Izpred upravnega sodišča. 363
Izpred upravnega sodišča.
Davčnemu zavezancu je naznaniti razloge, t. j. konkretne okolnosti, ki povzročujejo pomisleke proti pravilnosti in popolnosti njegove napovedi.
C. kr. upravno sodišče je po javni ustni razpravi, dne Sega marca 1900 (št. 1878) na pritožbo S a v L. proti odločbi prizivne komisije za osebno dohodnino, intimirani z odlokom c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani od 17. decembra i8q8, št. 18.89:, spoznalo za pravo: Izpodbijana odločba se razveljavi radi ne-dostatnega postopanja.
Razlogi.
Pri tožitelju se je drugače, kakor v njegovi napovedi ugotovil obdavčni dohodek s 14.699 gld. in gledž na to predpisala osebna dohodnina za leto 1898. z zneskom 471 gld. Proti temu predpisu je vložil davčni zavezanec priziv, a prizivna komisija za Kranjsko je predpis potrdila, utemeljevaje ga s tem, da se fatentu ni posrečilo ovreči predočenih pomislekov in da je cenilna komisija ugotovila davčno stopnjo
364 Izpred upravnega sodišča.
po smislu §-ov  159  do 171 zakona o osebnih davkih, pravilno upora-bivši priredbena načela (§ i 209. do 214 zakona o osebnih davkih)
Tusodno proti tej odločbi vložena pritožba uveljavlja, da ima postopanje obeh komisij, zvršeno v svrho ugotovitve obdavčnega dohodka, bistven nedostatek in da temelji na napačni uporabi zakona. To hoče dokazati pritožitelj s tem, da se mu na jedni strani niso naznanili še ostali pomisleki gledž pojasnil, katera je dal in podprl z natančno specificiranimi različnimi prejemki in izdatki, ko so se mu bili predočiU pomisleki proti resničnosti in popolnosti napovedi, in mu jih tedaj ni bilo moči ovreči, na drugi strani pa s tem, da se ni pregledala blagaj-nična knjiga, tičoča se trgovine z mešanim blagom, katero je on ponudil v svojem prizivu na vpogled.
Upravno sodišče je uvaževalo pri svoji odločbi naslednje: Iz spisov je razvidno, da so bili proti pravilnosti in popolnosti napovedi davčnega zavezanca v več točkah pomisleki, da se pa zlasti pomislek, ki se tiče v navzočem slučaju merodajne točke v pritožbi, namreč dohodkov iz trgovine z mešanim blagom, ni predočil po smislu zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 o direktnih osebnih davkih.
Dotična točka 7. predočila se glasi: »Čisti dohodek iz trgovine z mešanim blagom bi bilo napovedati, eventualno dokazati, da čistega dohodka ni bilo s.
Tukaj se pač gledd na to, da je po napovedi označeno podjetje 1. 1897 imelo 504 gld. 81 kr. izgube, izražajo pomisleki proti vsebini napovedi, ne pa razlogi, t. j. konkretne okolnosti, iz katerih se izvajajo ti pomisleki
Ker pa zakon o osebnih davkih v §-u 210. izrecno zavezuje predsednika cenilne komisije, oziroma le-to samo, da je davčnega zavezanca pozvati na pojasnilo, ter mu ob jednera naznaniti razloge, ker nadalje ima to pojasnilo pač le pomen, da se odpravi neskladnost med navedbami davčnega zavezanca na jedni strani in med podatki, nabranimi v postopanju za pripravo priredbe (§ i 199, 200 in 206 leg. cit.) ter v postopanju pred komisijo samo (§ 2 n in nasl. leg. cit.), odnosno med dotičnimi logičnimi sklepi na drugi strani, — tedaj je popolnoma jasno, da se ne ugodi kategoričnemu predpisu zakona z golim naznanilom, češ, da so pomisleki proti napovedi, marveč s tem, kadar se pove, zaradi katerih konkretnih okolnostij so taki pomisleki, saj davčni zavezanec more še le potem, če se mu razodenejo dejanske
okolnosti, vporabiti dokazila, ki so mu znabiti na razpolago proti pravilnosti naznanjenega pomisleka in sklepčnosti njegovih razlogov.
Ker se niso navedle one konkretne okolnosti, katere so dale v tem slučaju povod pomislekom proti pravilnosti in popolnosti napovedi glede dohodka, je moralo upravno sodišče spoznati, da je imelo postopanje bistven nedostatek, in razveljaviti po smislu zakona od 22. oktobra 1875, št. 36, drž zak. odločbo, ki temelji na nedostatnem postopanju.