babilonski stolp z njegovo zmešano govorico. Sv. pismo stare zaveze nam ne pove moža, ki bi bil mogel to čo-bodro razumeti, Še le 19. vek nove zaveze ga je nam prinesel. Toda ne čudite se, saj je Prevzvišeni doma iz iste okolice, koder se je porodil največji slovenski lingvist; da, v istem kraju je tekla zibelka njegovemu mlademu učencu, ki nam je celo 7 ,mo-dercev" znašel in tako spretno preiskoval, da niti sicer že malo stare ali ostro asketične „Zgodnje Danice" ui prebudil.
Kako zrno rovtarskim otrokam birmo vezali, naj preskočim, ker se nečem in ne smem mešati v cerkvene stvari, toda tamo le pri „štantu", dovolite mi, da »e malo ustavim. Prav nekaj dražestnega je, kmečkemu otroku birmo vezati. Meščanski so že preveč razvajeni, bolje poznajo vse slaščice in igrače
ravi in naj dovoli poškodovancem primerne podpore iz državnih blagajnic.
Posl. Oberndorfer in tovari&\ stavijo jednak predlog glede poškodovancev v nekaterih okrajih na Gorenjem Avstrijskem.
Oba predloga se od kaže ta budgetoemu odseku v pretres in poročanje.
Predsednik dr. S mol k a izjavi nastopno: V zadnji seji zabranil sem bil čitanje nekaterih odstavkov interpelacije posl. Haucka. Predsedniku pristoja v zmislu § 6 in 57 pravica zabraniti čitanje takšnih interpelacij ali posamoih odstavkov, s katerimi se žali dostojnost ali nravnost ali pa če so kaznivi. Da to ne velja, imeli bi interpelantje iz-vestne prerogative, katerih nimajo govorniki, kajti le ti so podvrženi cenzuri predsednikovi. Proti odločbi predsednikovi, storjeni v zmislu § 57 opravilnega reda, ni nikakeršnega pravnega leka. Prav zato ni bilo dopustno glasovati o mojem ukrepu, kakor je to predlagal posl. Vašatv. Obžalujem pa, da zaradi šuma nisem slišal želje posl. Haucka, naj se čita njegova interpelacija, a da naj se iz-izpuste inkriminiram odstavki. Temu se bode danes ustreglo, interpelacijo pa bode dobil interpelovani minister vbo v roke. S tem, mislim, je ta stvar rešena, prosim gospoda perovodjo, da čita dotično interpelacijo.
Oita se na to interpelacija posl. Haucka in tovarišev do pravosoduega ministra zaradi postopanja državnih pravdoištev pri konhskovanji listov.
Po čitanji oglasi se za besedo posl Uauck, predsednik pa pravi, da mu ne dovoli govoriti. (Živo ugovarjanje mej Mladočehi in na levi. Oglasita se za besedo poslanca Pernerstorfer in dr. S t e i n w e n d e r.)
Predsednik: Vkupno predsedništvo sodi, da proti takšnemu ukrepu predsednika ni pravnega leka in zategadelj ne dopuščam uikakeršne debate. (Novo živo ugovarjanje in nemir. Za besedo se oglase poslanci Pernerstoi fer, dr. Steinvvender, dr. Vašatv, dr. Pacak.)
Predsednik dr. S m o 1 k a : Izjavljam znova, da o tej stvari ne dovolim govoriti. (Zopetno ugovarjanje. Klici: To pa vender ne gre! — K opravilnemu redu more vsakdor govoriti. — To je na-silstvo.)
Posl. dr. V a š a t y : O vsakem predlogu je glasovati.
Posl. Pernerstorfer: Ali je to zbor mož, da trpi kaj takšnega.   (Velika razburjenost.)
Predsednik da besedo posl. Haucku.
Posl. II a u c k protestuje zoper to, da se stvarja prejudic za bodočnost. Ni smeti vzeti zadnje trohice svobode. Govornik čita na to jedno kourUko-vanib mest, katerega ui dovolil predsednik čitati.
Posl. Pernerstorfer: In to je bilo kon-lisko v a mi ?
Posl. H a u c k : Da! (Klici: Nečuveno! Škandal!) Govornik prečita dotični sestavek do konca in pravi potem, da treba dosedanjo prakso pred-sedništva opustiti ali pa opravilni red premeniti.
Posl. dr. V a š a t y misli, da se bode pravica interpelovati faktično odpravila, če bode obveljalo ravnanje predsednikovo. Določbe opravilnega reda ao tako   jasne,  da o  njih ui  mogoč nikakeršen
kot kum. A kmečkega zadovoljiš s strdenim kolačem, pisanimi orgljicami za groš in ako mu kupiš po vrhu zlato uro za desetico, tedaj si spravil v soglasno veselje birmanca in svoj žep. Seveda v gostilno ga je tudi treba peljati. Tam ti se pa pokaže drugače narave, kot oni iz mesta. Ker večina prvič — hvali Boga — do slabega vina pride, a ponarejene njegove moči še ne pozna, tedaj se jim navadno pripeti ono, Jcar se je staremu očaku Noetu. Kdo jim more zameriti, če ta imenitni dan svojega mladega življenja amački botra rečejo". Saj tragikomični tiuale v podobi zloglasne morske bolezni popravi jim zopet razbolele želodčeke. Zastonj je svaril duhovni gospod pred to razvado, češ, da birmancem ostane od birme samo to v spominu, kdaj so bili prvič pijani.
Preširoko bi opisoval, ako bi vam hotel vse povedati, kar se je posebnega godilo ta dan, kako so Rovtarji s tremi zvonovi tako izvrstuo zvonili, da je škof mislil, da ima cerkev štiri zvoni, kakove glasove so orgije aod sebe dajale", ker jim je mežnar z velikim omelom grla osnažil, kako se je drl oBobito bas, na katerem je isti mežnar neko prepotrebuo operacijo lastnoročno izvršil, kako je ta dan iztiral iz meha mišjo zalego in ga osnažil
dvom. Absolutno nedopustno pa je, da hoče predsednik interpelacije cenzurovati. „V tej takozvani pravni državi se vlada ne drži zakonov, sodniki se ne drže svojih priseg, zdaj naj pa Se sami zapeljemo predsedstvo, da se ne bo držalo opravilnega reda." (Dobro! Dobro! mej Mladočehi.) Če misli predsedstvo, da je v kakšni interpelaciji kaj kaznivega, naj pa predlaga, da bodi seja tajna. (Veselost) Interpretacija opravilnega reda, kakor se je zljubila predsedstvu, ni atvarna, nego nasilna, to se pravi zavijati opravilni red. (Odobravan j o.) Govornik nasvetuje, naj se čitajo iz Hauckove interpelacije izpuščeni odstavki naknadno, predsedstvo pa naj, če se mu vidi potrebno, nasvetuje tajno sejo. (Odobravanje.)
Posl. Plener želi, da se ta neugodna stvar reši povoljno za zbornico in za predsedstvo. Predsednik izjavil je bil danes, da si prisvaja pravico cenzurirati ne samo govore, nego tudi interpelacije. Temu po moji sodbi ni moči ugovarjati, ker po besedilu opravilnega reda negre predsedstvu odrekati takšne disk reci j on arne oblasti. To pravo vršiti pa je kolikor mogoče previdno, nikakor pa ne spadajo pod citirani paragraf stari časnikarski članki. (Odobravanje.) Vsled kuntiskaciJBkega sistema, kateri je dan danes v Avstriji v veljavi, zapade konfiskaciji marsikak članek. Sodba predsednikova mora biti izdatno previdnejša, kakor sodba državnega pravdnika. Pred -sednik mora imeti trdno prepričanje, predno razsodi, da je to ali ono kaznivo. \ko je predsednik o tem uverjen — nekoliko zaupanja v njegovo sodbo moramo že imeti — potem mu ne gre odrekati tudi glede na interpelacije tistih pravic, kakor glede na govore. Izrecno pa izjavljam, da takega ukrepa ni smeti motivirati z besedo „koninkovano"! Kar je konfhkovano še ni kaznivo. Proti temu moramo odločno protestovati v interetu svobode govora v zbornici, v interesu interpolacijske pravice, ki je toliko potrebnejša in dražja, ker izvršujejo državna pravdništva in sodišča kontiikovanje dosti strožje nego treba in ker pri tem navadno meje naravne pravičnosti prekoračijo. Za predsednika določa kaznivost kakšne stvari § 57 opravilnega reda to pa mu moramo priznati, če želimo da bodi v zbornici red in disciplina. Če ne bodemo glasovali o tej reči po predlogu dr. Vašatvja biti kako drugače, ne bodemo ustvarili nikakeršnega preju-dica. Znova pa se je pri tej priliki pokazalo, kako nedostateo je opravilni red. Izvolili smo bili sicer o svojem čaau poseben odsek za premembo opravilnega reda, a slišali nismo potem nikdar več o njem. Zato želim iskreno, da se oglasi, priporočam pa, da se zadržani odstavki Hauckove intepelacije danes ne čitajo in da se o tej stvari sploh ne glasuje.
Posl. dr. Paca. k obžaluje, da se je dr. Plener o velevažni tej reči tako nejasno in neprecizno izjavil, kajti tu se gre za pravico interpelovati in zato treba govoriti določno. Opravilni red ne daje predsedniku pravice cenzurovati interpelacije. Tudi izjave po opravilnem redu ni takšne, da bi ne bilo moči proti njej apelovati; o tem ima jedino le zbornica soditi. (Dobro!) Vidi se mi, kakor da se je oživila era sistiranja. Siatira se na predlog tega podpredsednika ,konrwcira se pa na predlog onega
liki Avgijev hlev — o vsem tem in mnogem drugem poročala vam bod j kronika Rovtarske cerkvice.
Glavne tropino cele birme so pač polili na škofov obed. Poglej ju, obadva rovtarska ključarja, GabršČaka in Oreharja, kako ponosno se držita, Saj bodeta s škofom iz jedne sklede zajemala. Ga-brščak je za svojih vojaških let s samim majorjem za istim grmom komia jel, ali ako s škofom za isto mizo sediš, z gospodom, ki je prvi za papežem iu menda celo pred cesarjem, to ni kar Bi bodi. In zidar, ki je cerkev belil, prišel je celo na sled skrivnostim obeda. Tudi zidar je služil cesarja in često je slišal, »regimentsbefel", še celo sam ga je bral, ko so ga povišali na čast „frajtarja". Prav nekaj jsdnakega, kakor nekdaj pri vojakih, prišlo mu je v roke, ko je pri župnikovi kuharici južinal. V jeziku germana Vihinga, ki je tako trpinčil sv. Metoda in slovenski narod, da mu je sam papež Ivan VIII. pisal: Menimo, da za objokan je tvoje hudobije niti potok boIz ne zadostuje" (Vidi Križanu-, Zgod. sv. kat. c, 1885) — torej v jeziku tega Germana dospel je „Tagesbefehl" mej naše Rovtarje. Dandanes, ko vsi državljani ječimo pod neznosnim bremenom militarizma, se prav prilega vojaški ton in jezik.   Latinščina nima več prave ten-
podpredsedoika, bivšega državnega pravdnika Cblu-meckega. (Veselost )
Posl. Kaiser izreka zadovoljstvo svoje, da se je Plener oglasil v ugodnem zmislu in trdi, da sta konfiskacijo nekaterih odstavkov v Hauckovi interpelaciji prouzročila združena svetnika na deani in ievi; združeno klerikalno-liberalno predsedstvo.
Posl. dr. Fuss pozdravlja z zadoščenjem izjavo Plenerjevo, ki je izdatno podprla pritožbe skrajne levice, ugovarja pa odločno trditvi, da je v izveatnih okolščinah pripoznati predsedniku pravico koofiskovati poiamne odstavke interpelacij. Mogoče je zlorabiti parlamentarno tribuno, to je res; a po sedaj veljavnem opravilnem redu ne gre predsedniku pripoznati pravico, katero si prisvaja, pravico prepovedati čitanje posamnib oddelkov interpelacij. S tem bi se predsedniku pripoznala nekakšna preventivna cenzura. Minister mora dobiti interpelacijo takšno, kakor je bila prečitana v zbornici. Govornik nasvetuje: Izjava predsestva odstopi se odseku za opravilni red, da se o njem posvetuje in čim prej poroča. Odsek se pooblašča, da iznese pred zbornico specijalen predlog." (Živo odobravanje.)
Fu88ov predlog podpira vsa zbornica.
Posl. K a iz I pravi, da predsednik poslanske zbornice ni in ne sme biti niti cenzor, niti državni pravdnik. Vsakemu izvoljenemu poslancu pripoznati je nekako svobodo. Govornik podpira predlog poslanca dr. Fussa in izjavi, da je pooblaščen umakniti predlog tovariša dr. Vašatvja.
Predsednik izjavi, da bode predlog dr. Fuasa udkazal odseku za opravilni red v poročanje.
Posl. P rade interpeluje zaradi nekega odloka dež. šol. sveta češkega, poslanec Hofmann-\V e 1 I e n h o f pa zaradi nadzorovanja kartelov.
Na dnevnem redu je nadaljevanje specijalne razprave o zakonskem predlogu glede uredbe stavbenih obrtov.
Posl. Za II i nger trdi, da ni socijalno politično, če se uničujejo mali obrtovalci. Težavnih zgradb se koncesijoniran zidar tako ne bode lotil. Govornik razpravlja potem o izbornosti srednjeveških stanovanj ter pripoveduje, da je videl danes na Dunaji staroslavno palačo, katero so pred kratkim restavrirali. Krasna zgradba izgleda zdaj tako, kakor da je s surovim maslom pomazana. Zidarji niso odgovorni zato, da naša doba nima nič ukusa.
Posl. Siegmund konstatuje, da je bilo prej navzočnih 37 poslancev, zdaj pa, da niti teh ni več vseh. Proti posl. Zalliogerju pravi, da sicer sanjari o krščanako-germanski umetnosti, da se pa navzlic temu poteza za leoncesijonovane zidarje, ki gotovo niso sposobni stvarjati umetnih zgradb. Akademično izobraženi ljudje bi ne bili nikdar dovolili, da se pobelijo krasne stare umetnosti, kakor se je to ponekod zgodilo. Stavbeni mojstri niso socijalistiški strahovi, ker dajejo zaslužka mnogim mizarjem, tesarjem in drugim obrtovalcem.
Posl. Ram mer izjavi, da se strinja s Zal-lingerjem in polemizuje s Siegmundom.
Posl. grof P in in s k i nasvetuje, naj se pooblastijo politična oblastva, da v mestih, določenih od deželnih odborov, dajejo koncesije tudi takšnim ljudem, kateri sicer nimajo pravice do nje, pa se morejo izkazati s štiriletno prakso.
dence, a jezik Metodovih naslednikov je ponižen, kakor i sam narod, ki sedaj, po preteklih tisoč letih, še prenaša moderne Vihinge. Torej iz tega „befela" se je razneslo mej Rovtarje, koliko bode na dan birme juh, jedil in vrst vina.
Nerad motim gospode pri obedu, zgodi se jedino radi ključarjev. GabršČaka so posadili k mlademu, neizkušenemu mestnemu kapelanu, a Oreharja k župniku sosedne vasi. Zato pa je imel Ga-brščak nesrečen dan. Napolnili so mu krožnik z juho. Toda bila je prevroča. Da jo zniža na svojega telesa gorkoto, popiha še v žlico tako krepko s svojimi zdravimi plučami, da je z juho vred polovico poprove posodice izpraznil in v malem vrtincu poslal naravuost v sosedov častitljivi obraz. Neprijazen pogled in čvrsto kihanje oznanjevalo je prvo Gabrščakovo nerodnost. Hoče se zato prikupiti gospodu kapelanu, svojemu sosedu. Izmakne mu prtič izpod krožnika, toda polni krožnik se prevrne in polije gospoda kapelana tanke blače. Oči ao mu hotele izstopiti, tako je siromaka peklo po stegnih, pa prenesel je junaški te muke. „Saj jaz vem, da dobimo še Ijedno juho", tako tolaži Gabrščak soseda, ne sluteč v svoji irhovini, koliko muke mu je napravil. Ko so prinesli pečene piske
Razprava o tem predmetu ae na tu zaustavi.
Posl. Ricbter interpeluje zaradi regulacije Dunava, posl. Eini, Pacak in tovariši zaradi samovoljnosti oblastev pri podelovauji licenci j za prodajanje perijodičoib tiskovin, posl. Uauck pa zaradi zastopstva vlade pri razpravah pred državnim sodiščem.
Pribodoja seja je v torek.
Politični razgled.
Notranje «lezele.
V Ljubljani, 13. junija. Shod notratijeavstrifskih Nemcev,
Nezadovoljnost liberalnih Nemcev ni bila doslej tako očitna, kakor se je to pokazalo sedaj, po zadnjem imenovanji. Najbolj karakteristično je, da je ta nezadovoljnost naperjena proti liberalni stranki, češ, da se je udala Taaffeu brezpogojno in da ne varuje zadosti narodnih interesov nemških. Navzlic temu, da hujska kdor le hujskati more, navzlic temu neče liberalua stranka začeti nikakeršne akcije proti vladi. Par lepih fraz, to je vse, kar bodo storili gospodje Plener in tovariši v tej reči, bržkone ker dobro vedo, kakšna je prav za prav „ vznemirjenost". Nemško uacijonalna frakcija je seveda bolj uueta za takšne eksperimente in zato bode priredila, kakor smo že javili, shod notraujeavstrijskih liberalnih Nemcev in sicer v Gradci. Nevaren ta shod nikakor ne bode. Karakteristično je, kar pišejo razni provincijalni listi. »Marburger Zeitung" tirja, qaj bode nemškim poslancem vodilna misel narodna politika, drugega nič. „Grazer „Tagblatt" sodi, da je vznemirjenost mej Nemci nezaupnica grofu Kueu-burgu, znane Celovške ,Freie Stimmen" pa uče, da se morajo nemški poslanci postaviti na stališče aut-aut. — Te izjave kažejo najbolj, da Nemci s svoje stranke politiko niso zadovoljni, a to je gotovo, da sedanji parlamentarni zastopniki ne mislijo zapustiti gorkega gnezda pod perutmi grofi Taeffea, in zato tudi Grašai shod ne plaši nikogar. Da je Graško pivo po ceni, je itak znano.
Tirolski dež. šolski svet.
Deželni zbor tirolski rešil je letos šolski zakon, vsled česar je nastala potreba organizovati tudi dež. šolski svet, ki je bil doslej samo provizorno sestavljen. Referentom imenovan je baron Reden, člani pa so sami pristni klerikalci, le dva sta liberalca. To imenovanje je liberalne kroge močno in neugodno presenetilo, kajti pričakovali so, da bode vlada poklicala vsaj toliko liberalnih mož v deželni Šolaki svet, da bi v skrajnem slučaji mogli onemu gočiti kakov ukrep večine. Ker se to ni zgodilo, so seveda liberalci zopet .močno vznemirjeni!"
Tiskovna svoboda na Hrvatskem.
Kako svobodo tiska vživajo opozicijonalni časopisi na Hrvatskem, to smo že večkrat poudarjali. Konfiskacije in čutne kazni in globe so tako rekoč na dnevnem redu. Zdaj izumil se je nov način konfiskacije. Zadrži se konrhkovani list na pošti in naznani se konfiskacija še le drugi dan dotičnemu uredništvu, tako da ni mogoče prirediti druge iz* daje. Opozicijonalni listi torej v daljših člankih prosijo kar naravnost, naj se uvede raje preventivna cenzura, potem bode vsaj konec sedanjim neznosnim odnošajem. Ta prošnja je sama na sebi tako karakteristična, da jej pač ni treba nikakeršnega komentara!
V ii a uje države.
Jiismarek in nemški cesar. Prav zadnji čas govorilo in pisalo se je mnogo o nekakem sporazumljenji nemškega cesarja in kneza
na mizo, vzame tudi Gabrščak jedno bedro in je začne obirati z nožem in vilicami, kakor je druge videl. Toda porcelanasti krožnik je gladek, Gabrščak je vajen lesenega. Nož se spodrsne in mastno bedro odleti mimo domačega župnika ramena, ostavivši mu malo omake na suknji, naravnost v steno. Gabrščak si zopet zna iz zadrege pomagati. Saj ga je še otroka mati učila, da mora vsako drobtinico pobrati in poljubiti, pa bi pečeno pišče pustil v kotu ležati! Urno skoči po bedro in ga poljuhovaje zopet na avoje mesto prinese. Jezilo ga je pa le to bedro, vkljub vsemu poljubovanju. Začne v jezi kosti glodati in drobiti, da so Prevzvišenega in vso mizo kar mravljinci apreletavali. Ne bom popisoval, v kakšne zadrege je Gabrščak pri tej mizi še prišel. V zadregi je bila tudi vsa duhovna gospoda, katera je morala smeh zadržavati zaradi Prevzvišenega. Vse se je oddahnilo, ko se je Prevzvišeni dvignil in s tem naznanil, da je obed končan.
Oreharju se je bolje godilo. Nadzoroval ga je g. Župnik in Orehar je pridno spraznil vsak krožnik, tako da pri slovesu ni mogel niti „bob" izgovoriti. Gabrščak se je kmalu potolažil rekši: „Saj še mačka škofa gleda, pa bi jaz, rovtarski ključar in prvi mož ne smel za isto mizo sedeti kot škof! In malo zaleti ae lahko vsakomur, tudi Škofu". K.
Bismarcka, a vse to pripovedovanje bilo je prazno. Ali se je res kaj takšnega pletlo za kulisami, to vedo le prizadeti krogi, v javnost ni prišlo ničesar. Kakšno pa je dejanski to razmerje, avedoči nastopna prekarakteristična dogodbica : Knez Bismarck pride jutri na Dunaj, da prisustvuje poroki svojega sina Herberta z grofico Hoyos, nemški veleposlanik na Dunaji, princ ReuBS, pa je včeraj odpotoval v Karlove vari samo zategadelj, da bi mu ne bilo treba pozdraviti kneza Bismarcka. Govori se, da je princ Reuss odpotoval na izrecno povelje cesarja Viljema.
Insolventna država.
Portugalska, katero finance bo že dlje časa jako slabe, proglasila se je zdaj tudi oficijelno kot insolventua. Začasno je namreč, znižala obresti od državnega dolga na tretjino. Z dekretom se dalje pooblašča vlada, da konvurtuje vnanji dolg. Od raznih strani došli so portugalski vladi protesti proti sklepu Lizbouskega kabineta. Tudi nemška državna vlada bode v interesu upnikov protestovaia.
Angleški parlament.
Koncem tega meseca razpustila bode vlada angleški parlament ter razpisala nemudoma volitve. Priprave za to so že gotove, a tudi stranke bo vse pripravljene za odločilno borbo. Stari Gladstone bo je po vse pomladil. Pri vsprejemu neke deputacije razložil je svoj program in poudarjal, da je Hoine-rule zadnje veliko delo, katero misli oživiti in s tem dostojno zaključiti mnogoletno svoje delovanje. Konservativne interese zagovarjata zlasti pobočnika lorda Salisburvja — Balfour iri" Morlev, ki skušata spreobrniti volilue in je pridobiti zase; navzlic intenzivni agitaciji konservativne stranke ni dosti upanja, da bi zmagala, kajti liberalci pridobili so si zadnja leta tako močno zaslombo v narodu, da o njih zmagi pri volitvah skoro ni dvomiti.
Dopisi.
Iz Kranju 14. junija. |lzv. dop.] (Naše tržne dneve) obiskujejo o i nekdaj okoličani zlasti zemljani mnogoštevilno, in lahko rečemo, da nadkriljuje mesto Kranj v tem oziru mimo Ljubljane vsa mesta naše kronovine. Prižene se tržne dneve živine vsake vrste na izber, pripelje vsakovrstno žito, kar kmet pridela v izobilji na prodaj. Da kupcev ne manjka, ume se samo ob Bebi. Glavni kontingent pri kupovanji dado nam mesarji iz okolice, zlasti Ljubljanski mesarji nas kaj radi pohajajo. Kmetske pridelke kupujejo večinoma domačini. Razen teh dohajajo tudi Gorenjci, da celo Korošci pogOBtoma na tržne dneve v Kranj. Na glasu je Kranj, da se kupi tu vse ceneje, ko drugod ter tudi vse dobi na prodaj. Nekaj je Že resnice in temu moramo pritrditi tudi mi Kranjci, toda pri vsem tem peče nas nekaj. Od nekdaj imeli smo prebivalci Kranjskega mesta večjo pravico pri nakupovanji jestvin nego tujci, namreč taki, ki so nakupovali razne pridelke v daljno razpečevanje. Pred jednajsto uro vsacega tržnega dne ni smel ni jeden tujec, niti domač prekupovalec, sosebno branjevke ne, nakupiti večje množine domačih kmetskih pridelkov in kdor je bil tega količkaj eumen, pazilo se je ostro nanj. A danes pa, zdi se. je vse dovoljeno. Ob tržnih dnevih mrgoli prekupovalcev ko bučel ob panju na trgu, — pre-kupi se vse in nam domačiaom ne preostaje dru-zega, ali drago plačati, ali pa s prazno košaro vrniti bo s trga. Perutnina, jajca, maslo sploh vsi kmetski pridelki pre kupa vajo se, dovažajo na dom ter razpošiljajo na Gorenjsko in Koroško. Zvunaj mesta že stražijo prekupovalci kmetice, v mesto idoče in sleherni ponedeljek ali torek nakopičenih je brer.števila kuruikov s perutnino na Kranjskem kolodvoru. Da je tako početje na kvar prebivalcem našega mesta, je oči vidno. Apelu jemo torej na pristojno oblastvo, da z vsemi sredstvi varuje stare naše pravice.
Domače stvari.
— (Ta teden) bil je v nemški žurnaliatiki nam Slovencem posvečen. Včerajšnja „Neue Freie Presse" konstatuje, da je delo sedaj dovršeno, da je namreč blizu vse avstrijsko nemšlvo nahujakano zaradi tega, ker je naš rojak dvorni svetnik Abram poklican v miniaterstvo. O, ti veliko nemštvo, kalo bi malenkostno! Pa bočeš, da se damo Slovenci voditi od tebe na boljšo stopinjo človeštva in celo do kulture!?
— (Spinčićeva afera.) Obravnava o odpustu poslanca g. S p in čiča is službe profesorja na učiteljišči v Gorici vršila se bode pred državnim sodiščem na Dunaji dne 8. julija.
— (Sokolski večer.) Opozarjamo še jedenkrat, da bode Sokolski večer v spomin Franu
Levstiku danes na vrtu restavracije g. Ferlinca — ako bode vreme ugodno. Začetek ob 8. uri zvečer. Pristop je dovoljen vsem članom narodnih društev.
— (Zaročil) ee je gosp. dr. Š ta nger, odvetnik v Voloski in deželni poslanec isterski, z go-Bpodičino Franjo Domladiševo, hčerjo g. Josipa Domladiša, veleposestnika in veletržca v Ilirski Bistrici.
— (Učni načrt za nižje gimnazije.) Naučno miniaterstvo izdalo je dež. šolskim oblast-vom odredbo, po kateri se spreminjata učni načrt in instrukcija za pouk v zemljeBpisji, zgodovini in matematiki na spodnjih gimnazijah. Dalje je izdalo odredbo, po kateri se bode bolje ozirati posebno v četrtem razredu na zgodovino Avstro-Ogerske. Podrobni pouk o zemljepisji in matematiki se bode zelo olajšal, matematične domače naloge se opuste v vseh štirih razredih spodnjih gimnazij. Tudi pri fiziki se bode mnogo izpustilo in nadomestilo s poukom o astronomični geografiji. Pouk o živalstvu pa se bode omejil, v rastlinstvu pa se bode bolje ozirati na najvažueje kulturne rastline.
— (Vojaške stvari.) C. kr. domobransko ministerstvo odredilo je v sporazumljenji s c. in kr. državnim vojnim ministerstvom, da se vse one ne aktivne osobe iz moštva vojske, vojne mornarnice in domobranstva, ki so oproščene orožnih vaj, za isto leto ob jednem opraščajo koutrolnega sboda.
— (Ljubljanski odbor I. obč. uradniškega društva za Avstro -Ogersko) do-poslal nam je naslednjo naznanilo: .Skupina zasebnih uradnikov I. obč. uradniškega društva Avstro-Ogerske na Dunaji namerava pri visokem državnem zboru in pri visoki c kr. vladi uložiti peticijo, katera naj bi pospeševala ustanovitev penzijskega zavoda za zasebne uradnike z državno pomočjo in pod državnim nadzorstvom. Glede na veliko važnost tacega zavoda za zasebne uradnike pridružuje se tukajšnji lokalni odbor I. občnega uradniškega društva drage volje ukrepom zgoraj imenovane skupine s svojo pripomočjo. Predaleč bi zašli, ako bi hoteli premotravati pogoje, pod kojimi bi bilo moči napraviti in vzdržati tak penzijski zavod za zasebne uradnike in kake ter kolike koristi bi imeli ti uradniki od njega. Po večjem je vse to povedano v dveh od Dunajske skupine zasebnih uradnikov tukajšnjemu lokalnemu odboru uradniškega društva priposlanih načrtih peticij. Z ozirom na eminentno važnost, katero imajo penzijski zavodi sploh za vsakega človeka, kojemu je man, da si preskrbi pokojnino v starosti in v oslabelosti, ali kojemu je pri srcu rodbina, da zanjo skrbi v slučaju njegove smrti, preverjen je napominani lokalni odbor uradniškega društva, da bodo zasebni uradniki po svojih močeh tudi podpirali to za njihove koristi prevažno podjetje skupine zasebnih uradnikov na Dunaji. Pri vseh takih ukrepih pa je prvi pogoj, da bo potreba ustanovitve in obstauka penziJBkega zavoda v veliki množini prizadetih interesentov pojavi, vse drugo je stvar posebnih obravnav. Zatorej je ukrenil lokalni odbor, da se onim zasebnim uradnikom, katerim je možno dejansko podpirati korake Dunajske skupine zasebnih uradnikov, da priliko, da se bolj natanko poučijo v predmetu in vsebini omenjenih peticij ter da te tudi lastnoročno podpišejo. Jeden načrt teh peticij namenjen je za načelnike zasebnih uradnikov, kajti vse, kakor se mora misliti, da le-tem ne more biti jednako, ali je skrbljeno za njihove uradnike v Btarosti, oslabelosti itd. ali ne. — Lokalni odbor uradniškega društva vabi torej vse interesente, da ae kolikor možno udeleže akcije ter da prečitajo in podpišejo načrta peticij, katera bodeta v nedeljo 19. t. m. dopoludne od 10. do 12. ure, potem v naslednji ponedeljek in torek od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne v tukajšnji pisarni I. Ljubljanskega uradniškega konsumnega društva na Turjaškem trgu št. 6, I. nadstropje, uhod iz dvorišča, na ogled."
— (Razglas.) C. in kr. intendancija 3. voja v Gradci razglaša zakup glede zagotovljenja ovsa, sena, slame, drv, premoga, koaksa in sveč za leto 1892. Zakupne obravnave vršile se bodo in sicer v postaji in v preskrbovalnem magacinu v Gradci dne 19. julija 1892. I., v Mariboru dne 6. julija, v Ljubljani dne 16. julija, v Celovci dne 2 julija, v Trstu dne 18. julija, v Gorici dne 20. julija in v Pulji dne 22. julija. Pri obravnavah oziralo se bode le na pismene pouudbe in te morajo zapečatene doiti zgorej omenjene dni vsaj do 10. ure dopoludne dotičnim c. in kr. pre-
»krbovaloim magacinom. Natančneji pogoji ogledajo de lahko slednji dan od 8 do 12. dopoludne in od
2. do 4. ure popoludne pri dotičnih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih. Zvezki pogojev dobe se lahko tudi proti plačilu 4 kr. za tiskano polo pri imenovanih magacinih na željo tudi po pošti. Zakupni razglas, obsezajoč sezdam dobavnih predmetov, splošne pogoje in ponudbeni formular pogleda se lahko tudi v pisvrni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. V Ljubljanskem pre-skrbovaloem magacinu obravnavalo se bode o zago-tovljenji sena, slame, drv, premoga, koaksa in Ljubljanske šote.
— (Občinska volitev.) V Nasovčah v Kamniškem okraji bil je izvoljen županom posestnik g. Andrej Bari o, občinskima svetovalcema pa posestnika g. Jan. Sedlar z Brega in g. Andr. Kern iz Nasovč.
— (Dolenjsko pevsko društvo) v Novem mestu priredi prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. pevski večer na vrtu g. V. Tučka v Novem mestu.
— (Topničarske strelne vaje) na strelišči pri Krškem pričela bode 13. topničarska brigada dne 1. julija, 3. brigada pa dne 18. julija. Dislociranih bode 15 baterij v Krškem in v okolici. Za časa vaj ustanovilo se je v Krškem c. in kr. vojaško postajno poveljništvo.
— (Strela udarila) je, kakor se nam poroča iz Zagorja na Pivki, tamkaj v sredo pod noč v očeta in mater, ko sta šla z njive proti domu. Mati je bila le malo omamljena, očetu pa je čevlje popolnoma raz8trgalo in ležal je pol ure v nezavesti, poškodovan tako močuo, da bode javaljne kaj iz njega.
— (Razpisane službe.) Na dvorazredni ljudski Šoli v Št. Petru pri Novem Me.itu razpisano je mesto druzega učitelja. Služba je definitivna z letnim dohodkom 450 gld. Prošnje do-poslati je do konca junija meaeca okrajnemu šolskemu svetu v Novem Mestu. — Na Goriškem razpisane so nastopne učiteljske službe: 1. Mesta, učiteljev voditeljev jeduorazrednic na Berjah Banjšican in v Kozani. 2. Mesti potovalnega učitelja za Srednje-Kambresko z 80 gld. potnine in za Leupo-Zavrh s 100 gld. potntne.
3. Službi učiteljic v Št. Ferjanu in v Podgori. Vse službe so III. plačilne vrste. Prošnje do 16. julija pri okrajnem Šolskem svetu v Gorici.
— (Nova poaojilnica na Koroškem.) Preteklo nedeljo začela je delovati novo osnovana posojilnica v Prevaljah. Pristopilo je nad 30 posestnikov in se je pričelo poslovanje s primernim nagovorom. Prvi dan nabralo se je 1860 gld. in je bilo prometa nad 3000 gld. To je veselo znamenje za bodočnoat. Uloge obrestuje nova posojilnica po 4Vs %» poeojila pa daje po 5V9 °/0-
— (Strela ubila je) predvčeranjim v Trebiču blizu Trata mej hudim viharjem 15letnega dečka, ki je delal na polji.
— (Zrelostni izpiti) na Goriškem ženskem učiteljišči vrše se iz nekaterih predmetov v nemščini. Letos oglasile so se tudi štiri Italijanke iz Trsta, katerim se je dovolilo, da smejo narediti izpit iz vseh predmetov v italijanskem jeziku. „N. Soča" vpraša: Zakaj taka razlika? Zakaj dvojna mera?
— (Veliko narodno veselico) nameravajo prirediti v primernem času v Trstu skupno vsi pevski zbori mesta in okolice združeni a tamburaši. Tako se hoče pokazati svetu — pravi „Elinost", kateri povzamemo to vest — koliko zmore v glasbi slovenski element Tržaškega mesta in njegove okolice.
— (Grozno dejanje) dogodilo se je včeraj po noči v Trstu v mestni bolnici. Sluga Peter Bergamas prišel je v bolnico, kjer je bila njegova žena strežajka. Zabodel jo je večkrat z nožem ter umoril, potem skočil z okna na ulico in obležal mrtev. Domači prepir je baje uzrok umoru in samomoru.
— (Brezsrčna babica.) V Trstu zaprli bo v torek 54letno babico Katarino Bergamasco iz Gorice. Pripeljala se je z jutranjim vlakom in prinesla saboj dva meseca starega dečka, katerega je hotela odložiti v Torkovi kampanji v Skočoli. Dve ženski sta jo zapazili in pozvali redarja, ki jo je prijel. Bergamasco pripeljala se je navlašč iz Gorice, da bi odložila dete ter ji je bilo obljubljeno 140 gld. nagrade za to opravilo. Dete prenesli so v meBtno bolnico, brezsrčno babico pa obdržali v zaporu.
— (Nesreča.) V Motovunu v Istri prišel je 231etni Ivan P. truden s polja in se vlegel na sušeče se perilo, v katerem ja bila debela šivaoka. Zapičila se je mladeniču tako nesrečno v trebuh, da je moral v Trst v bolnico, kjer ga bodo operirali.
— (Zrno do zrna. . .) Zagrebški „Obzor" javlja: Poveljnik hrvatskega orožništvo dobil je poleg plemstva za svoje zasluge madjaraki pridevek „Szentdemeter". — V nemškem organu bana grofa Khuen-Hedervarya razglaBUje zdaj železniška uprava svoje objave samo m a d j ur s k i.
— (V Varaždinske Toplice) došlo je od početka sezone do sedaj 456 osob.
— (Iskalni list.) C. kr. dež. sodišče Solno-graško izdalo je nastopni zanimivi iskalni list: Dr. Julij vitez Fraenzl-Vesteneck, c. kr. okrajni glavar v p. in bivši ravnatelj delavske zavarovalnice proti nezgodam v Solnogradu, 46 let star, rojen na Dunaji in pristojen v Solnograd, katoliške vere, oženjen, velik, močan, podolgastega, bledega obraza, s temnorjavimi sivkastimi lasmi, prav takšno brado, močno plešast, slabih zob, vešč razen nemščine tudi francoščine, angleščine, slovenščine in italijanščine, tuuradno pravnoveljavno zatožen hudodelstva uradnega poneverjeoja, utekel je proti svoji obljubi, zato ga je prijeti in sodišču izročiti.
Književnost.
— „Slovenski Pravnik" prinaša v 6. štev. nastopno vsebino: 1. I. Kavčnik: O pozivnih pravdah. (Dalje.) — 2. Dotike prava in naravstva. (Dalje.) — 3. A. Brumen : Ali sme c. kr. državno pravdništvo odreči prodajo kavcije, položene za pe-rijodičen list, če je sodišče pravomoćno izreklo, da je urednik zavezan, zasebnemu tožitelju troške povrniti, in če urednik lista teh troškov ne plača (§ 15. tisk. zak.)? — 4. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Ako se izbriše tabularna tirjatev, obremenjena z nad za sta v no pravico, s pridržkom §-a 51. zemlj. zak., ima to za učin, da obstoja prvotni stavek le še z onim zneskom, katerega je potreba, da se popolnoma pokrije tirjatev nadza-stavnega upnika s pripadki vred. b) O dopustnosti glavne prisege, c) napačna uporaba zakonovih določil pri presoji, kedaj je dokaz dognanim smatrati, ne utemeljuje ničnosti, d) Motenje posesti (§ 344. obč. drž. zak.). e) Eksekucija v iztirjanje alimentacije. — 5. Iz upravne prakse: 1. Legitimacijo nezakonskega otroka „per subsequens matrimonium" je po očetovi smrti moči dokazati le sodnim potem. — 2. Nezakonski otroci imajo isto domovinsko pravico, katero je imela njih mati, predno se je omožila. — 6. Razne vesti.
— Adelsberg, seine Grotte und Ura-gebung, FUhrer von \V(ilhelm) P(utick) von Alben, mit 20 Ansichten und einem Situationsplan der Grotte, 62 stranij. Premarljivi tiskar in založnik R. Scbaber v Postojini je natisnil pred kratkim novo izdanje svojega voditelja po Postojini in okolici. To novo izdanje je pomnoženo z vsemi novejšimi preiskavami vladnega svetnika Frauca Krausa in gozdno nadzorakega adjunkta Viljema Puticka. Tako se lahko reče, da je ta novi voditelj vseskozi točen in popolnoma zanesljiv. Le pri „zgodovinskih beležkah* se nahajajo nekatere netočnosti. Knjižica opisuje poleg svetovno znane Po-stojinske okapnice tudi pred kratkim odkrito Otoško okapnico, potem Piv ko-jamo, grad Predjamo, Planino in Haasberg, Škocijauska mosta in udrtine v Raški dolini ter Cerknico s Cerkniškim jezerom. Knjižico krasi 20 prav lepih lesorezov in klišeje v. Pridejaoi načrt Postojnake okapnice je mnogo jasne j Si, nego je bil v prvi izdaji. Z-iradi vsega tega zlasti še zaradi nizke cene (25 kr.) zaslužuje knjižica prav toplo priporučbo in Želeti je, da bi se kmalu razšla v širše kroge. Izšel je tudi posebej opis Postojnske okapnice (Illustrirte Beschrei-bung der Adelsberger Grotte), 32 stranij, cena 15 kr. V kratkem izide tudi slovenska izdaja tega voditelja. Priporočamo pa, naj da g. izdajatelj poprej rokopis v pregled strokovnjaku zaradi nekaterih zgodovinskih netočnosti. G. Schaber prodaja tudi razne fotografije v velikem in malem formatu, ki predočujejo najlepše partije Postojinske okapnice in sosednih kraških votlin. Tudi starodavno tiso v Stranah prt Hrenovicab je dal svetlo-pisnim potem napraviti. Priporočamo prav toplo podjetnega g. Schaberja slavnemu občinstvu tembolj, ker se mu dela konkurenca z nemške strani.
— „Umčni p f i s 11 i ha Čs k e" zove se nova ravnokar izšla češka Btrokovna knjiga za krojaštvo.
Spisal je knjigo g. Ven de lin Monttl c. in kr. dvorni zalagatelj, imetelj zlatega zaslužnega križca s krono, predsednik senata Europske modne akademije in imetelj najvišjih odlikovanj na vseh svetovnih razstavah. G. Mottl, ki je zhei svetovno-znane firme „M. Mottl sinovi" v Pragi, je iskren rodoljub in je svojo mnogoletno delo daroval „Jednoti ku povzbuzeni priimvslu v Ce-cbah" katero je izdala kot 5. zvezek „Biblioteke Femeslnicke". Kako skrbijo Ćehi za strokovno izobrazbo svojega naroda, svedoči to, da ta jako fino vezana knjiga, ki šteje 296 strani in ima 287 podob, velja pri „Jednoti" le 60 kr.; a podobne in celo manj obširne nemške knjige stanejo po desetkrat toliko. V tej knjigi, ki obreza v prvem delu kritičen pregled skoro vseh od leta 1619 izšlih strokovnih del, omenjena je s polnim priznanjem tudi „Knjiga krojaštva" katero je leto 1890. izdal gosp. Matija Kune v Ljubljani. Praga, katero Nemci nazivljejo" „die Nahschule der Welt" ima sedaj za veŠČake jedno izmej najinteresantnejih strokovnih knjig za kroiaški obrt. Ako bi kedo izmej naših krojačev želel to češko knjigo, obrne naj se do krojaškega mojstra g. M. Kunca v Ljubljani, ki mu jo bode drage volje preskrbel,
— „Vatrogasac", prvi 11 r vat s k i i lustro va n i strokovni časopis, ima v 2. štev. mnogo zanimivega berila. Poleg hrvatskih ima tudi slovenski članek: „Gasilno društvo v Londonu." Slik ima šest. Kot posebna priloga začel je izhajati v obliki knjige „Naputak za občine, vatrogasna društva itd." Naroča se do konca leta za 1 gld. 95 kr. pri uredništvu na Trsatu pri Reki.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 17. junija. Zaradi zadnjih administrativnih odločb skušal je posl. Foregger pridobiti obe nemški stranki za vkupno delovanje. Poskus za sedaj ponesrečil. Čuje se, da misli Foregger odložiti mandat; on sam oporeka tej vesti. Nemški nacijonalci izjavili formelno, da bi bilo želeti vkupnega postopanja, a levica je še vedno jako reservirana.
Pariz 17. junija. Francoska vlada naznanila je Angliji in Nemčiji oficijelno, da je blokirala Dahomejsko obrežje. — Rudini dospel danes sem.
Novi J?rk 17. junija. „New-York Herald" javlja, da je v republiki Venezueli pri mestu Barceloni bila v sredo velika bitka mej ustaši in vojaki predsednikove stranke. Predsednik Palacio popolnoma pobit; ustaši se bližajo mestu Bolivar.
Razne vesti.
* (Češko gledališče na Dunajski razstavi in poljski listi.) Varšavski poljski listi pišejo prav simpatično o triumpfu češke gledališke umetnosti na Dunaji. „Dzienik Polski" pravi: „Take zmage ne bode dosegel na Dunajski glasbeni razstavi nobeden narod več. Lanska razstava v Pragi bila je triurni češkega dela in uma, zdanje predstave bile . so pa triurni Češke umetnosti. Kdaj vender l odo spoznali naši politiki in naše časopisje, da družeč se v Avstriji s Čehi, se družimo z bodočnostjo, družeč se z Nem'i pa podajemo roko minulosti ?"
* ( N a j s t a r e j i češki denarji) so, kakor trdijo strokovnjaki, od kneza Vratislava z 1. 912—925. Podobni so tedanjim bavarskin in saksonskim. Nazivali so drobni zlati iu srebrni denar „penize", 1. 1143 pa se nahaja prvikrat izraz „denariiu.
*(Velilc strah v šoli.) V Kanstadtu na Nemškem treščilo je v Šolsko poslopje. To je prouzročilo veliko zmešnjavo mej otroci, katerih |e bilo kakih 500. Na stopnicah nastala je velika gneča in je bilo poškodovanih več otrok. Sreča je, da pri velikem strahu, ki je nastal, ni bil nobeden otrok zmečkan do mrtvega.
Vabilo.
Podpisani odbor usoja si p. n. brate .Sokole" tem potom še posebno opozarjati na
društveni večer
kateri priredi naše društvu danes, dne 18 t m., zvečer na vrtu Ferlinčeve restavracije v spomin Franu JJLevMtllt-ii.   Zoerimo se polno-številno ter slavimo dostojno slovenskega velmoža. Na zdart Odbor „Ljubljanskega Sokola".
Priloga „Slovenskemn Narođn" St. 137, rtnć 18. jnnija 1892.
Knoffoetranska poraba. Gotovo ni domačega zdravil*, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego ,,Mali ovo francosko žganje in sol", ki ju takisto bolusti iiteliijoće, ako ae namame i njim, kadar koga trga, šakaj to zdravilo upliva na milice in iivce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem
Covzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in r. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deieli zahtevati je izrecno MOLL-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego dve steklenici ae ne pol ilja. 6 (42—8)
Domade zdravilo ln toaletni pripomoček. Iz
velikega Števila teh sredstev priporočamo zlasti preskuse na sredstva firme: Fran J. Kwizda. c. in kr. avstrijski in kr. rnmnnski dvorni založnik in okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaji, namref : Kvvizdinc Alveolar-kapljice proti zoboboln, Kwizdina Alveolar-zobna - pasta in Alveolar-ustna-voda, za čiščenje zob in osveženje zobnega mesa; — Kwizdina tekočina za lase in Kwizdino čebulno mazilo za ojačenje lasišča in pospeSenje rasti las; Kwizdin sok iz ozkega trpotca, sredstvo za razstvarjanje slnz za ljudi, ki kailjajo ; Kwiz-dina tekočina zoper kurja očesa in bradavice: Kwizdino francosko žganje, Kwizdino zdravilno salo iz kitovih jeter.
akftMi
„LJUBLJANSKI ZVON"
atojl
■a vio leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta S gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
»eteteftiifin■■■■ipii»ete«
Tujci:
17. junija.
Pri aiMiiei t VVeiss, Singer, Fackler, Scliiitz z Dunaja. — /ieman iz Brežic. — Bežau iz Skofjoloke. -Kolin iz Prage. — Gerstner, Stoik iz Trsta.
Pri fcjlmnu: Dr. Keif, Epstein, Lilles, Guttman, Gellis z Dunaja. — Tonecurt iz Gradca. — Adamič it Budimpeite. — Karpeles iz Prage. Weiss z Reke.
1'rijuftneui kolodvoru t Ortolaui iz Trata.
Pri avaarl|»keau eesnrju : Dopler iz Rudolfovega. — Janetić is Litije.
Uiurll so ? Ljuliljamai:
IG. junija: Ana Žagar, prodajalka, 77 let, Mestni trg It. 12, vnetiea 6rev. — Leopoldina Klobučar, pisarjeva hcl, 7'/, leta, Gledaliike ulice it. 6, pljučnica.
17. junija: Franca Toinic, zssobuica, 62 let, Poljanska cesta it. 97, srčna hiba. — Marija Krugu r, ptoda-jalks, 75 let, sv. Jakoba trg St. 11, kap.
V deželni boluici:
15. jnnija: Teodor Sslokar, trgovec, 40 let.
lt>. junija: Lucija Serjak, gostij«, 36 let, jetika.
Meteorologično poročilo
J	čas opazovanja	Btanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kriua v mru.
al :s> a .3 (~	7. sjutraj 9. popof. 9. zvečer	783*7 mm 733 9 mm 735 M mm.	18 2» C 19r€«C 14 2U C	si. jzh. si jzh hI. jzh.	obl. obl. dež.	7 80«. dežja.
						
Hrodujs teiupomtura 17*3°, ta 11" pod uoriualom
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 15. junija 1892.
Prejšnji teden
Baukovcev v prometu 399,763.000 gld. (— 1,938.000 gld.) Zaklad v gotovini   .   245.324.0O0  „    (+        10.000 „ )
PortfeU.....140,748.000  ,   (— 4,225.000 „ )
Lombsrd..... 23,303.000   „    (—        83.000 „ )
Davka  prosta ban
kovčiia roserva .   .    »2,174.000  ,   | -j- 2,87(i.«)00   . )
3Z>TJLnaO©lt3. borza
dno 18 junija t. 1.
včeraj .  .   gld. 9660 . .    m    95 30
.   .     ,     113 40
.   .     „ 100-85
Papirna renta ....
Srebrna renta .....
Alata renta......
b°/0 marčna renta . . . Akcije narodne banke . . Kreditne akcije ....
London .......
Srebro.......'
Napol.........
C. kr. cekini.....
Nemške marke .... 4*7« državne srečke is 1. 1854 Državne srečke is 1. 1864 Ogerska zlata renta 4*/o . . Ogeraka papirna renta 5*/„ , Dunava reg. srečke 5'/«   < •
995— 318-bO 119-40
danes
Kld. 96*65 , 9f> 85 „     113 40
100*80
n       99«* —
„ 3I8*?6 „ 119*40
Rudolfov« srečke......
Akcije anglo-avstr. banke.   . . Tramway-drult. velj. 170 gld. a. v.
9 PO -		949
5«7 -	a	5(57
5860 -	j*	bH-'.u V,
250 gld.	140 gld. 50 Ki.	
100 ,	182	„   «5 „
	110	.  9& „
•   •   . •	100	m  70 •
100 gld.	122	m t
listi . .	116	.  76 .
100 gld.	188	»   75 B
B> „	.3	.   »O ,
120 .	158	•  7» .
i ■,•   t   • i	239	m >
s &
a« *>
n
J a
t Tj
•2 «
6
■Z S ■- PU
S. 2
it
t!
a
o
3
V vročem letnem času
se more priporočati kot najboljša in nuj VIII. koristnejša (2-1)
osvežujoča in mizna pijača,
posebno pripravna za medan je z vinom, ko-4 njakom in Badnimi sokovi,
O LAVNO aKLAPlSTB^-
lui
Ta upliva osvezevaluo in oživljajoče, vzbuja •Ust do jedU, pospeiuje prebavUenje. Po t« dhvo okrenfievalno sredstvo.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze blagega sočutja o priliki bolezni in smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda
Gustava Weibl-na
mag. p ha ruj
izrekamo tem potom najtoplejlo zahvalo vsestranski; osobito častiti tukajšnji duhovščini, velikodušnim darovateljem krasnih nagrobnih vencev, gg. pevcem za mili nagrohnici, tukajšnji požarni hrambi in mestni godbi; gospodom, gos-pem in gospodičnam za izkazano zadnjo oast pri sprevodu.
Metlika, dne 17. junija 1^92.
(7i0j Žalujoči ostali.
Nujno se iščejo!
Kuharica za gospodo, zasebnike ln gostilne 10—15 gld ; kuharica za vsako dalo m—10 gld. i otrolka varuhinja in pestunja (dobre službe); 3 na-takarioe na deželo; hi sina k samski dami (grofici) na deieli: kuhinjska dekla in hlilna za hotel v Opatiji.
PRIPOROČAM: Mladega, modnega fanta, po-
rabnega za vsako delo, z dveletnimi spričevali j dobro kuharloo s triletnimi spričevali in veo deklet, porahtiih za vsako delo.   Več je izvedeti v plsarnlol (708)
C3-. Fl-V3.se. Breg it. 10.
Ribstvo
v Savi od Radeč do Prusnika
odda v najem grajščina Radečka. Natančnejši pogoji se izvedo pri grajgčinskem oskrbniStvu v Ita-dcrali pri Zidanom mostu, katero vsprejema do konca tega meseca tudi pismene ponudbe. (716-1)
Uspeh
se doseže le tedaj, ako se naznanila primerno sestavljeno in tiskarski dobro prirejena in če se pO   naznanilih »zberejo pripravni listi. V
dosego tega, naj se vsakdo obrne do ekspedicije naznanil Rndolf Monse, na Dunaji 1 , SeilerMtUtte 2: ta firma da za dosego uspeha potrebna pojasnila brezplačno in pošilja načrte na npogled. V račun se stavljajo samo originalne cene časnikov in dovoljujejo se visoki odstotki, ako je naročilo večje, tako da prihrani tisti, kdor se posluži tega zavoda, tndi pri gotovih stroških.
Glavni dobitek!
Zaradi napredovane sezone prodajam dokler je kaj v zalogi
prašne in dežne plašče, jopiče, mantelete, čipkaste caps, razno blago za obleke za dame in moderno blago za gospode
po jako znižani ceni.
Sahis- in voile- bluze
najnovejšega kroja
dobil sem z nova veliko izbero. (705—1) V obilno obiskovanje se priporof-ii
Anton Schuster
„pri Tončku"
v
v I > j u 1 >1 j ji li i SpitalNkc; ulico.
«r Salon za dame v I. nadstropji.
Komi ob jednemkomptoirist
izurjen v trgovini /. mešanim hladom, slovenskega in nemškega jezika zmožen, lahko ittkoi uMtopi. — natančneje polave se pri upravuištvu „Slov. Naroda*. (7(>4—'J)
Jutri v nedeljo, dne 19. t. m.
vojaški koncert
na gostilniškem vrtu J.TrinkerJa
za novo vojašnico št. 11.
Začetek ob 5. uri popoludne.
Za mnogobrojni obisk se uljudno priporoča (709) J. n?!*!lika*«31".
Vozni red c. kr. priv. južne železnice
veljaven od 1. maja l.Hjej.
X 1 »111121J11, v rIV>st.
Post st j e
Dunaj . . . Mfkrzziisehlag . Gradec . . . Maribor . . . Celje .... Laški trg. . . Rimske toplice Zidanimost . . li rastni k. . . Trbovlje . , Zagorje . . . Sava .... Litija. . . . Kresnice. . . Laze .... Zalog.   .   . .
Ljubljana .
Borovnica
Logatec . . .
Rakek   . . .
1'oHtrfjina . .
Bi Peter. . . Divača . . . Nahrežina . . Trst ....
	Brzovlak				Poštni vlak				Mešani vlak . ______ 1		Sekundarni vlak
Odhod	8*80 zvečer		7-20	zjutraj	i*ao	popol.	9-	/.večer		_	■ — -——
it	11 Ifi po	unči	10-22	oopoli	5*88	1»	1-48	po noči	B-66	zjutraj	—
	i ■.•!«;	n	12 48	popol,	P/16	svečer	6*60	zjutraj	10*60 dopol.		—
n	*»-r>.ri	n	a-os	ii	11*88	po noči	8-01*	n	8*19 popol.		—
it	4 24 Z|Ut:aj		.•{•24	F	1*61	_	1020	dopol.	6*40	n zvečer	G-30 sjutraj
ii	—		3-:i7	_	2-08	_	10*86				0-fiO '
11	—			n	2-20		1047		«»20	n	7-04 „
n	4 57	T)		ii	2 44	■	11-28		•♦67	n	7 23 „
ii	—				2-f>8	•	11-40	n	715		739 „
ii	—		4*16	n	3-07	n	11*49		7*28	n	760 ,
ii	—		422	n	8*16	n	11 T»7	n	7-4(1		8-— „
»1	—				8-81	n	12 11	popol.	MU	n	817 ,
ii	—		440	n	y-44		1*222	1	8-17		8*88 „
n	—				8*67	rt	12-31	f	H-3f>		8-48 „
II	—			—	4-12	zjutraj	12 48		U —	n	9o»»
	—			—	4 24	rt	19*69	_	n-1 t	"	9-20 „
Prihod	B*05	u	6 12	n	4 :i7		lil		!K'.r>		9*86 „
Odhod		n	f> 17		4*66	n	t'19	n	ki 16	po noči	
11	—		r> 11	n	6*81	r	1-58	n	11*16	n	—
•1 11	7 —	n	••11	svečer	ti 18	„	2-.J4	n	12 :>:'i	ii	—
	—		6-80	a	6*48	n	808		L«8a		—
II	7*88	R	6*46	n	7-(»r>	ii	8*24	n	a 09	ti	—
11	7'66		7-H7	n	8*06		8-64	n	3 10	n	—
11	H"Jt)	i)	7-86	n	8-48	ti	4-32	n	4-21 RJutraj		—
ii	i»03	n	816	n	9-4y		6*87	n	<;-4o		—
I'rihod		n	8-42	■	10-20	dopol.	♦i-13 zvečer		7-28	n	—
1% Trnta 1121. X>uiiziJ.
Postaje
Brzovlak
Pustni vlak
Mešani vlak
Sekundarni vlak
Trst ... .
Nabrežina . .
Divača . . .
St. Peter . .
Postojiua . .
Rakek   . . .
Logatec . . .
Borovnica .
Ljubljana  . .
Zalog. . . . Laze .... Kresnice. . . Litija .... Sava . . . . Zagorje . . . Trbovlje. . . Hrastnik . . . Zidanimost . Rimske toplice Laški trg. . . Celje .... Maribor . . . Gradec . . . Mllrzzuschlag . Dunai.   .   . .
Odhod.
Prihod Odhod
t 8'-8-40
93G
101«
10'3f>
11 07
11*60 11-55
zvečer | 8-— zjutraj
n        9 31 „
po noči 1 »>■( m dopol.
„      10-20 „
— 10-40 „ 1057 „
- 1116 n 11-39 „
..      1144 „
H 1			—
ii ii		12 17	popoi.
ii ti u	—	12-33 12*89	ii ii
ii •i ii	1 07 „	118 128	11
>• n :; i Prihod 1	1-38 „ 1 314 „ 4-34 zjutraj 6-59 „ 9«60 „	1*87 1 51 30rt 4-iO 6*60 9«46	ii 11 11 II zvečer tt
9-55
10- 50
11- 57 12*43
1-07
1 -25
1- 47
2 14
2- 45
2 53
3 05
3- 15
3- 28 :Ki9 8*6(1
4 04 412 4 ao 4 11
4- f>:'
5- U4
5- 24
7-4a
1005 2* 12
6- 40
zjutraj dopol. ii
popol.
zvečer po noii
zjutraj
«»•20 7 11
8- 27 9 19
9- 4!» 10-06 10-30 111*01
11 32 112 25
1238
12 49 l 03 1-15 1-^G 1 10 1-48 1 57
8*24 237 249 310 5*35 805 11*57 4*—
zvečer
po noči
zjutraj
dopol. popol.
8- 10
11*86
1- o:>
1 44
8*16
2- 58 8*48 4*42 6*04 r»-22
5-41 UOl (M 8 G33 G*53 7-()4 7 17 7 4<; 8*08 8*80 b-49 12-27 4*40
9- 40
zvečer n
po noči
zjutraj
popol. 1 zv.PribJ
6- — popol. <>l(i zvečer ••80 „ «48 „
7 04
718 „
7- 35 ,. 745*
7 ti ,,
8- n;
8*81 „ 8-45
9 04 »v. Prih
Domači obrtniki in trgovci s
Herceg Jos.
Ahcin Albin C.
(iledališko ulice št. 8, trgovina z želez jem, zaloga dinamita, kuhinjsko oprave, kmetijskega in rokodeljskega orodja, štediinih ognjišč, peći, nagrobnili križev itd. priporoča po najnižjih conah.
(628-4)
Baucon Andr.
stolar, Dunajska cesta št. 7 (Prohlichova hiša), II. dvorišče, priporoča se častitoinu občinstvu tu in na deželi za vsa stolarska dela in poprave po nizkih cenah ; prevzema v popravo vsa v njegov obrt spadajoča dela.
(616-4)
Bilina F. & Kasch
Židovske ulice št. 1, priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovic, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od druzega blaga. Ki rurgičue obveze (le lasten izdelek), jamčeuo najboljšo vrste, z raznimi kirurgičnimi pripravami. Velika izbora kravat, hlačnikov, glavnikov, krtač, mila in parfumov. Vso po najnižjih cenah.
(S6&-6)
Binder Karol
stavbeno in pohišuo mizarstvo s parom, Parno ulice, priporoča se čast. p. n. občinstvu in gg. stavbenim podjetnikom za obilo naročova-nje vseli v njegov obrt spadajoči!] del, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in troškovne preudarke pošilja brezplačno. (570-5)
Blumauer L.,
jeruienar in sedlar, Selen-burgove ulice, priporoča čast. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sedlov in jermen po ni/.ki coui. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje.
__(571-5)
Brata Eberl
tovarna oljnatih barv, lakov in iiruežev, slikarija vsakovrstnih napisov, pleskarsko podjetje za stavbe in hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo št. 4, v hiši g. (i. Vilharja. Velika zaloga no-riinberških copičev, priznano najboljše vrste, kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajoči!) predmetov. Nizke cene, točua in dobra izvršitev. — Posebno opozarjamo p. n. občinstvo na najine, v deželnem muzeji v obrtnem oddelku razstavljene izdelke. _ (672-6)
Detter Fran
Stari trg št. 1 (nasproti železnemu mostu), priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih tiuih šivalnih strojev po uizki ceni; različne kmetijske stroje, kakor: mlatil nico na vlačilo (Goppel) in na roko, slamoreznice, žito čistilne in odbiralno stroje, odtrgače za koruzo robkati, stiskalnice (prese) za vino in sadje, blagajnice, varne pred tatovi in ognjeui. ((52(1-4)
Drenik Marija
„v Zvezdi", v hiši .Matice Sloveusko*1, priporoča svojo bogato zalogo uogovic, kravat iu perila za dame in gospode lastnega izdelka Nagrobni trakovi itd., blago za izdelovanje čipk, opomniki, spleteuiee in lase. Zazuaiuki krstnih imen itd. za neveste ht-vršujojo so natančno po naročilu. _(623-4)
Fajdiga Filip
mizar v Slonovih ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; vsprejeuia vsa v njegovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno iu ceno. (573-5)
Frisch Ivan
jermeuar iu sedlar, Marijin trg, priporoča svojo veliko zalogo angleške oprave za konje t iu kočije,  sedlov za vojake in zasebne jezdecu, kovčekov  za potovanje iz usnja in lesa za gospode iu dame itd., raznovrstna jermena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga listinj iz UBnja za mali iu veliki denar, za vizitnice, smodku in tobuk itd. itd. (614-4)
brivec, Stari trg št. 4, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za cenjena naročila. Naročila za brijanje ae vsprejemajo tudi zu na dom ter se ista vestno in točno izvrše. (615-4)
Hoffmann Frid.
urar, Dunajska cesta št 16, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih srebrnih iu zlatih žepnih ur, francoske in amerikanske buditelje, ure z uihalom, stenske ure itd. Popravo se izvršujejo natančno pod poroštvom. (608-4;
Hoffmann N.
Mestni trg št. 12; izdelova-telj kirurgičnih instrumentov, no/.ar in orožar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko .spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaja na debelo iu drobno. (574-5;
Jax J.
na Marije Terezije cesti, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev iu biciklov po nizkih tovarniških cenah. Prevzetna tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Ceniki pošiljajo se na zahtevo zastonj.    hI 1-1
Jesenko B.
Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelka za moške in dečke po najnovejši šegi in nizki ceni; velika zaloga zimskih ankenj, srajc, jopiče v, spodnjih hlač ter kravat itd. (575-5)
Kajzelj P.
Stari trg št. lo, trgovina s steklom in porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilke, cerkveni Bvečniki, podobe v okvirih itd., barveno steklo za božje hrame. Prevzema v to stroko spadajoča naročila pri stavbah, katera izvršuje točno in ceno. Največja izbera kuhinjskega orodja.      (H 18-4)
Kenda H.
na Mestnem trgu, priporoča krasno okićeno klobuke za dame po gld. 1 80, 250, 8'60. 4 80, 5-50, Hb0v llustrovani cenik Iranko. Cisto avbnati foulard po 65, 80 kr., gld. 1*10, 130, čisto svilnati Su-rab vseh barv po gld. 1*10; čisto svilnati Merveilleux po gld. 165, IVO; čisto svilnati žepni robci po 38 kr.; čisto svilnati črn Diagonal in Bro-cat za jopiče in cele obleke po gld. 120, 1-65. (612-4)
Klauer J.
trgovec na Glavnem trgu („pri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsake vrste žganja, ruma in likerov, posebno pristni sli vovec, tropinovec in brinje-vec. (676-6)
Košir A.
jermen jir in sedlar, Kolodvorske ulice poleg južnega kolodvora št. 24, priporoča se- eaatite.mu p. n. občinstvu za izdelovanje vsili v njegovo stroko spadajočih del. Izdeluje jermena za stroje iz najboljšega nsnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, jezdna oprava od gld. 28 naprej Tudi so na razpolago kovčeki in druge potne torbice za gospe iu gospode po nizkih cenah.
_(627-4)
Kunst Al.
Židovske ulice št. 4, velika zaloga obuval lastnega iz« dclka za dame, gospode in otroke je vedno na izboro-Vsakeršua naročila izvršujejo se točno in po uizki ceni. Vso mere se shranjujejo in zazuameuujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se uzorec uposlati. (607-4)
Lassnik Pet.
trgovec, Gledališke ulico, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih mineralnih voda in vrelcev, špecerijskega in materijalnoga blaga, barv, lakov, čopičev, tu- in inozemskih vin, posebno najlincjfii
cipro, malaga, maršala, mal-vasina in rusterski samotok ; najboljši ruski čaj, rum, co-gnac, tropinovec, brinjevec, slivovec in druga najboljša žganja po nizkih cenah in togni postrežbi. (65H-3)
Mikusch L.
Mestni trg št. 15, priporoča veliko zalogo dežnikov in solnčnikov lastnega izdelka
po najnižjih cenah. Preobleke iu popravila izvršujejo se točn > in ceno. (613-4)
MUHer JT
fotografično-artistični zavod v Frančiškanskih ulicah št. 8, priporoča svoj atelier za vsa v fotogralično stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobo, pisave, načrte itd. Moment ne fotografije za otroke, povek-šauja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejemlja vsa v fotogralično stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
(577-5)
Nolli F. S.
stavbeni in galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Na izbero je bogata zaloga različne kuhinjske in hišne oprave. Posebno se priporoča za vodovodne naprave in vse v to stroko spadajoče poprave, napravo kopeljskih sob, klosetov itd. Vsa dela in dotične poprave izvršuje uajceueje. Proračuni pošiljajo se na zabtevanje brezplačno. ___ ;578-5)
Pakič M.
na raznih razstavah odlikovana, 1. 1822 ustan. tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo zalogo raznovrstne garantirano pristne žime, večinoma lastnega izdelka, morske trave (Seegraa;, škafov, čelno v, brent, finih in navadnih košar, jerbasev, sit, reščet tičjih kletk, peharjev, stru-cenc, slam, slam-podvežuii itd. in kupuje vsako množino verbovih šibic (prutja) za pletenje, konjskih iu kravjih repov, kozino itd. iidelova-telj raznih obrazcev vPuppen-Hiiste) za šivilje in krojače in pletenih ko v če go v za potovanje. Skatije s patent, zaporo za poštne pošiljatve itd. (629-4)
Pibroutz P.
modistinja, Mestni trg št. 3, priporoča svojo veliko zalogo Dunajskih klobukov in slamnikov za dame, trakov, peres, cvetk, modrcev ter vsakovrstnih volnenih, cvimatih in svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in ceno. (656-3)
Pilko Fr.
ključavničar, Marije Terezije cesta št. 4, prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mestu in ua deželi; napravIja štedilna ognjišča, ograje, stavbene okove iu tudi vsa dela za stavbe itd. po zelo nitki ceni. (579-5)
Podkrajsek Marija
Spitalsko u|jCU nna v vedni talugl v8akovr8tne suMB vu»-te i„ cvetlic« sepko ** cwr" *ve, »»grobne vence la tokove, otročjo oblačila, c»pk«, *«piee> picdpasuiko, opravke i" sploh lišp za šivilj« lu krojače.      _J_ (631-4)
Ranth M.
(Viktor Kauth), Ljubljana, Marij,u trg št. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače iu čevljarju, be lopi lenega blaga in pod vlek, bom baza in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje iu kavljičanju, tkanega iu nogo vičarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokavic, pozamentirskega in drobuega blaga, trakov, čipk iu pet-Ijanj, čipkastih zaves in preprog, umeteljnih cvetk in njih dolov. (659-3)
Ranzinger R.
špediter ua Dunajski cesti št. 15, prevzema vsakovrstne izvožnje iu dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železuici, z zagotovilom točne iu cene izvršbe. ___ (617-4)
Ravnihar J.
Židovske ulice, priporoča veliko svojo zalogo obuval za gospode, gospe in otroke: dobro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naroČila izvršujejo se točno iu vestno. (580-4)
Razinger J.
sedlar. Poljanska cesta št. 26, iidehije natančno po naročilu kočije in druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila vsprejemajo se ter izvršujejo točno in po nizki ceni. Risani vzorci pošiljajo se na zahtevanje bresplačno. Naročila na nove kočije izvršujejo so v teku 8. tednov.
__(632-4)
Reich Jos.
Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4, priporoča častt občinstvu svojo dobro urejeno kemično spiralnico, v kateri se razparane in nerasparane moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejmo se za pranje in erčru v po barvanje. V barvariji vsprejeuia se svilnato, bombažno in mešano blago. Barva se v najnovejših modah. (581-5)
E. Reksingerja nasledniki
optični zavod, Pod Trančo št. 2 v Ljubljani, priporoča svojo bogato zalogo gledaliških gledal, daljnogledov, lovskih in potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal iu naočnikov. Dalje ima velike izbere fisikalionih in matematičnih strojev : Vodne tehtnice, itavbinske mere, kompase in vse v to stroko spadajoče stvari. — - Vsakovrstne popravo izvršujejo se takoj po nizkih cenah. (660-3 )
Rudholzer Nik.
urar in optikar, Mestni trg št. 8, aalagatelj kontrolnih ur visoke c. kr. avstrijske in kralj, ogersko vlade, zaprise-tcui cenitelj v optiški stroki, priporoča svojo zalogo dobrih ur po nizkih cenah. (621-4;
Rudholzer V. vdova
trgovina ur, na voglu Židovskih ulic, priporoča svojo zalogo švicarskih, zlatih in srd-bruih topnih i» stenskih ur, biidilnte ituL, po jeko znižani ceni. Popravila se izvršujejo točno, e* no iu naj natančneje. _ (622.4)
Slitscher Alb.
trgovec s telesom in špecerijskim blagom, Dunajska cesta it. 9, priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko in hišno orodje: ca obrtnike najboljše orodje avstrijskega In inozemskega izdelka. Fino pozlačene grobne križe, žage, pile, cveke, pipe za pivo, angleške verige, ključavnice itd. po najnižji ceni. (667-3;
Soklič T"
Pod Trančo (pri Čevljarskem mostu) priporoča svojo veliko zalogo izbornih klobukov, slamnikov in čepic, od uajnavadnejših do najfinejših. Blago je iz prvih tovarn. V zalogi ima tudi nove sokolske čepice. (583 5)
Sprajcar Ivan
stavbeni in umetni ključar, Kolod\orske ulic« 22, priporoča njegove varaste ograde za okna in vrate, lastni izdelek, prava jeklena ple hovina, s tihim zaporom in trajnostjo. Popravila v tej etroki s« vsprejomljejo ter izvršujejo natančno in po nizki ceni. d>26 4)
Stadler Jos.
stavbeni galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater, Stari trg št. 15 iu Čevljarske ulice št. 4, priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stav-binska dela v mestu iu ua deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodue naprave vsake \rstu prevzemlje ter * vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. Troškovniki pošiljajo se na zabtevanje zastonj. (619-4)
SevčilT F7T
puškar, Presirnov trg, priporoča svojo bogato zalogo raznovrst. dobrih pušk, dvo-cevk za salone in lancaster-jevih pušk, revolverjev, nabojev, streliva in orodja za lovce; lastni izdelek in po nizkih cenah. Popravila izvršujejo se točno in ceno. _■__(B8-_-r>)
Schaffelner K.
pilar, Florijauske ulice št. JJ2, priporoča svojo dobro urejeno pilarnico, v kateri izdeluj u VBa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki se pošiljajo ua zabtevanje zastonj. (655-3)
Schaffer Albert
rokovifiar in trgovec obvezil, Kongresni trg 7, priporoča svojo veliko zalogo dunaj-
skih letnih in simskihrokavic,
oprsnikov, najfinejših kravat za gospode, za vratni kov in naročk, francosk. mil in di fičav; zaloga kirurgičnih obvezi 1 iz kavčuka z« bolnike. _(630-4)
Toni Fran
vnlgoSrakar, izpitani kovač, Kravja doljna St. 2, izdeluje vse v njegova obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Dobro delo in točna postrežba; posebno se priporoča za nove konjske podkove. 633-4)
Uran in Večaj
Ljubljana, Gradišče, Igriško uiice Št. 3, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih pečij in glinastih snovij, kakor tudi 'štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih del po nizkih cenah. (584-5)
Vanino Vek.
Židovske ulico (preje zlatar Kapsch), priporoča svojo trgovino vsakovrstnih nožev in škarij is najfinejšega angler škega jekla. Vsprejemlje tudi brušenje in čiščenje vsakovrstnih kirurgičnih predmetov i t d.        _ J!*09"*)
Zoppitsch M.
v Kolodvorskih ulicah št. 24, priporoča veliko talog o izvrstnega piva v steklenicah prve Graške delniške družbe. Točna postrežba. (610-4)
"Žitnik J.
čev|jar in trgovec, Kongresni trg št. 3. Velika zaloga najfinejših obuval za gospode, dame in otroke; lastno izdelovanje; točna postrežba in nizke cene. Zunanja naročila izvršujejo se točno in solidno. (585 5)
Josip Rebek
ključavničar, v Ljubljani, Francu v o nabrežje, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, umetno delane mreže in ograje, Štedilna ognjišča v najnovejših oblikah, ključe iz aluminiuma, kateri so trikrat lažji od železnih, napeljuje hilne telegrafe in telefone, strelovode, preskušene z elektrometrom. V zalogi ima vsa posamezna tolegrallčna dela Naročila iu proračuni, kateri se na zabtevanje pošiljajo, izvrše se natančno in ceno. (711-1)
Evgenij Betetto
tovarna za metlje, v Ljubljani, Florijanske ulice št. 3, priporoča čast. občinstvu iu gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih metel j od najfinejših do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in franko. (7101)
tlgn. Faschinga udove
ključavničarnica v Ljubljani, Suknarske ulice št. 3, priporoča bogato svojo zalogo štediinih ognjišč solidnega dela po najnižjih cenah harvspre-joma tudi vsakovrstna stav-binska dela. Znnanja naročila iivršč se točno. (712-1)
Cimperman PESMI.
Broširane 90 kr.* vezane z zlato obrezo (Id. !•«©.
J. Olontini
(2)    v Ljubljani. (677)
Tujcem in potovalcem
priporočajo se sledeče
(439—10)
restavracije in kavarne y Ljubljani.
Pivovarna J. Auer-ja, °X'£V&T° Velik zračen vrt s steklenim salonom in kegljiščem. Točna in cena postrežba. j. Aster« pivovsr.
Restavracija „Pri Zvezdi", gr^Jžfr zračnim vrtom, steklenim salonom in kegljiščem. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno ohedovanje.
F. Ferllne, restavrater.
Hotel Pri Slonu" L vrBte? v Hredi mestH in mci „rri oiunu , v bIjS|ni o kr in brzojavnega urada; sobe od 70 kr. naprej; restavracija in kavarna v hiši; železna in parna kopelj, urejena po Francovih kopelih po c. kr. vladnem svetniku g. profesorju dr. pl. Valenti. A. CiueMda, hotelir.
ostilna Pri Viranfu" Sv- Jrtkob» trg. — oauiiid „ni    iraniu , Starolimiia KOstiiua,
lepi prostori, čedne sobe od 60 kr. naprej, pristna vina in izvrstno Mengiško marčno pivo, priznano dobra jedila, prijazna in točna postrežba. Velik senčnat vrt in kegljišče. H. Baje, gostiluičarka.
€ostilna „Pri Avstrijskem cesarju", Sv. Petra cesta št. 5 Lepe m c6ne"^Kme™o7noTrr". naprej, postrežba točna, najboljši črni istrijanec, pristna hrvaška vina in dolenjski cviček, pristno Steinfeldsko marčno
Eivo, vsako sredo in petek sveže morske ribe, pohvalna uhinja. Senčnati vrt in krito kegljišče- NaroČila na obed vsprejemajo se vsak dsn.        Ivan Tosti, gostilničar.
Restavracija Weber, ^SSŽŽž stvu za mnogobrojno obiskovanje. Točna postrežba, izvrstno pivo in dobra kuhinja. Primerno nizka cena za opoludanski obed. j. Weber, restavrater.
flfrtilna     Pri   I ini"   Židovska ulica, priporoča
r^usuma „rn Lipi , Be caBtitenm p £ *oh6in.
1K stvu za mnogo broj ui obisk. Za pristno pijačo in ukusno jed se jamči.        Marija Clrer, gostilničarka.
ffavarna „National" grM^SiS^S!
Wtm strežba m izvrstna pijača. Na razpolago so vsi slovenski listi in trije biljardi.      Fr. Krape«, kavarnar.
Eavarna     Evrnna"    L vr8te» Dunajska cesta, đVrtMIrt „CVrupd ,  v bljžini stavnega in juž. železnice kolodvora.   Trije biljardi, lepa veranda in razgled na najbolj živahen prostor. Slovenski in slovanski
časopisi. Točna in cena postrežba.
A. Krapa, kavarnar.
Eavarna ..Valvaior", gKS.f-.&TS-. Ijardi in 50 raznih časopisov.   Postrežba točua in
A. Mlupan, kavarnar.
♦♦♦♦♦♦♦»♦»»♦»♦»♦♦♦>»»»>»»♦
Na najnovejši in najboljši način
umetne i (228—30
L___________ ,
• --ustavila- bros vkakili »Maotou ter opfraStf* plouabo- •
* VHirfM iit «ee SSiui« tt«srr«|«4|e<r— odstranil je Z f            msim Ut>feMsstt>aais«r4i3ejesl živca *
t   poleg čevljarskega mostu, v KOhler-Jevi hili, I. nsUstr. J
Prilog« ^Slovenskemu Narodn"
it 137, dne 18. linija 1892.
Gostilna „Pri Panju"
v Vegovih ulicah it. 10 se odda na račun« oziroma v najem.
Natančneje izve se pri lastniku. (706)
Spretna natakarica
20 let stara, s najboljšimi spričevali, IŠČe sinih«* na račun  ali  proti  mesečni  plači. —  Ponudbe pod
A. J. poste restante LJubljana. (702—2)
stara 16 let želi pri dobrih ljudeh službo dobiti, najrsjše za pestunjo aH hlilao. — Blagohotne ponudbe naj se pošljejo pod ,,l«>4 upravnistvu nSlov. Naroda". (695-2)
i    Uran in Večaj
1 Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. 8
fig priporočata (510—8)
S     p. n. častitoinu občinstvu svojo veliko aalogo
I  pečij in glinastih snovij
M kakor tudi &t«^clllnllcov in vseh v to stroko spadajočih del po nizkih cenala.
HT Nepremoćne
vozne plahte
različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceoi (860—39)
•petllt«r e* kr. prlv. Južne želesnlce, v EJublJsul, na l>uuajNkl cesti st. IS.
JOSIP LORBER & Co.
v Žalci (v Savinjski dolini)
vlivalnica železa in drugih kovin in konstrukcijska delavnica
naznanjajo, da je njihov zavod urejen kar najbolje moči in da more konkurirati z vsakim dragim ; priporoča se torej za izdelovanje surovih in apre-tlranih ullvkov iz železa In drugih kovin po do-
poslanih modelih ali načrtih, za izdelovanje kmetijskih in drugih strojev, za izdelovanje raznih tovarniških pristav za postavljanje in montiranje tovarniških strojev i. t. d. vse pod ugodnimi pogoji in po kolikor mogoče nizkih cenah.
(691—1)
M. NEUMANN
v Ljubljani, Slonove ulice
prodaja zaradi nepredovane nesene
plašče iz lustra in svile, suknene in Čipkaste cabs
S1 po izdatno 3
znižanih cenah.
<692)
za nesrečne žrtve samooskrumbe (onanije) in tajnih razpašnostij je izborno delo
—^ Dra Retau-a
hebeohrana
Češko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi ua strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Veri ags-Magazin B. F. Btere«* V Lip tkem (8asko), Neumarkt 34", kakor tudi v vsake knjigarni. (1089—26
Koncipijenta
v sprejmem v svojo notarsko pisarno z nastopom službe 1. avgusta t. I.   Plača po dogovoru.
(686—3)
Dr. •Jurij I*i»cv5lco c. kr. notar na Krikom.
Spreten komi in prodajalka
vsprejmetft se v trgovino z mešanim hlagom.
Kje? pove upravnistvo „Slov. Naroda".
(687—3)
Vincenc Čamernik
kamnosek
v Ljubljani, Parne ulice h. št. 9
se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvr&itev naročil vsakovrstnega
cerkvenega umetnega kamnoseškega dela
kakor ultm-j«* v,  oblinjilulli miz itd., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najrazno-vrstnejsih, po najnovejših obrisih prav lično In iz različnih vrst marmorjev izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Vse na tukajšnjem pokopališču stoječa in pri njem zgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljno zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na loto in sicer spomladi m pred Vsemi Svetimi.
Tudi p. n. stavbenim podjetnikom u priporoča za vsakovrstna
stavbinska dela
katera Uno, trpežne in oeno izvrši. (B05*O)
—= Filijalo sem popolnoma opustil. =—
CmIim diploma
iHin.
7.i»tii svOtlaja
T«ra«*«vwr.
Kwizde swv
restttucijska tekočina 1JV
Pralna voda za konje, i ena steklenici I gld. 40 kr. a v.
K»bi m nad SO let y <lvornll> hlevih, v v«iih4h hlevih vo. JnMlilh in SMKehnlh kot krvprllo |irnl in |»o tcafeih tl«>lili, proti podvlfjam, IStVlseaiJnsn. otrpnenfl hit i. t d. ter daj« konjem p«th«>l>ii<> iimm- »11 br«l tek-
1
1'a/iti je nm gorenju r«rno*tno ciiamko in »4hUv«t| ji' i/n-oii«
HnliiUno reolllurl |t.Wo Irkniliiii. Dobiva •• v vsoh lekarnah In trgovinah • apaoBrljskim blagom.
41-6
Franz -J o h. Kurizda.
e. in kr. avstrijski in kr. riimiinskt dvorni založnik, »krožni leknr v Kiirncusurgii pri Dunaju
Prodajatafca
na h metih se produ s>|| na račnn odda. Samo za samico od "-'4 let starosti. Treba je 300 gld. za blago. Skupi se tekom leta okoli štiri tisoč goldinarjev. — Na* tančneje pove upravnifitvo „81ov Naroda". (684—3)
V Brinjah, blizu Lesec, '/. uro od Loškega kolodvora, proda bo za 3000 «1*1. posestvo, obstoječe iz hi5e z mlinom, zraven ležečega lepega vrta, s sadjem obsajenega, več njiv, dveh borštev in srenjske pravice.
Natančnejša pojasnila daje Ivan ltal»l6 (Hotel Baatl) v Radovljici. (697—3)
Tomo Tollazzi v Dol. Logatci
priporoma svojo
bogato zalogo vina
in Bicer:
prav lini VIpav*'«« od 2!» do !5« gl<1.9 I>al« muline«* od '211 do !541 lMlrl|an od 15
do 1H gl«l. (698—2)
Fo visoki c. kr. deželni vladi kancesionovano
Tečaji
za pouk o pri-krojevanji
pričenjajo: z o.  ČL **. m. e
1. dan, za moške krojače
15 vsaceg
Udeleženci
dobč
veljavna spričevala.
sae Jcrojace ^-N^J*—y 5. dan ^^^^^^ ;a meseca.
Natancneja pojasnila daje: Vodja uJilišfa
TI. 14 UHC.
krojaško-obrtno učilišče
(ii)   v Ljubljani, (iospodske ulic« št. 7. (517)
L. M. Ecker
7 Dunajske cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7
priporoča se za naročbo
vodovodnih instalacij
vsake vrsto, oprav za kopeli, umivalnih miz, stranišč, pisoarjev, kuhinjskih odlivkov iz steklenega loščila in fajančine, potem straniščne cevi iz u.i-tega železa in ganjice ter ima vse to v zalogi. Prevzemam vsakovrstna
kleparska dela, stavbinska in galanterijska
ter je izvršujem solidno, takisto prevzemam tudi vse poprave ter je izvršujem najskrhneje. (432 — 10)
Zuloga hišnih in kuhinjskih potrebščin in loščene kuhinjske posode.
Nnjbolja izvršitev pokrivanj iz lesnega cementa in strešnega kleja, z mnogoletnim jamstvom.
Zaloga lesnega cementa, stresnega laka, stresnega kleja in Btrešnega papirja najbolj&o vrste po najnižjih cenah.
Proračuni troskov. kdor jo zahteva, zastonj in fra n kovano.
I  V AMERIKO.
VOŽNJI LISTKI
(7—24) pri nl/.ozeiiiNko - nm«*rl*k.l pa« rol»ro«liil družbi.
I Kolowratring 9
i
DUNAJ.
IV Weyriugerga8se 7'
Prospekti in pojasnila točno in zastonj. nTaJkrsJie, najceneje In najhitreje potovanje.
CHW
stanuje (6—23)
„pri Maliču", II. nadstropje, it. 25 26.
Ordinuje vsak dan od 9.—12. uro dopoludne in
od 2-—6. ure popotudne. Ob nedeljah in praznikih od 9.—1. ure popoludne.
Najnovejše In iiu|bol|*e vrste umetnih sobovi) Iu aub. — No|bel|*e In trpeuae plombi' v slutit Iu plnlimi is spredaj« sobe, poNtrblrnJeu»«   plombe povsem ln
uersalooso tube, kakor so sobje. Za vsn delu Iu operacije se garantira.
EN
Kakor zmeraj, dobe se tudi letos
najlepši
in
najcenejši
otročji vozički
'  samo pri        (397-13)
Antonu Obrezi.
tapeolrarjl
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
Elegantno, fino ln modno blago.
I DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
1. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina;   Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije,  človeka pa  nil — Maščevanje   usode.   - Razni  spisi: Iz   državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
I
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v NARODNI Tiskarni" v Ljubljani.
(jornje-Savinjska posojilnica
v IVI oz i rji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo bode vsled njenega današnjega sklepa od 1. Julij A 1892 počenši
denarne uloge le z 4V\» obrestovala in od danih posojil le 6°» obresti terjala.
Mozirje, dne 11. junija 1892.
(685—3}
Naznanilo
zaradi
reda
1
Izvedela sem, da razširjajo agentje, kateri potuje nabirajo naročila na stroje, vest, da ne vodim več mojega pokojnega soproga g. Frana Detter-ja trgovine s stroji.
To je povse neresnična vest in zategadelj naznanjam, da bodem tudi še nadalje vodila trgovino s stroji in se trudila postreči p. n. kupovalcem z izbor-nimi stroji vsake vrste.
V Ljublj.ani, dne 12. junija 1892. (681-8)
Ana Detter udova.
DOERING-ovo MILO s sovo
vseh toiletnib mil najboljše in najprimernejše
za vsakdanjo rabo
najizbornejše in najmilejše pralno sredstvo
za <3.a„me in. za* ose"be
x občutno, nežno kožo.
Svojstva Ooeringovega mila: %>^S:^:
ker se da Štedljivo rabiti ter je vsled tega ceneje od vsakega drugega mila. Ilcnoh* 1'rožuost in svežost kože, likanje polti, odstranitev nečednosti) na Uopull ,   koži. VI. (358—8)
Zaradi mihmti svoj«* jo zlasti porabno 7.11 umivanje «lojenwv in otrok. Vsled izredno ugodnih uspehov je postalo I tnerhiKovo milo s sovo
najboljše milo na svetu.
Dobiva se po 30 kr. komad pri: Avp. Aut'1*. Fenl.  Iti I i na \  Kasdi, lekar (irutsohel, Ant. Krisper, £d. Malir, Marr-jevu lekarna „prizlatem  jelenu", Piceoli-jeva lekarna „prl angeljo", riiiiltl pl. Trnkoczv lekar.   V Kranj t:   Martin IVItnn. Rud. Starovasnik. Generalno zastopstvo za Avatro-Ogersko: A. MOTSOH Jt Co., Dunaj,
I., L.ageok 3.
<868' IRAN CHRBTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnoetlj in jednostavnoga rabi jen ja se posebno pripo-1 roca, kdor hoće san lakirati tla. — Sobe ae v dveh urah zopet lahko rabijo.1 — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje, ^ samo svit). — Usorol lakiranja ln navod rabi doba mm ▼ vseh zalogah.
F        Dobiva ae v U]ubijani pri FRAN CHRISTOPH,
llVANU LUCKMANN-U.
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED.
Stari trg št 4  Ljubljana   1. nadstropje
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (i-jo—an)
Velika zaloga vsakovrstnega žita, sočivja, istarskoga in kraškega brinja
ter druzih deželnih pridelkov
je na prodaj po najnižjih cenah s točno in poSteno postrežbo pri
Ivanu Knezu
v Ljubljani
Marije Terezije cesta št. 3.
rTTTTTTlT"ttttttttttttttttt
Odlikovan na koroški deželni razstavi 1885. lata.
Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije.
L kranjska izdelovalnica žičastih žimnic in žičastomrežnih postelj
E.Jul»l|aiia <»l»lt»), poleg KoMler-|ev« plvarue
priporoča
ftleaate almnfee aa|bolja« vrate sa otroake peesel|e po 5 jelu. iu već, •» *• i» »»     « velike 99 ri  *    m    n »
a*T tutll na obroke. (211—30)
Zalagatelj za bolnice, hotele, zavode, kopeli, vlile, zasebnike itd. — Ceniki zaatonj. — Zunanja naročila ae točno iivrfte. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene.
ZAROL IG. HUBEE
Sporgasse 1 v Gradci Sporgasse I
prodaja vsake vrste
ID
(699—1)
~r     *. -čim
vsakovrstao drugo orodje
v izborni kakovosti in po originalnih tovarniških cenah.
llustrovani ceniki se pošiljajo, kđor to zahteva, zastonj in frankovano.
LV
DOBRA CENENA KUHA.
Jako dober okus daje vsaki jubi nekoliko kapljic Maggi-jeve zabele za juho.   Meso za juho postane nepotrebno, ali pa se mesna juha izdatno pomnoži.
— Dobiva se v vseh špecerijskih in delikatesnih produjalnicah v steklenicah po 45 kr. (9—H)
Posestva na prodaj
v Slov. Bistrici in v Studencu.
V Slovenski Dlstrici jednonadstropna hiša, ležeča sredi mesta na Velikem trgu, 11 sob, 2 kuhinji, klet, ledenica, klavnica, mesnica, gospodarska poslopja, hlevi, kegljišče, vrt, 2s/4 orala polja. Na tem posestvu izvrševala sta se doslej gostilniški in mesarski obrt.
Vinograd V ItilOSlloJlI z jednonadstropno gospodsko hišo, moštarnico, hišo za gornika, 6 orali dobro nasajenega vinograda, 1 oralom polja in sadnim vrtom; južna lega.
V Studenci! hiša za stanovanje ob cesti v Makule, kjer je bila doslej trgovina in gostilna, z gospodarskimi poslopji, hlevi, vrtom in 6 orali zemljišča poleg hiše. Posebno pripravno za mladega trgovca.
Vinograd V Dcžllll z gospodsko hišo, hišo za gornika, vinsko tlačilnico in okoli 10 orali dobro obdelanega zemljišča.
Vse prav po nizki ceni pod cenilno vrednostjo in pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji.
Pojasnila daje gospod A. Franc Kroatll, trgovec v Gradci, Glavni trg št. 6. (st*-«;
Najboljše vrste piva
T7* ©odjJki. in stelslenlca,!}.
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah.
Zaloga piva     " '
prve Graške clelriišl-ce pivovarne
v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. |f~ Na plamene poizvedbe odgovarja ae nemudoma in frankovano. ~W
Izborno marčno pivo v plombiranih steklenicah s patentovanim zamaškom dobiva se vsak dan sveze. '/■ litra 11 kr., 1 liter 21 kr. dobiva se v trgovini s špecerijskim blagom pri gospe Ivani Kos v Kolodvorskih ulicah St. 24.
Previdnost pri nakupovanji!
fc
M J liti,
Vi
Knpovalka: „. .. . Jaz nečem praška v zavojih, zahtevala sem Za ehu r-
lina!..... Ta specijaliteta slovi po
pravici kot najboljše sredstvo proti vsak urin i ni inrčesom jn zato kupim aamo: (^72—7)
zapečateno steklenico z imenom „Zaoberl"
Izubijana: Mihael Kastner. Anton Krisper. H. L. VVencul. Peter Lassnik. Jan. Luckmann. Ivan Perdan. Jeglič & Leskovic. J. Klauer. Josip Kordin. Ivan Fabian. Karol Karinger. Ed. Mahr. Ferdinand Plautz. A. Šarabon. Viktor Schifler,   Schussnig & VVeber. Josip Terdina.  Alojzij Lonček.   M. E. Supan.
J. Traun.
SOltoJlna: kofja Loki Borovnica: Kooe vje:
Vel. Laalče: Krik o:
Idrija: Kranj:
Loft:
Koatanjevloa
Anton Dietrich. Iledvik Fabiani. Fran Verbič. Fran Krenn. Fran I*oy. Ivan Justin. Rupert Engelsberger. Anton Jugovic. Fran Kos. Fran Dolenc. Karol aavuik. Vilj. Killer. Karol Fabiani. Fran Kovač. ; Alojzij Gatacb.
Litija: Mokronog:
Vrhnika: Oor. Iiogatao Rado vljloa: Radooe:
n
Novo meato: Kamnik: Zagorje :
Črnomelj:
Lobi nger 4 Bor g m ann. Anton Majcen Sbil & Petrovič. M. Briley. Peter Hladnik. A. Koblek, lekar. Davorin Podlesnik. Fran Tro v č ni k. Adolf Pauser. Edin. Zangger. Bratovska skladnica „konsumn. društva". Ivan Miiller sen. And. Lackner. Lud. Po rs.
Usojam si ponujati ;
Opeko z zarezo za streho prve vrste (Strangfalz-
dachziegel) 1000 komadov 45 gld. Opeko z zarezo za streho druge vrste   .  .  . 1000    „    33 „
Zraven spadajoče žlebake z zarezo po 20 kr. komad.
Za trpežnost jamčiva tri leta tako, da kar bi so utegnilo razzebsti te opeke, je nadomestiva i novo brezplačno. (648—fi)
Na zabtevanje sva pripravljena poslužiti z uzorci Prodaja in zaloga je:
Konjušni trg štev. 10 v Ljubljani
Knez & Supančic.
Alojzij Korsika,
odlikovan umetni in kupčijski vrtnar
prodaja mnogovrstne
palme in druge cvetke
ter izdeluje (67—24)
po najnovejših fasonah in po najnižjih cenah.
Zagotovi jajoe' pravočasno in točno postrežbo prosim obilega obiskovanja.
Z odličnim spoštovanjem
V,
Alojzij Korsika.
i
i
I I
i
J I
$
•i I 1
f
Ponudimo po najnižjih cenah:
zarezano vStricno ostreSno opeko
najboljše vrsto.
(specijaliteta)
IZ majolika peči H
lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljače (Isolirplatten).
Daljo prevzamemo po najnižjih cenah
tlakanje z asfaltom, s chammottnimi in cementnimi —= ploščami.
715_d Odličnim spoštovanjem
J. P. VIDIC & Comp.
Slonove ulice.
/v* I  T T  I  T  T  T  i  T  I I  I  I  T  T T T i  T T  i  I  i  I •'Jv
U šojam m naznaniti najndaneje, da točim v svoji gostilni izborna vina iz znano najboljših vinskih krajev in sicer:
Recarsko vino......liter po 52 kr.
Istrsko .......... 48
Hrvatsko iz Jaške   ....     „     „ 40 „
Rudeče vino lastn. pridelka „ 35 „
kakor tudi najbolji«
Koslerjevo cesarsko pivo      liter po 20 kr.
Lepi svoj vrt priporočam zlasti za društvene shode, svatbe in sploh večje zabave.
Proseč mnogobrojnega obiska beležim z odličnim spoštovanjem
Josip Trinker.
Prav tam je na prodaj
lep stavbeni prostor,
kakih 1200 [ ] sežnjev, ve« vkup ali pa polovica.
(693-1)
Razprodaja
modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
pri
Andr. Druškovič-u
trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. 10.
Dobiva se tudi vsakovrstno hlino In knhlnjako orodje po najnlajl ceni. — S tem ponuja se vsem p. n. gospodarjem, gostilničarjem, prodsto|nlstvoin bolnic itd. najboljša prilika, svoje hišno In kuhinjsko orodje po ceni dopolniti ali pa al novo omisliti.
NfiVfiStam  Pr'P°r°čain svojo nalašč aa novo gospodarstvo sestavljeno  hlsao  potrebščino la aeleaa od
gld. 15*— do gld. MMr*—. t nanja nmročita se takoj in rt'm trn* rf-rtf.**1. (54—4:"))
S
rV^i:
ii
lovo racljonaino Boravljenje.
Vsem bolnim na živcih
se   najtopleje   priperoAa  91.  isdaja   ialle brošure M RouMUa W«lwuiMn*a
^ I     Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. S
Dobiva se zastonj (700—1)
v lekarni J. Svobode v Ljubljani
l
a
Spričevala znanih zdravnikov.
Lepa, suha koruza
drobno in debelosrnata, je zopet zadobiti na debelo in drobno
v Treo-tovem magacinu za žito
■v X_ij-o."blja.n.I, C3-ra,d.lšč;e, IRlnaelca. cesta &t. 6
pri
4 kateri priporoča tudi svojo (232—14)
i
1
zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode.
h£J stane pri meni en modroc na peresih (Fedenaatratae) Ti modroci so solidn Ml !z .»»(boljSe tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz naj
► w VI -— — cz r i
boljšega bakrenega drats, so s finim afrikom tapecirani in moč
ffil cvilhom preoblečeni ter 10—15 lat nobenih poprav ne zahtevajo. £ IjAjf naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v uotrMiiJI fj**! UPI luči. "M — Ako se torej dobi za 10 «ld. dober tapeciran modroc na pe V)\
h peres iz naj- fi**? niiu  pUtneniiu III ►■aj«>- Pri fffj
I
na pe
resih, je pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kateri pravemu na- lili menu. imeti dobro poitejo, ne ustrezajo. IIJ1
jfl ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4, M
bastnikon hotelov, vil, kspelij in tavodov popust od cene._ gffl
Žicaste žitnu ic«* za vsako posteljo na- IIIK vadne velikosti |io h |rld. PO aoldov i Kn z atrtkom tapecirane in s cvilhom preoblečene mf
z atrtkom tape po IS Kld.
1713-1)
55T
35!
5S1
J2«
1
si
l
J.
„Prilika za
trg1 žt.
kupovanje"
in. V.
©|©l
j©l
tel
od sobote 4. junija razprodajalo se bode po jako znižani ceni razno blago:
Klobuki za dame, okićeni   1*50, 180, 2—, 2 50, 3 —, 7 —.
neokičeni — 70, — 85, — 95, 1—, 110, 120, 2 —. za dekleta okićeni in neokičeni po raznih cenah. Solnčniki iz najboljše polusvile po 1*80 in več. Satinovi jopiči, garantovano izpiralni, najnovejšega kroja 1*70. Moške srajce za turiste, izborna kakovost 1*70. Deške      „     „       „ „ „       130, 150, 180 in več.
Sukančne rokovice na 4 gumbe od 18 do 40. Svilnate        „       „  4     „       „  40   „ 1*—. Životci za veslarje po 25 kr. in več. Hlačice za plavače  „ 10   „   „ „ Pasi za turiste iz bombaža a 25 kr.
„      „       „  svile       a 45 „ Usnjeni šiljni pasi a 60 kr.
Na prodaj je tudi okoli 150 parov belih in raznobarvnih glacee-rokovic za dekleta, le neznatno omadeževanih in sicer komad po 50 kr.
(906—33)
© © ©
le
©i®
^^^^^ ^^^^a ^^^^a *      * p
izdajatelj In odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tim .Narodne Tiskarne"
521651
13
71