Grosuplje sp 908 GROSUPELJSKI 2003 362(497.4GroiuDlla) Območno združenje ZB in udeležencev NOB Grosuplje in Krajevne organizacije ZB Grosuplje in Šmarje-Sap VABIJO na spominsko slovesnost ob 60. obletnici partizanskih bojev na llovi Gori Spominska svečanost bo v soboto, 18. oktobra, ob 11. uri, pri spomeniku padlim borcem na Veliki llovi Gori. Slavnostni govornik bo g. Milan KUČAN. COBISS • ČEBELARJI, UDELEŽENCI APIMODIE, SO OBISKALI GROSUPLJE MED KLADIVI DRŽAVNIH, REGIONALNIH IN EVROPSKIH POBUD TER NAKOVALOM LOKALNE (SAMO)UPRAVE POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE Čebelar]! Iz vseh koncev sveta pred čebelnjakom z grosupeljskimi čebelarji. Predzadnji dan sejma Apimondia, 29. avgusta 2003, je bil namenjen izletom po Sloveniji. Med izbranimi je bilo tudi Čebelarsko društvo Grosuplje, ki je gostilo čebelarje iz različnih koncev sveta (Španije, Brazilije, Portugalske, Amerike, Nemčije, Švice, Anglije, Irske, Finske, Japonske). Ob devetih zjutraj so se ustavili v lepo obnovljenem in urejenem čebelarskem domu na Blatu. Tu jih je sprejel predsednik Čebelarskega društva Grosuplje gospod Žnidaršič. Pot jih je naprej vodila v cistercijanski samostan v Stični, kjer so si ogledali muzej, po posredovanju gospoda Franca Javornika pa so si smeli 4 udeleženci različnih narodnosti ogledati tudi čebelnjak v samostanski klavzuri, kar je bilo posebno doživetje. Obiskali so tudi Jurčičevo domačijo, se ustavili pri čebelarju Plutu, nato pa so se napotili še v Šmartno pri Litiji. Zvečer so se zopet ustavili na Grosupljem. Na priložnostni prireditvi na igrišču ob Osnovni šoli Louisa Adamiča jih je pozdravil tudi župan občine Grosuplje Janez Lesjak, zaplesali so folkloristi iz Račne, peli so Ljudski pevci iz Račne in moški pevski zbor iz Šmarja-Sapa, za pravo vzdušje pa je poskrbela godba iz Domžal. Za prijazen sprejem, ponujene dobrote in vse pokazane lepote seje v imenu tujih čebelarjev zahvalil Terry Clarc iz angleškega Kenta. V pozne večerne ure se je potem še potegnila čebelarska veselica, na kateri je igral ansambel Marjana Skubica. Marija Samec Gostom Iz tujine so pripravili kulturni program. Po dobrega pol leta v novem mandatu In v tretji številki Grosupeljskih odmevov po imenovanju odgovornega urednika ter z željo, da bi bilo ^^^^^^^^ informiranje občanov čim bo(jše tudi s strani občinske ^ uprave In samega župana, sem P^^BNB za uvodno vprašanje županu Janezu Lesjaku zastavil vpra- - šanje v zvezi z iskanjem novih rešitev na tem področju. Z razvojem naše demokracije in potrebo po informiranju prebivalstva o dogajanju v njihovem prostoru se pojavlja veliko medijev, ki zahtevajo vedno več informacij. Če to pogledamo s strani občine, se to delo povečuje in ga moramo tehnično in organizacijsko sproti obravnavati in oblikovati. Ne gre pa samo za informiranje lokalnih medijev, temveč se pojavlja vedno več velikih in osrednjih slovenskih medijev, ki sledijo lokalnim temam na splošni informativni ravni ali pa čisto na strokovnih področjih. Tako so poleg Dnevnika, Dela in drugih medijev zelo dejavni tudi pri Gospodarskem vestniku. Približevanje Evropi dviga temperaturo na lokalni ravni. Zato gospodarstveniki iščejo konkretne možnosti za realizacijo različnih načrtov. Dokler smo se samo pogovarjali in iskali idealne oziroma idealizirane rešitve, še ni bilo konkretnih odgovorov, niti potreb po izvajanju programov. Do zdaj so se v glavnem kopičile predvsem razne idejne zasnove, zdaj pa prihaja trenutek, ko jih bo treba uresničiti. Prav to pa sproža velike in različne interese, ki se odražajo tudi v iskanju informacij prek medijev. Zato vsi iščejo informacije - od malega gospa darstva, obrti in nasploh podjetništva. Predvsem so to Informacije o prostoru, kako je opremljen, kakšna je ponudba... Z odprtjem mej, kapitala in delovne sile smo morda še v neki evforiji, po drugi strani pa to že sproža določene negotovosti. Tako se tudi prek medijev večkrat pokaže, da so na primer načelno dorečene zadeve na državni ravni, na lokalni ravni še vedno neuresničljive. Ali lahko nadaljujeva prav na tem mestu? Koliko se na tem področju dotika lokalne ravni trenutna reorganizacija državne uprave ter želje občanom, da je občina dober servis občanom? Sama reorganizacija državne uprave se lokalne samouprave neposredno ne dotika, čeprav je bil pred kratkim spremenjen Zakon o lokalni samoupravi. V tem trenutku se pripravljajo podzakonski akti za področja delovnih mest in plač. Na delo občinske uprave pa vpliva tudi precej drugih zakonov, ki so bili sprejeti v zadnjem času. Tako je na primer z Zakonom o graditvi objektov, pa o urejanju prostora in drugih zakonih, ki pripadajo k temeljnim nalogam in pristojnostim občine. Kako pa bo vplivala reorganizacija državne uprave, je trenutno še precej nejasno. O tem smo bili povabljeni na različne predstavitve in pričakujemo, da se zadeve ne bodo poslabšale. Nasprotovali pa bomo, če bo država še naprej jemala pristojnosti občini na določenih vitalnih in izvirnih področjih. S tem sva se dotaknila tudi problema regionalizaclje Slovenije. Na tretji, vmesni delitvi oblasti ostaja še vedno »prazen prostor« med lokalno in državno ravnijo. Vse to povzroča tudi precej nejasnosti na področju prerazporeditve politične moči v posameznih območjih. Nadaljevanje na strani 4. GROSUPLJE Gramaf Gril PRODAJNI d.o.o. BLAGOVNI CENTER Grosuplje, Rožna dolina 9 masažne kadi, tuš kabine » " sanitarna keramika t kopalniško pohištvo laminati, talne obloge gradbeni material in orodja mmMn UGODNI POPUSTI OPREMA ZA KOLESARJENJE IN PROSTI ČAS PEUGEOT GRISL.EY SCOTTU5R CYCI.ES ŠKF RIJ Pod gozdom c. IV/20 Tel. /7861 875, 01/7871 482 GSM 041/668 788 prebivalcev občine Qresuplje Letnik XXXVIII številka 8-9 avgust* september 2003 © - "Grosupeljski odmevi" a» /aseit.nl pri Avtorski agancljl ta Slovani)». Vsa pravlea pridržana. Odgovaral urednik joie Mlkllt 120030163,8/9 GROSUPELJSKI ODMEVI c avgust - september 2003 Mojstri iz pekarne PO JUTRU SE DAN POZNA I / ¡(I Ženske v pekarskem poklicu niso pogoste, so pa zelo uspešne. To še posebno velja za tiste, ki so ambiciozne kot Marjana Kastelic, slaščičarka, živilska tehnica in mešalka iz Pekarne Grosuplje. "Moje delo mi je všeč, nič mi ni težko. Pomembno je, da se pri delu izkažeš, kajti tako ljudje pridobijo zaupanje vate", pravi 24-letna Marjana. "Folklora me sprošča. K vajam hodim že pet let, najlepše pa je, ko nastopamo doma aH v tujini. " Marjana je zanimiva mlada ženska. Po končani osnovni šoli je sprva želela na srednjo medicinsko, nato pa je po prijateljevem predlogu oddala prijavo na srednjo agroživilsko šolo, program slaščičar. Da je danes v grosupeljski pekarni, se lahko na neki način zahvali prav sošolkam iz srednje šole, saj so jo spodbujale, naj nadaljuje šolanje. "Slaščičarski poklic je zanimiv, a vedela sem, da si želim nekaj več", se spominja Marjana. Ker je bila od nekdaj ambiciozna, se je vpisala še na program živilskega tehnika in ga tudi uspešno končala. Nato je prišla v Pekarno Grosuplje, kjer danes dela kot mešalka pri pecivu iz listnatega in kvašenega testa. Tako ostaja povezana s sladkimi dobrotami. Ambicij in energije ima še ogromno. Nekoč si želi delati v laboratoriju, saj ima rada natančno delo. Letos se namerava vpisati v šolo za sanitarnega inženirja, zato upa na štipendijo Pekarne Grosuplje. Delo mešalke je pestro in odgovorno, pravi. Temperatura in vlaga v zraku vplivata na reagiranje surovin, ki jih meša, to pa vpliva na končni izdelek. Zato mora nenehno budno spremljati razmere v prostoru in se nanje odzivati. Med izdelki svoje pekarne ima najraje višnjev zavitek. Preizkušnje izdelkov pa se tudi drugače vsakič posebej razveseli, vendar pa delo kljub vsemu pazljivo opravi. Za to je potreben izpiljen okus, njeno mnenje pa lahko odloča o celotni seriji izdelkov. Marjani je slaščičarska žilica ostala, zato za prijatelje večkrat speče slastne torte. Ker ima res zlate roke, so ji v Pekarni Grosuplje omogočili, da je osvojila tudi pripravo tradicionalnega pletenega srca, na kar je zelo ponosna. Ima pa tudi zlato srce, v katerem je veliko prostora za družino. Delo v jutranji izmeni ji zelo ustreza, saj ima po končani službi še veliko časa zase in za stvari, ki jo veselijo: za folkloro, cvetlice ali za ogledovanje izložb. ( Vekama $rosuplje g avgust - september 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI KORAK ZA GROSUPELJSKE ODMEVE -DRUGIČ: Temelj za delo odgovornega urednika in uredniškega odbora je sprejeta programska zasnova, ki je razvidna iz občinskega ODLOKA O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI. Osnovni okvir programske zasnove določa 6. člen, ki pravi: Lokalni časopis Grosupeljski odmevi temelji na programski zasnovi, katera obsega: - naslovnico s predpisano vsebino (1. pripomba), - uvodno besedilo urednika (2. pripomba), - prispevke občinske uprave (obvestila, razpisi,...), - prispevke župana, - prispevke o delu občinskega sveta In delovnih telesih občinskega sveta, - prispevke političnih strank, - prispevke zainteresirane Javnosti (zavodi, društva, občani,...) o vseh področjih življenja In dela v občini (problematika posameznih področij,...), - koristne Informacije In nasvete za občane, - reklamna In propagandna sporočila, - komentarje, reportaže, pobude, mnenja, odmeve, - literarne prispevke, - zahvale In osmrtnice, - pisma bralcev, - slikovno gradivo. Vsebinsko in uredniško politiko, ki obsega obveščanje javnosti o aktualnih gospodarskih, političnih, socialnih, PROGRAMSKA ZASNOVA IN IMPRESUM kulturnih, športnih in ostalih dogajanjih v občini, pa določi odgovorni urednik. Odlok je sprejel občinski svet v prejšnji sestavi 30. oktobra 2002 le dober teden pred lokalnimi volitvami in pod velikim pritiskom višjega inšpektorja in svetovalca vlade, ki je najprej nekritično na občino v marcu lansko leto poslal dopis, s katerim »z zadovoljstvom ugotavlja, da so navedbe v impresumu in objavljeni oglasi v skladu z vsemu relevantnimi določili Zakona o javnih medijih«. Nato pa je 2. septembra 2002 poslal odločbo o prepovedi razširjanja Grosupeljskih odmevov, ker naj ne bi bil časopis vpisan po novem zakonu. Mimogrede naj povem še, da bi poleg 72 občinskih časopisov to prepoved prejela še cela vrsta drugih medijev, pa so vseeno nemoteno izhajali. Odlok se je nato v časovni stiski sprejemal v času predvolilne kampanje. Na prvo pripravljeno gradivo s strani predlagatelja smo podali precej večjih pripomb, »v drugem branju« pa sem se odločil, da se zaradi predhodnih izkušenj pri časopisu v času kampanje ne bom posebej »vtikal« v delo občinske uprave in občinskega sveta. Morda je tudi zaradi tega v njem nekaj »šibkih« točk, ki bi jih bilo treba v bodoče dopolniti, nekatere med njimi pa tudi spremeniti. Naj zato obrazložim zgornji dve pripombi: 1. V Zakonu o javnih medijih ni nikjer določena predpisana vsebina naslovnice, temveč je zahtevana samo vsebina impre-suma/kolofona. 0 njem dejansko govori 20. člen istega občinskega odloka oziroma 22. člen Zakona o javnih medijih. Zato bi bila na tem mestu bolj smiselna le navedba s krajšim opisom oblike naslovnice ali pa bi se predmetna vrstica preprosto črtala. 20. člen občinskega odloka pa pravi: Na vsakem izvodu časopisa morajo biti navedeni: - ime časopisa, - ime in sedež izdajatelja časopisa, - kraj in datum izdaje časopisa, - ime in sedež tiskarne ter naklada, - ime in priimek odgovornega urednika. Operativno, predvsem pa zaradi grafične zasnove in razvrstitve barvnih strani, na prvi strani časopisa objavljamo samo ime časopisa in datum (s številko mesečnika) časopisa. Ime in sedež izdajatelja, ime in sedež tiskarne, število naklade ter ime odgovornega urednika pa navajamo na črno-beli strani v »sivem stolpcu« na tretji strani časopisa skupaj s še nekaterimi drugimi podatki in navodili. 2. Pri pisanju uvodnikov gre na splošno le za običajno prakso, ki pa ni obvezna. Uvod po mojem mišljenju lahko v dogovoru z odgovornim urednikom, ki je tudi po Zakonu o javnih medijih odgovoren za vse objave v časopisu, napiše tudi župan ali katerikoli član uredniškega odbora ali kateri od zunanjih sodelavcev časopisa ali pa npr. ob pomembnem občinskem ali širšem dogodku oziroma dogajanju po predhodnem dogovoru kateri od občinskih svetnikov, občan ali kdo drug, ki bi lahko najbolje predstavil dotični dogodek. S tem je po mojem mnenju »dodana« časopisu široka demokratična vloga, pa tudi njegova vsebina je poglobljena. Kljub tema dvema pripombama je sprejeta programska zasnova sestavljena dovolj prožno in je možno z upoštevanjem veljavne zakonodaje nadaljevati z delom, smiselno pa bi bilo ob morebitnih drugih spremembah odloka dopolniti tudi ti dve pripombi. Ostale temeljne sprejete določbe programske zasnove v posameznih vrsticah so po mojem mnenju skladne z veljavnim zakonom in ustrezajo zasnovi lokalnega časopisa. V naslednji številki bomo spregovorili nekaj o pravnih vidikih vsebinske in uredniške politike, o dejanskih možnostih za njuni uresničitvi ter o delih in nalogah urednika in uredniškega odbora ter vzporedno ob teh navedbah nanizali tudi nekaj pomislekov in pripomb, ki so se (in se še) pojavljajo pri časopisu. PA ŠE NEKAJ! Na naslov uredništva prihajajo razni prispevki, sporočila In fotografije. Veliko nenaročenlh med njimi Je nepodpisanih, predvsem pa Izrazito predolgih. Zaradi opozorila direktorja občinske uprave, g. Marka Podvršnlka, da smo zaradi obsega števila strani že prekoračili predvidena sredstva za časopis, naprošam vse sodelujoče, da skrajšajo svoje prispevke. Pri fotografijah pa Je kar precej takšnih, o katerih nI napisano ničesar, kaj predstavljajo, niti kdo Je avtor fotografij. Kar nekaj prispevkov na uredništvo prihaja tudi po roku za oddajo, kar povzroča izredne časovne obremenitve za odgovornega urednika. V bodoče bodo tudi takšni prispevki Izločeni Iz objave. Če želite, da vašega prispevka ne objavimo s polnim imenom in priimkom, to lahko pripišete pod prispevek, vendar pa morate na tako oddan prispevek zapisati nujne osnovne identifikacijske podatke. Zaradi lažjega stika k podpisanemu prispevku navedite tudi svoj točen naslov ter telefonsko številko ali naslov e-pošte. Če se v bodoče avtorji oddanih besedil In fotografij ne bodo držali navodil In zahtev Zakona o medijih ter Zakona o avtorskih pravicah, prispevki ne bodo objavljeni. »Za prijazno Grosuplje« Odgovorni urednik Jože Mlkllč TRGOVINA BOSTANi IN ZADRUGA SAMOPOMOČ ZAGRADEC VABITA NA UGODNE JESENSKE NAKUPE! Bliža se čas, ko začnemo še posebej skrbno urejati grobove In se poklonimo spominu naših pokojnih. V naši trgovini lahko po zelo ugodnih cenah kupite VSE ZA UREDITEV GROBOV: • SVEČE, • MAČEHE IN OSTALE ENOLETNICE, • ZEMLJO ZA GROBOVE, • OKRASNI PESEK VSEH BARV, • IN DRUGE DODATKE. Začenja se tudi veseli čas domačih kolin. V trgovini BoštanJ smo za vas pripravili vse, kar dober mesar ali pa gospodinja potrebujeta za odlične koline In slastno dišeče suhomesnate Izdelke. Pri nas boste lahko Izbirali med različnimi noži, mesoreznicami na električni ali ročni pogon, začimbami, špinaml... Po akcijskih cenah vam bomo ponudili tudi čreva za krvavice in klobase. PO VSE ZA DOBRE KOLINE V TRGOVINO BOŠTANJ! KRMILA za govedo, konje, perutnino, prašiče In drobnico vam v teh jesenskih dneh ponujamo po ZELO UGODNIH CENAH. Pri nakupu večje količine krmil vam bomo ponudili še dodatne popuste In ugodnosti. OBIŠČITE TRGOVINO BOŠTANJ! Mi pa vas bomo prepričali s pestro ponudbo in zelo ugodnimi cenami! Poleg zelo pestre ponudbe in ugodnih cen in tedenskih akcij poskrbimo tudi za: DOSTAVO KUPLJENEGA BLAGA, MOŽNOST PLAČILA V OBROKIH ZA NAKUP STROJEV IN OPREME (po predhodnem dogovoru). Odpiralni čas: ponedeljek - petek 8.00 - 19.00 sobota 8.00 - 12.00, nedelja in prazniki zaprto. VABIMO VAS, DA SE SAMI PREPRIČATE 0 NAŠI PONUDBI. Samopomoč Zagradec z.b.o. Veliko Mlačevo 59,1290 Grosuplje tel.: (01) 786 36 67 ODDAJA VLOG ZA ZNIZANO PLAČILO VRTCA ZA LETO 2004 Vse starše, ki Imajo svoje otroke v vrtcih v občini Grosuplje, kot tudi starše, ki Imajo stalno bivališče v občini Grosuplje, otroka pa v vrtcu Izven občine Grosuplje, obveščamo, da je potrebno VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA LETO 2004 oddati do 15. novembra 2003. Na občini Grosuplje oddajo vlogo starši, ki imajo stalno bivališče v občini Grosuplje in ima tudi otrok stalno bivališče v občini Grosuplje. Starši oddajo vlogo na predpisanem obrazcu Državne založbe Slovenije »Vloga za znižano plačilo vrtca« (Obr. 1,82). Vlogo oddate na Občini Grosuplje, Taborska cesta 2, (Adamičev center), 3. nadstropje, soba 33 - v času uradnih ur od 15. oktobra 2003 dalje. Vlogi je potrebno priložiti priloge, ki so navedene na vlogi, obvezno pa: 1. Odločbo o odmeri dohodnine za leto 2002 (kopijo in original na vpogled) za oba starša. 2. Potrjeno zaposlitev za leto 2002 za oba starša. 3. Če zaposlitev ni trajala neprekinjeno celo leto 2002, sedaj pa ste zaposleni, predložite poleg dohodnine za leto 2002 tudi potrdilo o zadnjih treh prejetih bruto plačah za sedanjo zaposlitev. 4. Samostojni podjetniki predložite tudi odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za leto 2002. 5. Potrdilo o prejeti oz. plačani preživnini ali pokojninskih prejemkih. 6. Dokazila o statusu za polnoletne člane (nezaposleni, dijaki, študentje). Zavod ia prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosupljo, d o.o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdoto nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Pravilnik o Plačilih staršev za znižano plačilo vrtca v 8. členu med drugim določa tudi, da se vlagatelju, ki za polnoletne družinske člane ne Izkaže statusa z ustreznim dokumentom, DOLOČI POLNO PLAČILO VRTCA. PROSIMO, DA ODDATE POPOLNE VLOGE. V PRIMERU, DA VLOGA NE BO POPOLNA OZ. NE BO ODDANA, SE BO OBRAČUNALO POLNO PLAČILO PROGRAMA - t.j. 80 % od cene programa. Dodatne informacije lahko dobite na Uradu za gospodarstvo in družbene dejavnosti Občine Grosuplje ali na tel. 78-88-780. Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Mlklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-982-233 e-mail: jozem@siol.net Uredniški odbor: Jakob Muller, Barbara Pance, Janez Pintar, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje In fotografije: Jože Mlklič COBISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.o. 1290 Grosuplje, kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih I' (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. rt. M fi ,1 PRISPEVKE ZA OKTOBRSKO ŠTEVILKO ČASOPISA JE TREBA ODDATI DO PONEDELJKA, 6. OKTOBRA 2003. Nepodpisanih in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. V skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko bomo nenaročena besedila, ki bodo daljša nad 3000 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevki pravnih oseb se ne honorira-jo, morajo pa biti avtorizirani, podpisani In požigosani. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom In polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Nenaročenih besedil, fotografij, pisem bralcev in drugih gradiv za objavo ne honoriramo in ne vračamo. Vse ostale pravice in obveznosti urejanja in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. OGLASNO TRŽENJE: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu In objavljene v Grosupeljskih odmevih št. 11/1999 in dopolnjene v aprilu 2002. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 20 %. Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni obliki in so dogovorjene velikosti, je treba oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne v CMYK razslojitvi) na domači naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dneve po roku za oddajo ostalega gradiva. Manjše digitalno izdelane oglase lahko pošljete tudi na elektronski naslov amset@siol.net, vendar Je potrebno vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo pošljete na naslov odgovornega urednika najpozneje tri dni po roku za oddajo gradiva. Za oglase, predstavitvene članke in zahvale je poleg polnega naslova potrebno navesti tudi davčno številko naročnika. Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova naročnika, ne bodo objavljene. i j l\\ u cfUr. | GROSUPELJSKI ODMEVI avgust - september 2003 MED KLADIVI DRŽAVNIH, REGIONALNIH IN EVROPSKIH POBUD TER NAKOVALOM LOKALNE SAMO)UPRAVE- POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE GROSUPLJE (nadaljevanje s prve strani) ml V tem trenutku je morda največja zmeda ravno v tem, ker nas vstop v Evropo sili k takšni ureditvi, da se bo zaradi sodelovanja in sofinanciranja posameznih programov iz strukturnih in razvojnih skladov vse to izvajalo prek pokrajin oziroma regij. Res pa je tudi, da bi bila lahko Slovenija komaj dovolj velika za eno evropsko regijo, če jih primerjamo s podobnimi teritorialnimi členitvami v Franciji, Nemčiji, Italiji, Avstriji, pa tudi drugod. Naša država išče neko svojo obliko organiziranosti. Če pa upoštevamo, da še vedno govorimo o regijah, pokrajinah in da se država očitno ne bo odrekla upravnim enotam, lahko ugotovimo, da v tem trenutku še ne vemo, kaj pravzaprav želimo in kaj bomo lahko ustvarili iz teh razmišljaj. Trenutno tudi strokovnjaki še niso enotni in govorijo o sedmih, drugi o devetih, tretji o dvanajstih pokrajinah. Vsa ta razmišljanja se neposredno ne tičejo odnosov do Evrope, temveč gre le za našo notranjo delitev in pristojnosti, ki naj bi del oblasti z vrha prepustila tudi vmesnim adminis-trativno-političnim skupnostim. Tako bi tudi vmesne pokrajine (regije) dobile nekaj pristojnosti od občine, nekaj pa od države. Kot sedaj kaže bodo to področja šolstva (srednjega), kulture (muzeji, gledališča...) in prostora (regionalno planiranje). Še ničesar pa ni dorečenega glede financiranja teh dejavnosti oziroma pristojnosti. Nekateri programi pa se vendarle že pripravljajo. Tu mislim predvsem na regionalni razvojni program ljubljanske urbane regije. O tem sva se pred nekaj meseci že pogovarjala (In smo o tem pisali tudi v Grosupeljskih odmevih), vendar Je bilo takrat še veliko nejasnosti. Kolikor ml Je znano, Je zdaj že kar večina občin v nekdanji ljubljanski statistični regiji pristopila k temu programu. Pred časom smo slišali za »pismo o nameri« za ohranitev čiste reke Krke... Kako Je tudi z drugimi programi na tem področju? S tem sva načela drugi del problematike. To je tisti dei organiziranosti Slovenije, ki bi jo morebiti priznavala Evropa. Slovenija bi se tako pogovarjala navzven proti evropskim institucijam v dveh regionalnih področjih -osrednji slovenski del in preostali del države. Zakaj tako? Slovenija po bruto osebnem dohodku dokaj visoko kotira v primerjavi z ostalimi evropskimi regijami. Zato bi kot celota zelo težko prišla do potrebnih sredstev za razvoj. S takšno razdelitvijo pa bi ta drugi del prišel mnogo lažje do potrebnih razvojnih sredstev. Kakorkoli že: Ljubljanska urbana regija (LUR) seje ustanovila, prav tako tudi Regijska razvojna agencija (RRA). Kot občina spadamo v njeno območje, zato smo pristopili. Zdaj se bomo v okviru te regije trudili, da bi prišli do posameznih programov, kljub temu da se zavedamo, da bo delo izredno težko zaradi visokega povprečja razvitosti v regiji. K temu daje svojo težo tudi dejstvo, da je v tej regiji glavno mesto države, kar bo pripomoglo k pridobivanju sredstev na področju prometa, infrastrukture in ekologije. Kot občina smo agenciji že predali nekaj razvojnih programov oziroma smo z agencijo v stiku, ko pripravlja posamezne programe. Tu pa je potrebno poudariti, da se bomo morali odzivati sproti, še posebej pri realizaciji oziroma načrtnemu odločanju za sredstva, ki jih bomo vlagali v sofinanciranje. Posebej se bomo morali usklajevati z ostalimi občinami, ki se bodo odločale za posamezne skupne programe, kar pomeni, če bomo urejali ekološke probleme ali samo odpadne vode, da se bo treba načrtno, pri vseh sodelujočih, odločiti za rezervacijo proračunskih sredstev za to področje v istem obdobju. Ali je morda zdq|, kljub precejšnji nedefiniranosti glede same Izvedbe teh programov, že mogoče napovedati, kateri program bi se dalo realizirati v nekem doglednem času? Težiščni problem občine kot celote je čiščenje odpadnih voda. Le-to imamo urejeno samo v urbanem delu (Grosuplje in Šmarje-Sap). Vse ostalo območje ima greznice oziroma nekontrolirane izpuste v okolje. K temu spada tudi medregijski oziroma državni projekt »čista Krka«. Čeprav trenutno še nimamo podatkov, kako daleč je projekt, pa bomo morali v naslednjih letih nameniti bistveno več sredstev za področje komunalne infrastrukture. Vse to bo povzročilo tudi radikalne spremembe v načrtu razvojnih nalog za obdobje 2003 do 2006. Ta zadeva bo postala zelo aktualna že pri naslednjem sprejemanju občinskega proračuna. Naslednje tako področje bo področje urejanje prometa. Približno 40 km od Ljubljane naj bi se gradila mestna železnica, ki pa jo Grosuplje lahko pričakuje v Idealnih pogojih šele po letu 2005 ali 2006. Tretje takšno področje je skupna politika do kmetijstva v regiji predvsem višinskih predelih. Pred kratkim smo že bili na enem od pripravljalnih sestankov skupaj z občinama Ljubljana in Škofljica. Gre za predele med Orlami, severnimi naselji občine Škofljica, Lipoglavom in Zgornjo Slivnico. Potem naj navedem še naloge na področju turizma, skupna kolesarska pot od Ljubljane do Dobrepolja in do Ivančne Gorice ter naprej v Litijo in nazaj v Ljubljano... V celotnem okviru regionalnega programa je skupaj 49 projektov. Osnovno evropsko načelo je: Vi zgradite, mi vam pa bomo sofinancirali. Zato tudi računamo, da bo država na tem področju sprostila pristojnosti občinam. Nadalje: Razvoj gospodarstva. Tu poteka precej aktivnosti s strani Gospodarske zbornice in Regijskega centra za razvoj malega gospodarstva. Občina jih informira o načrtovanih območjih za izgradnjo gospodarskih con. Skozi te neposredne povezave občine pa sva se približala tudi samemu delu občine. Glede na to, da ste predhodno posebej pripravili povzetek dela posameznih občinskih uradov za pretekle mesece tekočega leta z nekaterimi še nedokončanimi pa tudi načrtovanimi nalogami, mi nanizajte nekaj dejavnosti, kjer ste imeli največ dela, tudi na področju financiranja, likvidnosti občine, morda tudi kadrovske probleme, razne intervencije in tako naprej. Občina dela po programu občinskega sveta, po načrtu razvojnih nalog, predvsem pa po letnem občinskem proračunu. Glavna finančna naloga je še vedno gradnja podružnične osnovne šole ŠtJurij. Tej investiciji se podrejajo vse druge naloge. Včasih morajo določene naloge zato tudi čakati. Proračun se polni preko celega leta, vendar ko dobimo v izplačilo gradbeno situacijo v vrednosti 60 ali 80 mio sit, je proračun mimogrede prazen. V drugem delu leta nas čakajo predvsem dela na komunalnem področju. Relativno precej dela nam je ostalo še v krajevnih skupnostih, čeprav ne gre za tako visoke zneske. Na občini trenutno pridobivamo izvedbeno dokumentacijo za otroški vrtec in predinvesticijsko dokumentacijo za zdravstveni dom ter se pogajamo o odkupu objekta knjižnice v trajno last, ker želimo uresničiti načrtovano adaptacijo. Z novim šolskim letom in z uvedbo devetletke so se pojavili tudi prostorski problemi v posameznih šolah. Trenutno je največji problem glede tega na Polici, zato bo treba že v naslednjem letu narediti neko manjšo adaptacijo za začasno pridobitev dveh učilnic. Vse to pa ne posega v projekt nove šole Žalna, za katero se že pripravlja dokumentacija. Kot sem že prej dejal, pa nas pritiska področje komunale, in morali bomo vsaj za nekaj let raztegniti investicije v zgradbe za družbeno dejavnost. Naj ob tej priložnosti povem tudi, da se nam ponuja sodelovanje z avstrijskim podjetjem Verbundplan, s katerim bi ustanovili skupno podjetje, v katerem bi občina imela večinski delež. Podjetje ponuja svoja sredstva, mi bi gradili, občino pa bi zavezovalo, da bi določen čas (morda 25 let) morala odplačevati kredit oziroma rento temu podjetju. Nekaj občin v Sloveniji seje za podobno sodelovanje že odločilo. Zato moramo čim prej pripraviti dokumentacijo za to nalogo. Prednost je v tem, da bi v občini manjajočo infrastrukturo lahko zgradili v roku dveh do treh let, kar občino trenutno ne bi finančno bremenilo razen za pripravo projektov. Potem so tu tudi sprotne naloge. Prostorski plan smo dali v ponovno preveritev na ministrstvi za prostor in kmetijstvo, potem ga bo morala potrditi še vlada. Predvidoma ga bomo dobili nazaj verjetno v začetku novembra. Že zdaj pa naj povem, daje bilo vloženih preko 600 vlog in da je veliko omejitev za pozidave na podeželju in da najbrž ne bodo vsi zainteresirani za pozidavo z odločitvijo zadovoljni. Naj k temu dodam še, da je država na tem področju zdaj pripravila strateški prostorski plan, ki bo podlaga za pripravo prostorske strategije v občinah. Kaj pa področje sociale, zdravstva in drugih aktualnih tem? Mogoče o tem samo na kratko? Čaka nas investicija zdravstvenega doma. Kot začasne rešitve se v sedanjem zdravstvenem domu odpravljajo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob inšpekcijskem pregledu. Zato se urejajo dostopne rampe In urejata dva prostora za izvajanje nujne medicinske pomoči. Ne glede na to pa bo občina v tem letu pripravila program in finančno konstrukcijo za novi zdravstveni dom, ki ga bomo morali obravnavati in sprejeti v bodočem popravljenem razvojnem načrtu. Za to bo treba zagotoviti tudi dodatna zemljišča. Drugi del je vedno bolj aktualna pomoč ostarelim in onemoglim na domu, čeprav je ta usluga popolnoma komercialna. Ob zadnji zavrnitvi občinskega sveta za podražitev teh storitev bo s strani Izvajalca po vsej verjetnosti prišlo do znižanja kakovosti, morda pa tudi obsega storitev. Mi bomo poskušali narediti vse, da se to ne bo zgodilo. Seveda bo pa moral tudi občinski svet spoznati, da to niso socialni transferji in da brez dobičkov danes ni nobenega posla. Večji problem v občini so tudi socialna stanovanja. Od spremembe družbenega sistema in potem, ko seje občina ob delitveni bilanci znebila in kasneje prodala večino socialnih stanovanj, ni bilo zgrajenega nobenega socialnega stanovanja. Ker Je bil pogovor precej obširen In Izčrpen o navedenih področjih, predlagam, da se za naslednjo številko Grosupeljskih odmevov nekoliko podrobneje pogovoriva o prostorskih In gospodarskih temah, pa nato o kulturi In turizmu, podeželju In CRPOV, o Identiteti, pa še o čem drugem. Zahvaljujem se za pogovor z željo, da bi se stiki občinskega časopisa Grosupeljskih odmevov z županom in občinsko upravo ter pristojnimi občinskimi uradi nadaljevali. Zapisal: Jože Mlkllč PRILOGA - PREGLED DEJAVNOSTI OBČINSKIH URADOV V TELEGRAFSKEM SLOGU: URAD ZA SPLOŠNE ZADEVE Prilagojeni so bili vsi delovno-pravni akti z novim Zakonom o javnih uslužbencih. V izdelavi je seznam vseh veljavnih splošnih aktov Občine Grosuplje, ki bo v kratkem dostopen na naši internetni strani. Ažurirall smo občinske internet strani. Uskladili smo Statut Občine Grosuplje z veljavno zakonodajo. Uvedli smo "pos terminal" na občini in možnost plačevanja upravnih taks s plačilnimi karticami. Sklenjena je menjalna pogodba za predvideno gradnjo "novega" družbenega doma na Taborski cesti 3, ki je predviden za "državne organe". Pripravljena so bila gradiva za seje občinskega sveta, odborov in komisij, nadzornega odbora. Proučili smo razpise Evropske unije za morebitno pridobitev "nepovrat- nih sredstev". Nudili smo druga pravna svetovanja. Uredili smo prenos kmetijskih zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, prav tako smo uredili tudi prenos nezazidanih stavbnih zemljišč s Sklada kmetijskih zemljišč na Občino Grosuplje. Izvršili smo prenos zemljišč na občino bivših agrarnih skupnosti, katere se niso ustanovile oziroma niso vložile zahtevkov za vračilo po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic Naslednja večja naloga urada bo sprejem vlog o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in po pregledu vlog posredovanju le-teh državnemu pravobranilstvu. URAD ZA GOSPODARSTVO, DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN FINANCE Vrtci: 1.9.2003 je potekel rok za oddajo vlog za zmanjšanje plačila vrtca za vse, ki otroke letos prvič vpisujejo v WZ »Kekec« Grosuplje. Do 15.11. 2003 je potrebno oddati vloge za znižano plačilo vrtca za naslednje leto. Pripravljamo predlog sklepa o tem, da ekonomska cena vrtca ne bi vključevala stroškov, ki ostajajo ob izpisih otrok iz vrtca v poletnih mesecih. V pripravi so projekti za izgradnjo novega vrtca na Mrzlih njivah. Šole: Na javnem razpisu je bil izbran najugodnejši prevoznik za prevoz otrok v šolo - LPP d.d. Ljubljana. Dela na POŠ Št. Jurij kasnijo za dva meseca, predviden zaključek del je 31.10. 2003. - Vzroki za zakasnitev so zaradi zapoznele gradnje trafo postaje na tem področju in prepozno podpisane pogodbe s podizvajalci s strani glavnega izvajalca del IMOS d. d. Na javnem razpisuje bil izbran izvajalec opreme (kuhinje In učilnic) na POŠ Št. Jurij podjetje ATLAS za opremo učilnic in KOGART za kuhinjsko opremo. V izdelavi je projekt za adaptacijo POŠ Polica. Ostalo: Pripravili smo spremembe pravilnikov s področja sociale, štipendiranja in kmetijstva, strategije kulture politike v občini Grosuplje, javne razpise v kmetijstvu in realizacijo občinskih nalog za obdobje januar - avgust 2003 ter osnutek rebalansa proračuna za leto 2003. Pridobili smo kredit za izgradnjo POŠ Št. Jurij. URAD ZA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO Daljinsko ogrevanje: Zgradili smo zadnji odsek toplovoda v ZN Dvori IV. Elektro objekti: V oktobru je predvideno povečanje kapacitet v TP Guma za potrebe ZN GC Sever Zbiranje In ravnanje z odpadki: Poskrbeli smo za nakup kontejnerja za nevarne odpadke, zatravitev brežin, nakup stiskalnice - balirnice, meteorološko postajo, izvedbo drenažnega sloja v deponiji, izvedbo jaškov za odplinjevanje, nakup opreme za kompostiranje. Uvedli bomo ločeno zbiranje odpadkov v Grosupljem - nabavljeni so kontejnerji. Predvidena je sanacija črnega odlagališča nad zajetjem Stavka v ŠmarjihSapu. Ravnanje z odpadno vodo: Zaključena je gradnja kanalizacije na Malem Vrhu v Šmarju-Sapu, v zaključevanju je tudi kanalizacija na Perovem. Pripravljamo nadaljevanje gradnje kanalizacije na Spodnji Slivnici in v Jerovi vasi. Izvedena je rekonstrukcija kanalizacije Pod gozdom IV in Izvedena kanalizacija Brvace. Predviden je nakup stiskalnice za blato za CČN Grosuplje. Oskrba z vodo: V zaključevanju je gradnja vodohrana na llovi Gori in izvedeni so hidran-ti v KS Št. Jurij in KS Račna. Ceste: Izvajamo spodnji in zgornji ustroj dela cestnega omrežja v DVORIH IV. in delno izvajamo asfaltno prevleko na delu glavne dostopne ceste do novozgrajenih stanovanjskih objektov iz smeri ceste ob Grosupeljščlci. Odmerjena so zemljišča v Mali vasi za razširitev lokalne ceste, za razširitev javne poti mimo pokopališča v Grosupljem in za gozdno cesto v Čušperku. Izbran je izvajalec za postavitev asfaltne grbine za umirjanje prometa na Partizanski cesti v Grosupljem. Dokončno je plačana obnova lokalne ceste v Jerovi vasi. Izdelan je predlog sanacije mostu na lokalni cesti v Mali Račnl. Dokončno je plačana ureditev dostopnih poti pri pokopališču v Šmarju-Sapu. Moderniziran je del javne poti v Kurji vasi - KS llova gora. Izvedli smo vzdrževalna dela na gozdnih cestah in vlakah. Izdelali smo projektno dokumentacijo za modernizacijo krajevne ceste Toneta Kralja v Grosupljem in razširitev za leve zavijalce na Taborski cesti. Izbran je izvajalec za modernizacijo javne poti mimo pokopališča v Grosupljem. Pridobili smo potrebna soglasja za izgradnjo avtobusnega postajališča na Adamičevi cesti v Grosupljem. Opravili smo pregled idejne rešitve in izbrali varianto preureditve križišča Kovinastroj. Izdelali smo karto kategoriziranih cest v občini Grosuplje. Izvesti bo treba asfaltno grbino za umirjanje prometa na Partizanski cesti v Grosupljem. Modernizirali naj bi del lokalne ceste Sela - Bičje (približno 150 m) In javno pot v Predolah, del javne poti na Kobiljeku, javno pot mimo pokopal- avgust - september 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št 79/99,124/00, 79/01 in 30/02) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. List RS, št. 13/00, 65/00, 97/00, 09/01 in 66/01), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, JAVNI RAZPIS za zbiranje potreb za izvajanje melioracijskih del na območju občine Grosuplje v letih 2003 In 2004 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska 2,1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje melioracijskih del kmetijskih zemljišč na območju občine Grosuplje, s katerimi se kmetijska zemljišča izboljšajo oz. se izboljšajo pogoji obdelave teh zemljišč. Med te ukrepe sodijo: - agromelioracije, ki obsegajo ruvanje in odstranjevanje skalnih samic, štorov in zarasti, ki na kmetijskih zemljiščih ovirajo obdelavo, planiranje in ravnanje terena po končanih agromelioracijskih delih in - vzdrževanje obstoječih melioracijskih sistemov, to je čiščenje in urejanje brežin, odstranjevanje usedlin in nanosov na dnu melioracijskih kanalov, ureditev prehodov preko kanalov in drugi ukrepi za izboljšanje fizikalnih in kemijskih lastnosti tal. 3. Skupna vrednost razpisanih del je 7.000.000,00 SIT. 4. Dela po tem razpisu morajo biti izvedena najkasneje do konca novembra leta 2004. Občina Grosuplje iz namenskih sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč sofinancira melioracije kmetijskih zemljišč v višini 40 % celotne vrednosti izvedenih del. 5. Na javnem razpisu lahko sodelujejo lastniki, solastniki ali najemniki kmetijskih zemljišč na območju občine Grosuplje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Lastniki, solastniki ali najemniki kmetijskih zemljišč so dolžni sodelovati pri izvajanju strojnih del, izvesti potrebna ročna dela (pri odstranjevanju zarasti in kamenja ter finem planiranju zemljišč) in po končanih delih vzdrževati zemljišče. Sredstva za dela po tem razpisu lahko pridobijo upravičenci na podlagi vloge, ki mora vsebovati: - izpolnjen obrazec, ki ga upravičenci dobijo na vložišču Občine Grosuplje, - mapno kopijo parcele oz. zemljišča, ki ga želijo vlagatelji meliorirati, - zemljiškoknjižni izpisek zemljišča, na katerem se bo izvajala melioracija, - najemno pogodbo in soglasje lastnika, če je vlagatelj melioracijskih del najemnik zemljišča in - predračune, če gre za dela, pri katerih se uporablja kakršenkoli material. Prosilcem, ki so jim bila sredstva za sofinanciranje melioracijskih del odobrena že v letu 2002, pa del niso izvajali, se v primeru ponovne vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje melioracijskih del v letu 2003/2004 sredstev ne dodeli. 6. Merila za pridobitev sredstev za sofinanciranje melioracijskih del: - na podlagi pravočasno oddanih in popolnih vlog bo komisija opravila terenski ogled kmetijskih zemljišč, ki bodo predmet melioracijskih del, ta ogled pa je pogoj za pripravo pogodbe o višini odobrenih strojnih ur oz. dodeljenih sredstev, ki jo župan Občine Grosuplje podpiše s prosilcem. 7. Rok za prijavo je 20.10. 2003 do 8.30. Vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje melioracij kmetijskih zemljišč z vsemi potrebnimi prilogami vložijo prosilci na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani dobijo tudi vse dodatne informacije. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako "NE ODPIRAJ - VLOGA MELIORACUE". 8. Odpiranje vlog bo 20.10. 2003 ob 10. uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje. 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni po opravljenem terenskem ogledu kmetijskih zemljišč v 20 dneh od dneva odpiranja vlog. Občina Grosuplje župan Janez Lesjak išča v Grosupljem, krajevne ceste Toneta Kralja v Grosupljem in razširili pas za levo zavijanje na Taborski cesti. Izbrali smo izvajalca za izgradnjo avtobusnega postajališča na Adamičevi cesti v Grosupljem. Izdelali smo projektno dokumentacijo faze PGD/PZI za potrjeno različico preureditve križišča Kovinastroj v Grosupljem. Javna razsvetljava: Izvajamo del javne razsvetljave v DVORIH IV. Stanovanjska dejavnost: Izvajamo sanacijo stanovanjske enote na Ljubljanski v Šmarju-Sap, izvedena pa je že sanacija stanovanja na Partizanski 6 v Grosupljem. Pripravljen je razpis stanovanjskih posojil za nakup, novogradnje in adaptacije stanovanj in stanovanjskih hiš za občane občine Grosuplje, ki živijo in gradijo na področju občine Grosuplje. URAD ZA PROSTOR: Dokončali smo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Grosuplje, novi PUP-a za občino Grosuplje, Spremembe in dopolnitve ZN Dvori 3 in 4 in Spremembe in dopolnitve ZN Brinje, Grosuplje. Tekoče delo s strankami glede lokacijskih informacij in ostalih informacij v prostoru. Vse naloge, razen Dvorov in Brinja, bomo zaključili do konca leta 2003. Do konca leta pa bomo dokončali še URN Upravni trikotnik. Uvedba Prostorsko informacijskega sistema: PISO. Uredili smo medsebojna razmerja z investitorjem PAMIS d.o.o v ZN DVORI III. PODATKE SO POSREDOVALI VODJE URADOV IN PRISTOJNI STROKOVNI SODELAVCI Marko Podvršnlk, Jelka Kogovšek, Irena Šulc In Mojca Lovšin. Občina Grosuplje objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil Občine Grosuplje (Ur. list RS, št 46/98 in 82/01) VI. RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL I. Nameni, za katera se delijo posojila: Stanovanjska posojila (v nadaljevanju posojila) so namenjena: - nakupu stanovanj, - stanovanjski gradnji, - prenovi ali obsežnejšim vzdrževalnim delom stanovanj ali stanovanjskih hiš. Posojila niso namenjena: • prosilcem in njihovim zakoncem, ki so lastniki ali solastniki stanovanja in so ga odkupili po določilih stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91,19/91, 9/94, 23/94, 23/96, 1-2/00 in 25/00) • prosilcem in njihovim zakoncem, ki kupujejo stanovanja od matere, očeta, mačehe, očima, brata, sestre, svaka, svakinje, sina, hčere, pastorka, tasta, tašče, stare mame, starega očeta, vnuka, vnukinje, tete, strica in zakonskega in zunajzakonskega partnerja. II. Višina sredstev Višina sredstev po tem razpisu, ki je namenjen za nakup stanovanj oziroma hiš in stanovanjsko gradnjo, prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževalna dela stanovanj ali stanovanjskih hiš, bo določen z izborom najboljšega ponudnika ob upoštevanju obrestne mere kredita SIOM +1,75 %. Doba vračanja posojila je največ 10 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. III. Razpisni pogoji In višina posojila Na razpis za dodelitev posojil se lahko prijavijo občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: ■ da so državljani Republike Slovenije, ■ da imajo prosilci in njihovi družinski člani, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, stalno bivališče v občini Grosuplje, ■ da nimajo ustreznega standardnega stanovanja, • da kupujejo, gradijo ali prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju občine Grosuplje, • da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, izdano po 1.1. 2002, če gre za novogradnjo, ■ da imajo lokacijsko informacijo, izdano po 1.1.2003, • da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo odobritev posojila oziroma so lastniki ali solastniki nepremičnine njihovi zakonci, ■ da so sami ali s soplačniki, za katere se štejejo zakonec ali starši prosilca, kreditno sposobni, • da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim neustreznim in novim stanovanjem, če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega stanovanja, • da imajo v letu 2003 sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, overjeno pri notarju, če gre za nakup stanovanja. Občani so v okviru prenove stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se izboljšajo očit- no nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju ali so sami, ali kdo od družinskih članov, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, lastniki takega vseljivega stanovanja. Občani so upravičeni do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega standardnega stanovanja. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet za eno osebo (dnevna soba, kuhinja in drugi tehnični prostori se ne štejejo). Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 50 m2 2 člana 65 m2 3 člani 75 m2 4 člani 85 m2 5 članov 95 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se prizna še 8 m2. Posojilo lahko znaša največ 40 % vrednosti primernega stanovanja za gradnjo ali adaptacijo oziroma 40 % vrednosti velikosti stanovanja, ki ga prosilec kupuje, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja posojila Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje, dodeljena v letih od 1997 do vključno 2002. Uspeli prosilci bodo 30 % odobrenega posojila, namenjenega za novogradnjo ali prenovo, lahko koristili v gotovini, 70 % pa na podlagi predloženih predračunov. Prosilci, katerim bodo odobrena sredstva iz naslova tega razpisa, bodo dolžni skleniti pogodbo z banko oz. hranilnico najkasneje v roku 30 dni po izteku pritožbenega roka na obvestilo o višini dodeljenega posojila. Prav tako bodo dolžni odobrena sredstva izkoristiti v roku 30 dni od podpisa pogodbe. V nasprotnem primeru ne bodo več upravičeni do odobrenega posojila. Osnova za izračun višine posojila je: ■ za nakup stanovanja in stanovanjskih hiš pogodbena cena oziroma največ 600 EUR/m2; • za gradnjo stanovanjske hiše 600 EUR/m2, • za prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš 450 EUR/m2. Doba vračanja posojila je največ 10 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera je SIOM+1,75 %. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje pri zavarovalnici ali s hipoteko. Stroški posojilojemalca ob najetju posojila, ki jih plača posojilojemalec, bodo sestavljeni iz: • stroškov sklenitve posojilne pogodbe, • stroškov zavarovanja posojila s hipoteko, to so sodni stroški in stroški cenitve, • stroškov zavarovanja posojila pri zavarovalnici. IV. Kriteriji za oblikovanje prednostnega vrstnega reda Višina dodeljenega posojila bo odvisna od: 1. socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine; 2. načina reševanja stanovanjskega vprašanja; 3. višine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja; 4. višine ugodnih Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje dodeljenih v letih od 1997 do vključno 2002, ki jih je prosilec že dobil od občine Grosuplje, 5. primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja; 6. dolžine bivanja v občini Grosuplje; 7. dolžine delovne dobe. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oziroma jim bo dodeljeno večje posojilo: 1. mlade družine; 2. enostarševske družine, 3. družine z večjim številom otrok; 4. družine z manjšim številom zaposlenih; 5. mladi; 6. družine z invalidnim članom; 7. razširjene družine. Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in otrok še ni šoloobvezen. Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri je zaposlen samo prosilec oziroma njegov zakonec. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 35 let in mladi pari brez otrok, mlajši od 35 let. Pri invalidnosti prosilca ali člana družine se upošteva invalidnost s 100% telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, ki jo potrdi pristojna organizacija. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije bližnjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen stanovanjskega zakona. Za daljše bivanje v občini se šteje, če to traja najmanj 10 let. Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino polne delovne dobe. V primeru, da razpisana sredstva ne zadoščajo za dodelitev najvišje mogoče višine odobrenih sredstev posameznemu prosilcu, lahko komisija sorazmerno vsem upravičencem zniža višino odobrenih sredstev. V. Postopek razpisa Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanem obrazcu v času od 1.10. 2003 do 20.10. 2003. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še: 1. potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (kopija) ali kopija veljavnega osebnega dokumenta (osebne izkaznice ali potnega lista), 2. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo, oziroma kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek in podobno); 3. pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo sklenjeno v letu 2003 (v primeru nakupa); 4. a) veljavno gradbeno dovoljen- je izdano po 1.1.2002 (če gre za novogradnjo); b) imajo lokacijsko informacijo, izdano po 1.1. 2003 (če gre za obsežnejša vzdrževalna dela) 5. zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništ-vo, 6. potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok (razen za osnovnošolske otroke); 7. potrdilo stalnem bivališču ter za prosilca potrdilo o dobi bivanja v občini Grosuplje; 8. potrdilo Občine Grosuplje o višini že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosi po tem razpisu; 9. sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni okvari prosilca oziroma družinskega člana oziroma mnenje pristojne organizacije glede motenosti v duševnem in telesnem razvoju ali trajne nesposobnosti za delo. Vsa navedena In v obrazcu vloge zahtevana potrdila morajo biti predložena v originalu, razen gradbenega dovoljenja ter odločbe o dovolitvi priglašenih del In potrdila o državljanstvu ter ne smejo biti starejša od enega meseca. Potrdil po koncu razpisa ne bomo vračali. Obrazec za vloge za pridobitev posojila dobite v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, vse dodatne informacije pa v času uradnih ur na Uradu za komunalno infrastrukturo oz. na telefon 7888771. Vloge za posojila morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih osebno na Uradu za komunalno infrastrukturo občine Grosuplje, Taborska cesta 2, v času uradnih ur, vključno do 1. 10. 2003. Ob vložitvi vloge se prosilcem ne zaračuna upravna taksa. Upravičenci, ki odklonijo odobreno posojilo, pa so dolžni v roku 8 dni od poteka roka za sklenitev pogodbe z banko oz. hranilnico poravnati takso po tarifni št 3, Zakona o upravnih taksah (Ur. I. RS št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 42/02, 76/02) v višini 4.250,00 SIT, v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2. Vloge, poslane na gornji naslov po pošti In po koncu razpisa, se ne bodo upoštevale. Po koncu razpisa bo v roku enega meseca 5-članska komisija, ki jo imenuje župan Občine Grosuplje, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverbo stanja na terenu. Strokovna služba občine s sklepom obvesti vse udeležence razpisa o višini dodeljenega posojila. Prosilci, ki se ne bodo strinjali z odločitvijo komisije, lahko v roku 8 dni od prejema obvestila o uvrstitvi na prednostni vrstni red vložijo pritožbo pri županu Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. Odločitev župana je dokončna. Prosilci vlog dovoljujejo Občini Grosuplje, da v skladu z veljavno zakonodajo preveri resničnost oz. verodostojnost priloženih dokazil. Za poprejšnjo ugotovitev stanja na terenu komisija po potrebi imenuje posebne delovne skupine. Sredstva bodo dodeljena v roku 30 dni po sprejetju dokončnega prednostnega vrstnega reda. OBČINA GROSUPLJE Župan Janez Lesjak ' t B Ti l\ g GROSUPELJSKI ODMEVI avgust - september 2003 3 r- KAJ PRAVI NA DOLGE VRSTE V GROSUPELJSKI POSLOVALNICI NOVE LJUBLJANSKE BANKE D.D NJEN VODJA, G. SAMO HABJAN ff£ t 1; m « / , pH ; ( ; i , ■ i BI m ; J j' R) ! ■ m ml < v PÜ M Veliko Grosupeljčanov se pritožuje zaradi dolgega čakanja, ko želijo v grosupeljski poslovalnici NLB d.d. priti do svojega denarja. Anton Žitnik Je v majski številki Grosupeljskih odmevov ogorčen opisal enega Izmed svojih mukotrpnih obiskov v navedeni banki ter zaključil razmišljanje z besedami: »Kaj nam drugega preostane kot upanje.« Po odgovor na to, kakšno upanje ostaja GrosupelJ-čanom glede prihodnjih razmer v banki, sem se odpravila k vodji poslovalnice, g. Samu Habjanu. Povedal mi Je sledeče. Veliko Grosupeljčanov tarna zaradi dolgih vrst na okencih vaše banke. Pravijo, da si morajo obvezno rezervirati najmanj dve uri, da pridejo do svojega denarja. Strinjam se z navedbami naših strank, da so vrste v banki predvsem v dneh izplačila plač ali pokojnin problem. Zavedamo se, da so vrste za naše stranke vedno, ne glede na dolžino, predolge! Zato si zaposleni v Poslovalnici Grosuplje prizadevamo in želimo, da bi naše stranke lahko kakovostno in kar najhitreje opravile bančno storitev, zaradi katere so se oglasile v naši enoti. Da bi se jim izognile, jih usmerjamo na številne bankomate v Grosuplju, preko katerih lahko preprosto pridejo do denarja v minuti ali dveh, plačajo položnice, pogledajo stanje.... Večje število strank v poslovalnici gre delno pripisati tudi prenosu poslovanja podjetij z Agencije za plačilni promet na banke. Že star slovenski pregovor pravi, daje "Navada železna srajca." Ugotavljamo, da to velja tudi za navade na področju bančnega poslovanja. Naše stranke rade prihajajo v enoto, nekatere celo večkrat na dan. Dobra stran je, da lahko pri nas opravijo takorekoč vse bančne storitve na enem mestu, kar pa na drugi strani privablja komitente iz sosednih občin, ki jim njihove poslovalnice tega ne omogočajo. V poslovalnici se skratka zavedamo problema vrst, zato smo pri izplačilu pokojnin poslovalnico večkrat odprli predčasno. Trudimo se, da bi bilo delo hitro in učinkovito, seveda ob zagotavljanju ustrezne kvalitete storitev. Kot že rečeno, strankam ponujamo tudi druge možnosti poslovanja brez obiska poslovalnice npr. Telefonsko banko Teledom, spletno poslovalnico Klik NLB, mobilno banko Moba NLB. Vrste so bile že prej, problemi pa so se povečali pri uvajanju osebnih računov. Kot sem že dejal, se daljše vrste pojavljajo predvsem ob dnevih, ko je izplačilo plač (okoli 15-tega v mesecu) oz. pokojnin (zadnji in prvi delovni dan v mesecu). Res je, da so bile vrste v zadnjih dveh ali treh mesecih daljše tudi zaradi prehoda na nove osebne račune, kije bil izjemno zahteven in celovit proces. Taki procesi se v bančnem sistemu dogodijo enkrat na dvajset ali trideset let. Samo v naši poslovalnici je bilo v skladu z zahtevami zakonodajalca potrebno preoblikovati preko 12.000 računov, v skupini NLB d.d. pa je ta številka večja od milijona! Pri tem je resnično prišlo do nekaterih težav in tudi do daljših vrst. Trudili smo se, da bi bil prehod za stranke kar se da $DS Pisarna Kluba svetnikov HH SDS Grosuplje Klub svetnikov SDS Grosuplje obvešča vse občanke in občane Občine Grosuplje, da v mesecu oktobru 2003 pričenja z delovanjem pisarna Kluba svetnikov SDS Grosuplje. Svetniki SDS, ki delujemo v Občinskem svetu Občine Grosuplje, v pisarni pričakujemo vaša vprašanja, pripombe, mnenja, pobude in predloge. Pisarna bo delovala enkrat mesečno In sicer vsak prvi torek v mesecu od 17. do 19. ure na sedežu Občinskega odbora SDS Grosuplje, Ljubljanska cesta. 66, v 1. nadstropju poslovne stavbe LOGO nasproti bencinskega servisa. Svetniki SDS smo zastopani v vseh komisijah in odborih Občinskega sveta in strokovno pokrivamo vsa področja delovanja občine. Klub svetnikov SDS Grosuplje sestavljamo občinski svetniki: dr. Peter Verlič, vodja Kluba svetnikov SDS Grosuplje; v Občinskem svetu predsednik Odbora za družbene dejavnosti, predsednik Komisije za vloge, pritožbe, peticije in poravnave, ter član Odbora za mednarodne odnose, Dušan Hočevar, v Občinskem svetu član Odbora za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo ter član Statutarno pravne komisije, dr. Janez Mervlč, v Klubu svetnikov SDS zadolžen za področje zdravstva, Janez Plntar, v Občinskem svetu član Odbora za družbene dejavnosti (ožje področje šolstva in otroškega varstva), Božo Predallč, v občinskem svetu član Odbora za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo, član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter član Statutarno pravne komisije, Martin Tomažln, v Občinskem svetu član Odbora za gospodarstvo, član Odbora za kmetijstvo ter član Komisije za poimenovanje ulic, Lojze Verbajs, v Občinskem svetu predsednik Odbora za gospodarstvo ter član Odbora za družbene dejavnosti (ožje področje športnih dejavnosti). Vljudno vabljeni v našo pisarno! Vodja Kluba svetnikov SDS Grosuplje, dr. Peter Verlič tekoč. Zato smo predčasno odprli poslovalnico, kljub dopustom so delale vse tri blagajne, stranke smo usmerjali na bankomate, podaljšana je veljavnost starih kartic tekočih računov, s katerimi stranke lahko poslujejo normalno, dokler ne aktivirajo nove kartice,... Trenutno ugotavljamo, da je zaradi uvajanja novih osebnih Pri odločitvi o morebitni širitvi je potreben realen in temeljit preudarek, zlasti s stroškovnega vidika. Vse banke trenutno krčijo svojo poslovno mrežo, saj morajo upoštevati rast ekonomskih kazalcev samih enot kot tudi kraja, kjer poslujejo. Hkrati je potrebno upoštevati še trend širitve sodobnih tržnih poti v Evropi in pri nas ter s tem trend računov že bistveno manjši obisk strank v naši bančni enoti, se pa še pojavljajo vprašanja, pripombi in želje po dodatnih pojasnilih in odprta vprašanja, ki jih skušamo tekoče reševati. Grosuplje se širi z veliko naglico. Prlseljujejo se novi In novi ljudje. Ob zadnji prenovi prostorov v Poslovalnici Grosuplje število okencev ni bilo povečano? Poslovalnica je bila zadnjič prenovljena pred dobrimi štirimi leti. Želje po preureditvi oz. širitvi obstajajo predvsem na področju svetovanja za varčevanja, kreditiranja, trženja novih bančno-zavarovalniških storitev. zmanjševanja blagajniških mest. Krčenje obsega storitev za našo poslovalnico zaenkrat ni predvideno, nasprotno, želimo si postati močno lokalno bančno središče. V septembru se bo pričela gradnja nove soseske s 400 stanovanji. Kako boste odtlej sledili zahtevam strank? Veselimo se uspešnega razvoja kraja. Vsem strankam, tudi novim sokrajanom, želimo ponuditi kakovostno in dostopno bančno storitev. NLB d.d. že ima produkte in storitve, ki to omogočajo, razvijamo pa tudi nove. Za primer naj navedem, da je v pripravi kartica, ki bo podjetnikom in pravnim osebam omogočila dvig gotovine iz njihovih poslovnih računov na bankomatih. S podobnimi storitvami bodo razbremenjena bančna okenca v poslovalnicah in zmanjšana možnost za vrste. Načrtovano razbremenitev naj bi prinesla tudi predvidena prenova poslovalnice v Ivančni Gorici. Ali obstajajo v banki ali v svetu kakršnikoli standardi o priporočenem številu okenc na prebivalca? Standardi vsekakor obstajajo in tudi naša poslovalnica je bila prenovljena v skladu z njimi. Vendar, kot sem že omenil, trendi gredo v smeri zmanjševanja bančnih okenc (blagajn) v poslovalnicah. Čedalje večji poudarek je in bo namenjen predvsem t.i. svetovalnim conam in uvajanju ter uporabi sodobnih tržnih poti. Tukaj mislim na opravljanje bančnih storitev preko telefona, interneta, bankomatov,... Naj ob tem povem, da ima samo naša banka v Grosupljem štiri bankomate (pri poslovalnici, stari in novi Vele, Logo), ter dodatnega v Šmarju Sap. To je na število prebivalcev velika številka. Če vemo, da bankomati omogočajo dvige in pologe gotovine, plačevanje položnic, lahko govorimo o dodatnih petih "blagajnah". Vendar morajo biti tudi te "dodatne blagajne" stroškovno upravičene. Tako je npr. banko-mat v Šmarju-Sap glede na število opravljenih transakcij premalo izkoriščen. Če se bo ta trend nadaljeval, ga bomo prisiljeni preseliti na potencialno bolj frekventno lokacijo. Ali menite, da vrste lahko zmanjšate? Vrste vsekakor želimo in moramo zmanjšati. Rezultati se že kažejo, več strank je v poslovalnici ob začetku dopoldanskega in popoldanskega dela ter okoli pete ure popoldne, kar je posledica dnevne migracije krajanov v in iz Ljubljane. Drugo delo poteka tekoče. Omenjene izjeme oz. konice so^še vedno dnevi izplačil, predvsem pokojnin. Prejemnikom le-teh, ki uporabljajo ti. račun z evidenco (knjižica) zato svetujemo, da banko obiščejo drugi ali tretji delovni dan v mesecu in načrtovano bančno storitev opravijo hitreje. Da bi čim bolj približali svoje delo In ponudbo strankam, da bi prisluhnili potrebam kraja, načrtujemo tudi dneve odprtih vrat In predavanja. So mogoče rešitev sodobne tržne poti? Vsekakor lahko precej prispevajo k zmanjšanju čakalnih dob v enotah, saj omogočajo opravljanje bančnih storitev brez obiska poslovalnice. NLB d.d. imam pester sklop sodobnih načinov poslovanja z banko: Teledom omogoča enostavno opravljanje bančnih storitev preko telefona, Moba NLB z uporabo mobilnega telefona, Klik NLB prek interneta za občane in Proklik za podjetja. S tem se spreminja vloga poslovalnic, saj iz centra za opravljanje storitev postajajo centri za svetovanje in trženje tako bančnih kot tudi novih bančno-zavarovalniških storitev. Strankam želimo predstaviti paleto storitev, jim svetovati pri njihovi izbiri kot tudi pri celovitem urejanju finačnih zadev po njihovi meri in potrebah. mag. Tatjana Jamnlk Skublc KOMU ZVONI? Naj mi bo oproščeno, da tudi sam uporabljam to že davno zapisano retorično vprašanje, vendar pa se mi zdi, da je sedanji trenutek spet ravno pravšnji za takšno vprašanje. Vprašanje je že pred stoletji zapisal John Donne (1573-1631), ga nato za naslov in sklepno misel svojemu romanu o prvi svetovni vojni privzel nobe-lovec Ernest Hemingway, pred kratkim pa ga je izpostavil tudi župnik Jože Mrvar v priložnostni Zbirki pritrkovalskih melodij, ki so jo izdali šmarski pritrkovaci ob vseslovenskem pritrkovalskem tekmovanju v počastitev 500-let-nice šole v Šmarju. Vsaka od teh vedno znova izpostavljenih vprašanj so zvenela po svoje. Tako naj izzveni tudi moje. Kot otroku mi je zvonenje vedno prebujalo nekaj tiste glasbene žilice, ko sem si v mislih ali pa na pol potiho mrmral otroške in ljudske napeve. Le-ti so se ujemali z različnimi enostavnimi dvo- ali tročetrtinskimi ritmi ali pa celo z zgoščenima štiri- in šest četrinski-mi. Ob petju navčka so presunljivo segali v dušo, ob praznovanjih pa so se brezmejno razbohotili v neizmerne višave... In čeprav bi lahko še naprej razpredal o tej svetli in drugih podobnih temah, se bom ob zvo-nenju ustavil na popolnoma drugačnih tonih. K takemu pisanju so me privedla nedavna dogajanja v koprski stolni cerkvi, ko je občin- ski svetnik, sicer razglašen za nekakšnega umetnika s klov-novskim in anarhističnim obnašanjem, na Marijin in državni praznik s tapisonom povil kemblje zvonovom. »Utišati zvonove!« - Ni prvič, da se je v javnosti pojavil ta nestrpni klic. To se je dogajalo že pred leti npr. v ljubljanskem BS3 naselju, ki je bilo večinoma nenaklonjeno slovenskemu tradicionalnemu okolju, ali pa tudi drugod po Sloveniji in nenazadnje pred nekaj leti v šentjurski župniji. Zanimivo pri vsem tem je več dejavnikov, ki se pokažejo ob takšnih dogodkih: -Najprej je za zagon takega početja kriva slovenska mlačnost, ki dopušča takim norcem, da so tako »uspešni«. - Potem gre velika »zahvala« medijem, ki molčijo skoraj vedno, kadar nekdo spravlja v slabo luč Cerkev in njene institucije ali pa se celo dobrikajo tistim, ki podpihujejo sovraštvo in versko diskriminacijo. - Gre pa tudi za blatenje državnega praznika. A ker ta praznik ni popolnoma »usklajen z nekdanjimi oblastniki«, ki so se preimenovali v »stare dečke« (old boys-e), njihovi sodobniki pa v barbarske tajkune, je njihovo početje na tihem »požegnano«. Utišati zvonove? - Po mojem gre pri tem za sekanje ene od najmočnejših tisočletnih korenin slovenskega naroda, ki so jo v preteklih šestdesetih letih na Slovenskem že večkrat načeli. Je pametno sekati eno od glavnih korenin naroda, ki naj bi šel v Evropo? Narodu, ki naj bi bil enakopraven z drugimi narodi? Moj odgovor je: »Ne!« - Takemu in podobnemu dogajanju v družbi je treba reči navaden vandalizem, anarhizem, nasilništvo in spodkopavanje Institutov države, kar bi pristojne državne institucije morale preganjati in obsoditi. Zato so takšna dogajanja le dim in kaljen-je javnega mnenja, da se ne vidi drugih še večjih packarij. Še več: Če kdo kaj reče in opozori na napake, so ga nekateri zelo hitro pripravljeni povaljati po blatu... Po drugi strani pa z različnih strani slišimo: »Treba je biti strpen!« ali pa v krščanskem slogu: »Treba je sprejeti vsakogar« - Da. Vsekakor. A če je tisto početje nenaravno in ne ustreza nekemu sprejemljivemu kulturnemu in družbenemu redu, ki bi ustrezal večini, ter se to razglaša kot na pol uradno početje, potem tega nisem pripravljen sprejeti za javno dobro, čeprav osebno lahko marsikaj dopuščam. Še bolj tragično pa je, da se oholim in nizkotnim nagnjenjem ter provokacijam posameznikov in nekaterih mar-ginalnih skupin v zadnjih letih v naši družbi daje vedno več vsakršnega prostora in pozornosti. Ob tem pa se na primer ogromnemu številu socialno ogroženih (od starostnikov, mladine, nezaposlenih ter drugih šibkejših in nezaščitenih skupin) ne daje pravega mesta. Pri tem se ni treba niti spraševati, iz katerih temeljev je zrasla ideja o skupni Evropi, niti kaj pomeni dvanajst zvezd v njeni zastavi, ampak: »Ali morda že bije plat zvona slovenski kulturi?« Jože Mlkllč € avgust - september 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI ING. AVGUST GRIL: "CEBELE SO ME NAUČILE PRIDNOSTI" Gospod Avgust Gril je že dolga leta Grosupeljčan. Poznamo ga kot podjetnika, političnega delavca, kmetijskega strokovnjaka, čebelarja in še bi lahko naštevala, pa ne vem, če bi znala našteti vsa področja, na katerih smo se srečevali z njegovim zavzetim in predanim delom. Vedno je v gibanju, nikoli ne miruje, vedno je poln idej, vendar ne samo v besedah. Prvi je, ki poprime tudi konkretno za delo, da bi se zamisel čim prej udejanjila. Pogovarjala sva se po končanem svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia, ki je potekal od 24. do 29. avgusta v Ljubljani, kjer je tudi gospod Gril odigral pomembno vlogo. Od kod izhaja vaš rod in kaj vas Je pripeljalo v Grosuplje? Rojen sem bil v Kočevskih Poljanah 1936. leta, v juliju, v znamenju raka, zato, pravijo, imam toliko energije. Moji spomini na otroštvo so lepi do začetka druge svetovne vojne, ko se je večina Kočevarjev izselila, moja družina pa je ostala. Oče je rekel, da domovine in domačije človek ne sme nikoli zapustiti. Doma smo govorili samo kočevarsko, zato me je učiteljica v šoli, ki so jo organizirali v naši vasi 1944. leta, po pouku učila slovensko. Osnovno šolo sem končal po vojni, odslužil še dve leti vojaškega roka, potem pa me je profesor agronomije Jože Levstik spravil v Ljubljano na fakulteto. Namenjena mi je bila domača kmetija, ker sem kazal veliko veselje do zemlje in dela na njej. Vendar sem se vpisal na agronomijo, toda brez končane srednje šole. Do novega leta sem ob velikem trudu in garanju opravil izpite za srednjo šolo in se po novem letu redno vpisal. Bil sem dober študent, zato me je po končanem študiju takoj povabil v Grosuplje Janez Perovšek in mi najprej namenil mesto upravnika kombinata na Stari pošti, kmalu pa sem postal direktor Agrokombinata Grosuplje. Zaradi vere, ki je nisem hotel opustiti, sem izgubil službo in prijatelje. In tedaj sem se oprijel svoje druge poklicne ljubezni - gradbeništva. Ustanovil sem svoje podjetje za izdelavo cementnih izdelkov in uspel. Danes imam uspešno družinsko podjetje s tremi enotami, ki zaposlujejo od 40 do 50 delavcev. Kdaj ste se srečali s čebelami? Čebele me spremljajo od mojega šestega leta dalje. Pozimi 1942. leta so partizani za našim podom razdirali panje kranjiče in pobirali med, da bi ga poslali v partizanske bolnišnice. Čebele so stresali v sneg, meni pa so se smilile. Spravil sem jih na toplo v hlev, ker pa so pikale živino, sem jih moral odnesti v drvarnico, vendar so mi po treh dneh pomrle. Nisem še vedel, kako moram ravnati z njimi. Po vojni sem od soseda dobil eno družino, iz sosednje vasi še nekaj panjev in začel sem čebelariti z 12 družinami. Izobraževal sem se in od leta 1950 dalje sem jih že vozil na ajdovo pašo z vozovi s trdimi kolesi. Popoldne sem začel pripravljati panje, da sem jih lahko zvečer naložil na voz in jih ponoči prepeljal na mesto paše. Ob treh, štirih zjutraj sem prispel na določen kraj. Najhuje je bilo odpirati panje, ker so bile čebele zaradi tre- senja razburjene. Ves popikan sem bil. Paziti pa sem moral tudi na konje, ki so zelo občutljivi za čebelje pike. Vedno več znanja sem potreboval, ko sem širil svoje čebelarstvo in ga moderniziral. Ob užitkih, ki jih daje čebelarstvo kot hobi, sem spoznal tudi pridobitno plat tega dela. Zadnjih 15 let sem s čebelami rentabilno posloval, seveda pa pri tem svojega dela ne računam. Čebele pa so me naučile tudi pridnosti, delavnosti. Stari ljudje so rekli: „Muha ne da kruha, če da, pa pogačo da!" In danes? Pa načrti za naprej? Danes čebelarim v Istri in Kočevskem rogu. Sinova nista navdušena nad čebelarstvom, zato se bojim, da bo pri nas ta dejavnost propadla, razen če mi jo bo uspelo kako vključiti v podjetje. Naša reprezentančna darila v zadnjih letih so predvsem izdelki iz medu in to predvsem iz tistega, ki ga čebele naberejo v Kočevskem rogu. Tujci, ki so prišli k nam in videli to neomadeževano naravo, so nam povedali, da se niti ne zavedamo, kaj imamo. Kočevski rog je redko naseljen, kolikor je še kmetijstva, je ekstenzivno, nobenih škodljivih vplivov ni, daleč naokoli ni nobenih drugih čebel. Divje čebele, ki so nekoč pobegnile ob rojenju, je iztrebila varoa, za čebele v panjih pa dobro skrbijo čebelarji. Tu imamo možnost, da vzgajamo matice naše kranjske sivke in jih prodajamo. Cene so pri nas bolj ugodne kot, denimo, na Tirolskem in še bolj čiste pasme so. Uveljavili smo že tudi blagovno znamko Kočevski med. Tu po gozdovih raste še veliko starih sort sadja na področjih, kjer so bile nekoč kočevarske vasi. Ta drevesa ne poznajo bolezni, niso škropljena, zato je tudi med kvalitetnejši. Razmišljamo, da bi celo ustvarili gensko banko teh sadnih dreves. Uveljavljena je tudi blagovna znamka Slovenski med. Pred kratkim sem dobil sporočilo, da so v evropskem parlamentu imeli za zajtrk slovenski med in so bili navdušeni nad njegovo kvaliteto. Prihodnost čebelarstva pri nas! EU se zelo zanima za čebelarstvo. Veliko denarja namenjajo za to dejavnost. Kjer ni čebel, da bi opraševale, je tudi manjši hektarski donos. Saj so v naravi tudi drugi opraševalci, čmrlji, ose, metulji. A ti se v velikih množicah razvijejo šele kasneje, ko je cvetenje že mimo. Čebele pa v panjih prez-imijo v velikih množicah. Spomladi 30-40000 čebel iz Avgust Grli pred kulturnim domom Kočevarjev govori v materinem kočevarskem jeziku. Foto Drago Samec enega panja išče nektar v naravi in hkrati oprašuje v času največjega cvetenja. Čebele so tudi zelo občutljive na to, kaj se v naravi dogaja. So neke vrste ekološki pokazatelji. Iz lastne izkušnje lahko povem, da so čebele prve zaznale sevanje po nesreči v Černobilu. Bile so razburjene, agresivne in pikale so, da kaj takega še nisem doživel. Šele kasneje so objavili novico o nesreči v Černobilu In strokovnjaki so mi potrdili, da je bilo moje opažanje pri čebelah pravilno. Krovna organizacija pri nas je Čebelarska zveza Slovenije, ki združuje 9000 čebelarjev, velikih in manjših s samo nekaj panji. To je veliko za naše področje in glede na število prebivalstva. Čebelarji pri nas so dobro organizirani in to je garancija, da ta dejavnost ne bo zamrla. Združeni so v 6600 čebelarskih družinah. Manjša društva se združujejo v regijska po skupnih pokrajinskih, meteoroloških in drugih značilnostih na Gorenjskem, Primorskem, Štajerskem, dolenjski čebelarji pa smo skupaj z belokranjskimi ustanovili Regijsko čebelarsko zvezo Petra Pavla Glavarja. Znanci in naši prijatelji iz EU so nam obljubili finančno, znanstveno In moralno pomoč, zato že pripravljamo projekte, s katerimi bomo kandidirali za sredstva, ko bomo vstopali v EU. Vaše delo v Čebelarski zvezi Slovenije! V Čebelarski zvezi Slovenije sem eden od treh podpredsednikov, zadolžen za finance. Odbor je umno sestavljen iz ljudi, ki so podjetni, delavni, zato nam je končno uspelo dograditi Čebelarski dom na Brdu pri Lukovlci. Krovna organizacija ima preko 20 delovnih komisij, ki skrbijo za izobraževanje, kontrolirajo kvaliteto medu in dodeljujejo zaščitno znamko Slovenski med, preverjajo ekološko neoporečnost. V Evropi smo uspeli zavarovati našo avtohtono čebelo kranjsko sivko, pridobili smo blagovno znamko Slovenski med, uveljavili smo poklic čebelarja, dobro imamo organizirano veterinarsko službo In stalno izobraževanje čebelarjev. Zato je varoa pri nas naredila manj škode kot v drugih državah. V Nemčiji in na Tirolskem je pomorila 80 % čebel, zato ne bi smeli imeti težav pri prodaji naših matic in čebeljih pridelkov v tujino. Pridobili smo tudi organizacijo svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia v Ljubljani, ki se sicer na dve leti seli po vsem svetu in vseh kontinentih. To je bilo veliko priznanje našemu čebelarstvu. Vtisi po kongresu Apimondia! Štiri dni smo gostili 3000 gostov iz vsega sveta. Naš kongres je bil po organizacijski plati eden boljših v zadnjih letih. Dogodek je pomemben tudi zato, ker Slovenija vstopa v EU in je tako dobila možnost, da predstavi svojo čebelo kranjsko sivko in svoj med. Seznanili smo se s čebelarji iz drugih držav, Izmenjali mnenja, poslušali več kot 100 referatov, med njimi je bilo tudi nekaj odmevnih slovenskih referentov. Na izletih po Sloveniji smo tujim čebelarjem in strokovnjakom pokazali, kako smo čebelarlli nekoč in kako to delamo danes. Bili so navdušeni. Poslikane panjske končnice so bile najpogostejši motiv za spominske fotografije, prav tako čebelnjaki, ki so kot nakit v vasi skoraj ob vsaki hiši. Oboje je slovenska posebnost. Navdušeni so bili tudi nad našo organiziranostjo, uniformami in zastavami društev, nad našo gostoljubnostjo, kulturo. Naredili pa smo čebelarji veliko napako, ko smo organizacijo prepustili Cankarjevemu domu, ta pa je izvedbo predal Kompasu. Cene v hotelih so bile povsod povišane. Samo vstopnina za ogled razstave pod šotorom pred Cankarjevim domom je bila 5000 sit, v vseh lokalih v okolici so bile občutno višje cene kave, pijače in hrane. Kolikor smo čebelarji s prijaznostjo in gostoljubnostjo naredili za turistično promocijo Slovenije, so drugi z zasoljenimi cenami podrli. Ko sem se pogovarjal s čebelarji ob odhodu iz Ljubljane, so rekli: „Zelo lepa dežela, zelo prijazni ljudje, samo cene so pa previsoke." Počutili so se opeharjeni, saj so to ljudje, ki veliko hodijo po svetu In vedo, kakšne cene imajo turistične usluge. Ti ljudje se kot turisti gotovo ne bodo več vrnili v naše kraje. S čim se ukvarjate sedaj, saj vem, da brez dela ne morete! V okviru Regijskega čebelarskega društva Petra Pavla Glavarja smo odprli čebelarski dom v Podstenl-cah. Z udarniškim delom, prostovoljnimi in sponzorskl-mi prispevki smo obnovili staro gozdarsko kočo. Tudi občina Grosuplje je nekaj prispevala, ker regijsko društvo pokriva tudi to področje. Uredili smo dve dvorani, nekaj sob, 40 ležišč za šolo v naravi. Urejamo pa še športna igrišča. Tu bi radi imeli gensko banko dreves s Kočevskega roga in center za vzrejo matic kranjske sivke. Kraj je zanimiv za šolske skupine, študente in strokovnjake. V času kongresa, 26. avgusta, smo v Postenicah odkrili tudi spominsko ploščo, ki bo spominjala na kongres Apimondie pri nas. Izdelal jo je grosupeljski ljubiteljski umetni kovač Avgust Burger, ki je oko-val tudi obnovljeno kapelico (streho, line, vrata). Vanjo smo postavili kip sv. Ambroža, zavetnika čebelarjev, ki gaje daroval dr. Luis Durnwalder, deželni glavar Južne Tirolske. K/p sv. Ambroža čebelarjev. zavetnik Poznamo vaše zanimanje za kulturno dediščino kočevarjev, vozarjev In čebelarjev! Narod, ki nima zgodovine, ki ne zna ceniti preteklosti, tudi za prihodnost nima nobenega upanja. Ko sem se lotil zbiranja starin, so se mi najprej smejali, potem pa sem jih le prepričal. Pred hišo v Kočevskih Poljanah, kjer smo zbirali stare predmete, so ljudje vedno pogosteje odlagali, kar je bilo starega in niso več uporabljali. Meni pa je vsak kos pomenil del zgodovine, relikvijo. To so bili predmeti, ki so našim ljudem pomagali preživeti in se pretolči skozi vse življenjske težave. V nedeljo, 7. septembra, je bila otvoritev Kulturnega centra Kočevarjev v Občicah, ki ga je organiziralo Društvo Kočevarjev staroselcev. Tu je postavljen tudi muzej, v katerem so zbrani predmeti, ki smo jih nabrali po kočevarskih vaseh. V sedemdesetih letih so iz teh vasi tujci s kamioni vozili stare predmete. Ljudje so bili veseli, da so jim pospravili podstrešje. Danes pa z veseljem in zanimanjem odkrivamo stare kočevarske umetnike. Nek König z Nove Gore je bil rezbar, ki je tako odlično obvladal anatomijo človeškega telesa, da bi se ga splačalo bolj podrobno obdelati. Tako sedaj lahko v muzeju v Občicah vidite preko 1000 eksponatov: stare vozove, tudi take, ki so jih čebelarji rabili za prevoz čebel, čebelarske pripomočke, panjske končnice, orodje in predmete, ki so prednikom služili za delo, lov, kmetijstvo, za bivanje In za zabavo. Slovenska zgodovina ne more obiti Kočevarjev. Rad bi, da se ohrani in zapiše ta naš kočevarski jezik, ki je tudi za Nemce zanimiv lingvistični pojav. Kočevski pevci so se naučili nekaj kočevarskih pesmi. Dela na tem področju je še veliko. Pa tudi v grosupeljskem čebelarskem društvu sem se trudil za ohranjaje kulturne dediščine. Pred leti smo obnovili teriško jamo pri čebelarskem domu na Blatu. Hoteli so jo že podreti, pa bi je bilo škoda, saj v naši okolici ni nobene več ohranjene, priča pa o pridelavi In obdelavi lanu v teh krajih. Zanimiv sogovornik Je gospod Gril. Še marsikaj bi imel povedati o sebi In svojem raznoterem delu. Morda pa kaj več ob kaki drugi priložnosti, kajti že Je hitel naprej, k novemu delu In novim zadolžitvam. Marija Samec NIKO MIHIČINAC K.D. NEPREMIČNINE % 01-786 258 56 65 KOLODVORSKA 3, 12901 TEL: 01-786 56 60, FAX: GSM: 041-405, SMS: 405258@llNUXM0Bim.SI E-MAIL: NIKO@MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI GROSUPLJE PRODAMO: « zazidljive parcele v Grosuplju in okolici, okolici Stične, na Rakitni, • zazidljive in še ne zazidljive parcele v obrtnih conah v Grosupljem, • stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov, • vikend hiše: v Dolah pri Polici, Hočevju, pri Dvoru v Suhi krajini, • manjši kmetiji: nad Temenico, pri Muljavi, • dva trisobna stanovanja v Grosupljem. NUDIMO POMOČ PRI PRIDOBITVI GRADBENIH DOVOUENJ ODDAMO v najem opremljeno sobo na Perovem In opremljeno garsonjero v Grosupljem UREDIMO VAM DOKUMENTACIJO ZA PRIDOBITEV LOKACIJSKEGA IN GRADBENEGA DOVOUENJA. DRUGE STORITVE: • sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo (lahko se dogovorimo tudi po telefonu); m pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb in urejanje dokumentacije, vse do notarske overitve; • pri prodaji kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: Če želite nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej o tem POSVETUJETE PRI NAS! m m ■ mL' l t> fi D/ J » m i Will k V IM GROSUPELJSKI ODMEVI avgust - september 2003 i m ločeno zbiranje odpadkov javno komunalno podjetje grosuplje naša prihodnost je čisto okolje CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SPAJA DOLINA Začelo se je leta 1996 z izvedbo raziskav, ki naj bi privedle do najugodnejše lokacije za deponijo komunalnih odpadkov. Kot najugodnejša lokacija je bila izbrana Špaja dolina. Na tej lokaciji so bile izvršene obsežne raziskave, ki so pokazale, da lokacija nima vpliva na varovana območja vodnih virov, ima ugodno prometno dostopnost, saj leži ob regionalni cesti Grosuplje -Ivančna Gorica, primerno reliefnost za izgradnjo deponije in zadostno volumsko kapaciteto za 25 do 30 letno odlaganje. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja leta 1999, se je pričelo z izgradnjo sodobnega centra za ravnanje z odpadki. Gradnja je potekala dve leti, center pa je zaživel spomladi leta 2001 kot center, ki bo omogočal: zajetje in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka, vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo, nadzorovano zbiranje in nevtralizacijo nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, obdelavo kosovnih odpadkov in odlaganje le preostanka komunalnih odpadkov. Center je ograjen. Poleg sodobnega odlagališča z večplastnim tesnjenjem obsega še spremljajoče objekte, ki jih sodobno odlagališče odpadkov potrebuje in sicer: sprejemno ploščad z upravnim objektom za učinkovito kontrolo in registracijo spremnih listin ter tehtanjem vseh vrst odpadkov, reciklažna dvorišča z objektom prebiralnice s transportnim trakom za prebiranje ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih, začasnimi pokritimi skladišči oziroma odprtimi površinami za odlaganje ločeno zbranih frakcij odpadkov in kosovnih odpadkov, ki jih občani lahko tudi sami pripeljejo v center, kontejner za nevarne odpadke iz gospodinjstev, ki omogoča občanom, da sami pripeljejo nevarne odpadke v center, plato za kompostiranje, bazene za meteorne in izcedne vode ter druge infrastrukturne objekte. ločeno zbiranje odpadkov Javno komunalno podjetje grosuplje ^ente^ za ravnanje t . ..i*, z^odpadki G w organski ) odpadki J S ločeno zbiranje odpadkov Javno komunalno podjetje grosuplje naša prihodnost je čisto okolje V ta namen bomo v mesecu oktobru pri gospodinjstvih začeli z uvajanjem ločenega zbiranja organskih odpadkov primernih za kompostiranje. Ker gre za velik projekt bomo z zbiranjem organskih odpadkov pričeli le v treh naseljih in sicer: v občini Dobrepolje - naselje Videm v občini Grosuplje - naselje Grosuplje in v občini Ivančna Gorica - naselje Ivančna Gorica. Ločevanje biorazgradljivih odpadkov se lahko izvaja le na viru nastanka, to je v gospodinjstvih, ki jih bomo brezplačno opremili z ustreznimi zelenimi zabojniki. Zabojniku bo priložena tudi 10 I posoda za zbiranje organskih odpadkov v kuhinji. To posodo bodo občani praznili v zelen zabojnik, ki se bo nahajal na dan odvoza na prevzemnem mestu. V posode za organske odpadke sodijo: • Ostanki hrane (kuhinjski odpadki) • Ostanki z vrtov in parkov (sadje, zelenjava, trava, listje, obrez grmičevja in vejevja, cvetje) • Ostanki iz pokopališč (plevel, cvetje) V posode za organske odpadke ne sodijo: •Mineralni odpadki (kamenje, pesek, zemlja) • Organski odpadki kot so blato iz kanalizacij, greznic, peskolovov in podobno Pri obravnavanem projektu gre za naložbo velikega pomena za varstvo okolja, ki bo v končni fazi zagotovila ločeno zbiranje bioloških odpadkov na območju vseh treh občin. Projekt bo minimiziral količine odpadkov, predvidenih za odlaganje in v maksimalni možni meri ščitil okolje pred negativnimi vplivi odloženih odpadkov. KOMPOSTIRANJE NA KOMPOSTARNI V CENTRU ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA Organske odpadke iz gospodinjstev bomo s smetarskimi vozili z vodotesno nadgradnjo odvažali na plato za kompostiranje - kompostarna. Odpadke bomo zmleli in premešali z zmletimi lesenimi In zelenimi odpadki. Oblikovali bomo kompostne kupe, ki jih bomo prekrili s tkanino, da bomo preprečili izsu-ševanje kupov in premočno namakanje ob deževju. Proces razgradnje organskih odpadkov bo potekal s sistemom vpihovanja zraka. Ta sistem omogoča, da je kompostni kup dobro oskrbovan s kisikom, da se v njem vzdržuje optimalna temperatura za mikroorganizme. Dobra oskrba s kisikom in prekrivanje s tkanino preprečuje nastajanje smradu in toplogrednih plinov. Kompostiranje bo trajalo 6-8 tednov, od tega bodo trije tedni namenjeni aktivni fazi (razkrojevanje), v preostalem času pa se bo kompost ohlajal, stabiliziral in dozorel. Zrel kompost bomo presjall in odvisno od kvalitete uporabljali kot rekultivacijski sloj ali prekrivni material. Ob dobri* kvaliteti pa bomo njegove viške plasirali tudi na tržišče. 8 avgust - september 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI PLAN DELITVE ZELENIH ZABOJNIKOV ZA ORGANSKE ODPADKE Vse občane naselja Grosuplje obveščamo, da bomo zelene zabojnike za organske odpadke delili brezplačno vsakemu gospodinjstvu v času od 22. 9. 2003 do predvidoma 30. 9. 2003 med 12. in 20. uro. V tem času prosimo, daje doma prisotna polnoletna oseba, ki bo prevzela zabojnik. POIZKUSNI PLAN ODVOZA ORGANSKIH ODPADKOV (ZELEN ZABOJNIK) V NASELJU GROSUPLJE PONEDELJEK: Brinje I. in II., Murnova, Slomškova, Ljubljanska c. od križišča s Stransko potjo I do Motela, Stranska pot II. in III., Ob Grosupeljščici, Prešernova c., Vodnikova, Rodetova, Kozjakova, Šuligojeva, Erjavčeva, Seliškarjeva, Kozinova, Ul. Cankarjeva brigade, Hribarjeva, Za gasilnim domom, Ul. Ane Galetove, Pri mostu, Cesta na Krko, Adamičeva cesta od križišča z Grosupeljščico do Kovinostroja, Rožna dolina in Gasilska cesta. TOREK: Ljubljanska c. od križišča z Stransko potjo I. do Adamičeve ceste, Bevkova, Valvasorjev, Kajuhov, Metelkov dvor, Preska, O.Š. Brinje, Adamičeva c. od križišča z Partizansko c. do križišča z Obrtniško c., Obrtniška c., Pod hribom I in II, Hribska pot, Prečna pot od Adamičeve c. do Partizanske c. ČETRTEK: Pod gozdom (vse ulice), Stritarjeva c. Brvace do Mercatorja, Stranska pot L, Adamičeva c. od križišča s Trubarjevo do križišča za Pod gozd, Kadunčeva, Kolodvorska, Trubarjeva, Levstikova in Taborska c. od Adamičeve do Trubarjeve c. PETEK: Taborska c. od križišča s Trubarjevo do Kosovelove c„ Kosovelova, Ul. Toneta Kralja, Industrijska, Zupančičeva, Kovačičeva, Pri nadvozu, Jakhlova, Kersnikova, Partizanska, Tovarniška, Jurčičeva c. I., II., III., Jurčičeva pot, Veselova l„II.,111., Prečna in Levstikova od Partizanske c. do Trubarjeve c. Zelene zabojnike (organski odpadki) bomo praznili vsak teden za začetek po zgoraj navedenem razporedu. Predvidevamo, da bo potrebno plan odvoza ločenih organskih odpadkov In že utečen plan preostalih komunalnih odpadkov spremeniti. Potrebo po spremembi plana bomo lahko ugotovili šele takrat, ko bo jasno razmerje med količino zbranih oziroma pobranih ločenih organskih odpadkov in količino zbranih ostalih komunalnih odpadkov v vseh treh občinah (Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica). Ob morebitni spremembi plana vas bomo pravočasno obvestili. Prosimo vse, da na dan odvoza do 6. ure zjutraj dostavite zelene zabojnike na že dogovorjeno prevzemno mesto (na isto mesto, kjer vam praznimo zabojnik za preostale komunalne odpadke). Z odvozom bomo pričeli v ponedeljek, 6.10. 2003. Pri prejemu zelenega zabojnika boste prejeli tudi "kartonček" z navodili, kaj sodi in kaj ne sodi v zeleni zabojnik. V VAŠEM NASELJU PRIČENJAMO Z ODVOZOM ORGANSKIH ODPADKOV. Javno komunalno podjetje Grosuplje kot izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki pričenja z zbiranjem in odvozom organskih odpadkov. V ta namen smo vam razdelili zelene zabojnike za odlaganje organskih odpadkov. Zabojniku je priložena tudi 10 I posoda za zbiranje organskih odpadkov v kuhinji. To posodo lahko uporabljate tudi v primeru, da imate kompostnik na lastnem vrtu. Sodi: • Ostanki hrane (kuhinjski odpadki). ■ Ostanki z vrtov in parkov (sadje, zelenjava, trava, listje, obrez grmičevja in vejevja, cvetje). ■ Ostanki s pokopališč (plevel, cvetje, venci). Ne sodi: • Mineralni odpadki (kamenje, pesek, zemlja). ■ Organski odpadki, kot so blato Iz kanalizacij, greznic, peskolovov In podobno. Prosimo, da v zelene zabojnike odlagate samo organske odpadke, ostale odpadke pa v zabojnik za ostale komunalne odpadke. V primeru, da bodo v zelenem zabojniku mešani odpadki, zabojnika ne bomo praznili. Za vse podrobnejše informacije v zvezi z ravnanjem z organskimi odpadki, nas lahko pokličete na tel. 01/ 786 23 11 go. Ireno Stražišar ali g. Alojza Mehleta, glede odvoza pa g. Franca Šesta na GSM 031 652 943. DELITEV ZABOJNIKOV ZA ORGANSKE ODPADKE PO OBČINAH: GROSUPLJE: OD 22. 9. - 30. 9. 2003 cca 1400 zabojnikov - naselje Grosuplje DOBREPOLJE: 14. 10. 2003 cca 112 zabojnikov- naselje Videm IVANČNA GORICA: OD 15. 10. -17. 10. 2003 cca 380 zabojnlkov-naselje Ivančna Gorica Začetek pobiranja organskih odpadkov: GROSUPLJE: PONEDELJEK, 6. 10.2003 DOBREPOLJE: TOREK, 21. 10.2003 IVANČNA GORICA: SREDA, 22. 10.2003 Javno komunalno podjetje Grosuplje ODVOZ KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v jesenskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan odvoza kosovnih odpadkov: Ponedeljek, 13. 10. 2003 KS Mlačevo, KS Žalna, KS Račna, KS Nova Gora Torek, 14. 10. 2003 KS Sp. Slivnica, KS St. Jurij, KS Skocjan Sreda, 15. 10. 2003 KS Polica, KS Grosuplje - okolica Četrtek, 16. 10. 2003 Grosuplje naselje Petek, 17. 10. 2003 KS Šmarje - Sap Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojniku, kjer običajno pobiramo odpadke. Plan zbiranja nevarnih odpadkov: DATUM NASELJE STOJNO MESTO ČAS ZBIRANJA Ponedeljek 27.10.2003 Polica Parkirišče pri družbenim 14,00- 15,00 h domom Ponedeljek 27.10.2003 Mala vas pri Parkirišče za družbenim 15,30- 17,00 h G ros. domom Ponedeljek 27.10.2003 Veliko Mlačevo Parkirišče pri družbenim 17,30- 19,00 h domom Torek 28.10.2003 Grosuplje Parkirišče za trgovino Zdenka 14,00- 16,00 h Torek 28.10.2003 Šmarje-Sap Parkirišče pred družbenim 16,30- 18,30 h domom Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikali-je, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov. Naša prihodnost je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUUE vabi k sodelovanju zdrave, pridne In mlajše delavce za zbiranje, odvažanje In ravnanje s komunalnimi odpadki oziroma opravljanje raznih gradbenih del. Pogoji: delo ravnanja z odpadki in izvajanja gradbenih del spada med težka fizična dela ob vseh vremenskih razmerah, zato morajo biti kandidati mlajši, zdravi in v dobri fizični kondi-ciji. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom z možnostjo podaljšanja pogodbe. Vabimo vas, da pošljete svoje prošnje s kratkim življenjepisom v 8 dneh od objave v časopisu na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7,1290 Grosuplje. KDO NI POSPRAVIL ZA SEBOJ NA KUCLJU? iipOT s? iWWBrrt m - f - hfZ^ li v^p , . . i-, • . ' 1 Po službenem nalogu sem v petek, 29. avgusta 2003, obiskal trigonometrično točko 1. reda št. 173 na KucIJu (najvišji vrh občine Grosuplje), ki Je vključena v osnovno mrežo GPS točk In Jo opremil z osnovnimi geodetskimi podatki. Pri tem delu sem le nekaj deset metrov stran našel nepočlščeno pogorišče z ostanki embalaže raznih opojnih substanc. Prav bi bilo, da povzročitelji Iz obzirnosti do lastnika zemljišča In do obiskovalcev (pohodnlkov, planincev...), ki večkrat obiščejo najvišji vrh grosupeljske občine, ostanke kurjenja kresa ali piknika pospravijo. Jože Mlkllč ZA UREJENO IN CISTO OKOLJE ISCEMO SVOJO PREPOZNAVNOST! V skrbi za ekološko čisto in urejeno okolje smo se pri Grosupeljskih odmevih odločili, da začnemo z akcijo osveščanja prebivalstva. Zato pozivamo vse bralce, naj nam sporočijo z dopisom In priloženo fotografijo, Kje v občini Grosuplje se nahajajo posamezna črna odlagališča raznih odpadkov, Izpustov odpadnih voda In čezmernega onesnaževanja zraka. V prispevku navedite, Kje In kdaj ste posneli fotografijo, za kakšne odpadke, predvidevate, da gre, (če Imate dokaz) kdo naj bi jih povzročil ter kako pogosto oziroma koliko časa se posamezna onesnaževanja že dogajajo. Pod prispevek pa se podpišite s polnim imenom In priimkom ter naslovom in telefonsko številko In navedite, da želite javno objavo v časopisu. Prispevki morajo biti napisani v skladu z veljavnim Zakonom o medijih in naj ne bodo daljši od 1800 znakov/črk. odgovorni urednik Jože Mlkllč SOGLASJA LASTNIKOV NA RADENSKEM POLJU za prijavo na program Life III V četrtek, 28. avgusta 2003, so predstavniki Biološkega inštituta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Mlačevem, v Račni in v Zagradcu na sestankih s prisotnimi lastniki zemljišč na Radenskem polju posredovali nekaj informacij o projektu Ohranitev in upravljanje ogroženih habitatov in vrst na Radenskem polju, ki ga želijo prijaviti v okviru programa LIFE III - NARAVA. Prisotni lastniki so večinsko izrazili pripravljenost za podpis načelnega soglasja za sodelovanje pri projektu za sonaraven način gospodarjenja na naravovarstveno pomembnih predelih, predvsem na mokrotnih tra-viščih. V besedilo predloga projekta bodo strokovnjaki z Biološkega inštituta vključili tudi problematiko, na katero so prisotni lastniki opozorili na sestankih: - problem neurejene kanalizacije v naseljih ob Radenskem polju in problem onesnaževanja iz neurejene čistilne naprave v Grosupljem, - občasno množično pojavljanje komarjev in iskanje najmanj škodljivega preprečevanja teh pojavljanj - ter problem hitrega dotoka vode iz severnejšega vodozbirnega območja Grosupeljščice in Podlomščice. Projekt naj bi trajal tri leta. V primeru pozitivno ocenjenega predloga projekta bodo v drugI polovici prihodnjega leta sklenjene z lastniki za varstvo narave pomembnih parcel pogodbe, v katerih bo dogovorjen način rabe tal In tudi višina odškodnine. Soglasje lastnikov pa je eno od pogojev za uspešno prijavo projekta, zato naprošajo lastnike, ki še niso podpisali soglasij in jih vrnili na naslov: Biološki inštitut Znanstvenoraziskovalni center SAZU Novi trg 2,1000 LJubljana, da to storijo čim prej, saj koncem meseca septembra poteče rok za prijavo projekta. Jože Mlkllč Bralce Grosupeljskih odmevov vabimo k sodelovanju, naj se nam oglasijo z različnimi predlogi, v katerih bomo pisali o prepoznavnih zgradbah v naši občini. Zgradbe so lahko stare ali novejše, vendar niso mlajše od 50 let. Morajo pa imeti prepoznaven slog in so na primer lepo obnovljene ali bi jih bilo po vašem potrebno urediti. V ta sklop spadajo hiše, kozolci ter druga gospodarska In kmečka poslopja, gradovi, cerkve In drugi sakralni objekti, zgradbe Javne Infrastrukture, tehnične dediščine In družbenega standarda. H krajšemu prispevku poleg Imena in naslova lastnika navedtte ključne podatke o gradnji in namenu uporabe. K tem podatkom lahko pripišete tudi kakšno krajšo pripoved ali dogodek Iz preteklosti. Pod prispevek se podpišite s polnim Imenom In priimkom ter naslovom In telefonsko številko ter navedite, da želite javno objavo v časopisu. Če sami nimate dovolj možnosti za fotografiranje ali za zapis podatkov, se mi lahko oglasite na telefon ali e-pošto. Jože Mlkllč GROSUPELJSKI ODMEVI avgust - september 2003 rji iTr % t M111 j Ir, \f ut< v GOZDNOGOSPODARSKI NAČRT GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE GROSUPLJE 2002-2011 (Povzetek osnutka) - 2. del STANJE GOZDOV Kategorije gozdov: 99,4 % vseh gozdov predstavljajo večnamenski gozdovi in samo 41 ha je varovalnih gozdov, ki so razglašeni z odlokom Občine Grosuplje. Lesna zaloga: Debelinski razredi (v % od LZ) Skupaj I II III IV V m3/ha % Iglavci 9.0 19.9 31.4 24.6 15.1 105.0 41.32 Listavci 14.4 30.5 26.1 16.9 12.2 149.2 58.68 Skupaj 12.1 26.1 28.3 20.1 13.4 254.2 100.00 Preglednica 4: Lesna zaloga In njena sestava po debelinskih razredih Lesna zaloga v GGE je nad povprečjem v GGO, kjer znaša 219,2 m3/ha. Med drevesnimi vrstami Imata v lesni zalogi največji delež bukev (38 %) In smreka (37 %), več kot 1 % pa predstavljajo še graden (9 %), gorski javor (4 %), beli gaber (4 %) in rdeči bor (3,5 %). Prirastek: Prirastek znaša dobrih 6 m3/ha/leto in je nad povprečjem v GGO (5,6 m3/ha/leto). Debelinski razredi (m3/ha) Skupaj I II III IV V m3/ha % Iglavci 0.45 0.73 0.92 0.56 0.20 2.85 47.2 Listavci 0.86 1.07 0.70 0.40 0.16 3.19 52.8 Skupaj: 1.31 1.80 1.62 0.96 0.36 6.04 100.0 Preglednica 5: Letni prirastek In njegova sestava po debelinskih razredih Razvojne faze: Razvojna faza oz. zgradba sestojev Površina Podmladek Lesna Površina Zasnova zaloga ha % ha % 1 2 3 4 m3/ha Mladovje 911.47 12.6 0.00 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Drogovnjak 2,493.54 34.4 212.57 8.5 12.4 68.0 19.0 0.6 223.2 Debeljak 3,510.84 48.4 442.39 12.6 17.5 64.5 17.0 1.0 343.8 Sestoj v obnovi 331.69 4.6 200.37 60.4 15.6 68.1 15.2 1.1 237.6 Skupaj: 7,247.54 100.0 855.33 11.8 254.2 Gospodarski razred Površina Lesna zaloga(m3/ha) Prirastek (m3/ha/leto) ha % iglavci listavci skupaj iglavci listavci Skupaj Predgorsko bukovje 3.546 48,9 104 163 267 2,9 3,5 6,4 Acidofilno bukovje 647 8,9 169 130 299 4,1 2,7 6,8 Termofilno bukovje 350 4,8 30 102 132 1,0 2,5 3,5 Bukovje z gradnom 2.343 32,3 100 146 246 2,7 3,1 5,8 Gabrovje s hrasti 319 4,4 118 118 236 2,9 2,6 5,5 Varovalni gozdovi 41 0,6 37 71 108 1,3 1,9 3,2 Skupaj 7.247 100,0 105 149 254 2,9 3,2 6,1 Preglednica 7: Pregled gozdnih fondov po gospodarskih razredih r Posek Zasebni gozdovi Listavci Državni gozdovi Listavci G. drugih pravnih oseb Listavci Načrtovan - m 72 74, 76.537 l »9.281 6.525 8.797 15.322 2.820 2.130 4.950 Izveden - m 86.929 38.625 125.554 16.633 8.346 24.978 330 29 359 Realizacija -% 119,5 50,5 84,1 254,9 94,9 163,0 11,7 1,4 7,3 Posek Iglavci Skupaj Listavci Skupaj Načrtovan - m3 82.089 87.464 169.553 Izveden - m3 103.892 47.000 150.892 Realizacija - % 126,6 53,7 89,0 Opravljena gojitvena In varstvena dela: Gojitvena in Varstvena dela Enota mere Zasebni g. Državni in drugi g. Skupaj načrt. izved. indeks načrt. izved. indeks načrt. izved. Indeks Priprava sestoja* ha 9,80 4,35 3,40 1,70 13,20 6,05 Priprava tal ha 0,30 1,00 3,33 0,00 0,75 0,30 1,75 5,83 Saditev ha 0,00 8,60 0,00 2,35 0,00 10,95 Skupaj obnova ha 20,20 13,95 6,80 4,80 13,50 18,75 Obžetev ha 27,70 2,90 0,10 2,10 1,00 0,48 29,80 3,90 0,13 Nega mladja ha 270,70 17,65 0,07 7,80 22,58 2,89 278,50 ■i 40,23 0,14 Nega gošče ha 842,10 65,54 0,08 65,50 33,98 0,52 907,60 99,52 0,11 Nega letvenjaka ha 439,40 70,94 0,16 42,70 55,32 1,30 482,10 126,26 0,26 Nega drogovnjaka ha 170,30 4,00 0,02 22,20 4,20 0,19 192,50 8,20 0,04 Skupaj nega 1750,20 161,03 0,09 140,30 117,08 0,83 1890,50 278,11 0,15 Zaščita sadik s tulci kos 115 115 Sadnja plodonosnih vrst kos 260 260 Vzdrževanje gozdne higiene ha 99,53 41,32 140,85 dnin 126 44 170 Drugo varstvo pred žuželkami dnin 260 27 287 Skupaj varstvo dnin 398 72 470 Preglednica 6: Površine In značilnosti razvojnih faz oz. zgradb sestojev V GGE prevladujejo debeljaki, ki zavzemajo skoraj polovico vseh gozdov. Glede na modelno stanje jih je sicer veliko preveč (57 %), vendar naj se ohranja večji delež debeljakov zaradi poudarjenih ekoloških in socialnih funkcij, ki jih opravljajo ti gozdovi. Mladovja in drogovnjakl so v ustreznem obsegu, medtem ko močno primanjkuje sestojev v obnovi (kar za 62 % za modelnim stanjem), zato velja usmeritev, da se zreli debeljaki (predvsem tisti, kjer pada vrednost lesa: rdeče srce pri bukvi, trohnoba pri smreki) začnejo uvajati v obnovo. Gospodarski razredi: Na nivoju gospodarskih razredov je prikazano stanje gozdov, zakonitosti razvoja gozdov, cilji, usmeritve In ukrepi za gospodarjenje z gozdovi. Gospodarski razredi so oblikovani po rastlščno homogenih odsekih. "Prikazana je površina, ki naj bi se naravno pomladila (načrt), oz. le površina, kjer je bilo izvedeno delo priprava sestoja za naravno obnovo (izvedeno). Indeksa ne prikazujemo, ker podatki niso primerljivi. Preglednica 9: Opravljena gojitvena In varstvena dela po oblikah lastništva In skupaj v GGl Negovalna dela v zasebnih gozdovih (stanje lastništva iz leta 1992) so bila realizirana koma z 9 %, v državnih in drugih gozdovih pa s 83 %, kar za vse gozdove skupaj pomeni 15% realizaci jo negovalnih del. V gozdovih vseh lastništev in v zasebnih gozdovih je bila najvišja realizaciji nege v letvenjaklh, v državnih in drugih gozdovih pa je bila najvišja realizacija nege mladja Zaradi neizvajanja negovalnih del je prizadeta zlasti stabilnost gošč, letvenjakov in tanjših dre govnjakov. Slabše so tudi sestojne zasnove. Dela so večinoma (približno tega obsega) izved lastniki sami. Na realizacijo načrtovanih gozdnogojitvenlh del so v preteklem desetletju najbolj vplival reorganizacija gozdarske službe in denacionalizacija gozdov. Največji vpliv na realizacijo zasebnih gozdovih, ki v enoti prevladujejo, ima Zakon o gozdovih (1993), ki je Izvedbo de (gospodarjenje z gozdom) preložil iz gozdnogospodarskih organizacij na lastnike gozdov. Večin zasebnih lastnikov že v času gozdnih gospodarstev ni sama izvajala gozdnogojltvenih del v go; dovlh, čeprav so imeli prednost pri izvajanju del, zato del v gozdu niso bili vajeni. Ker večin lastnikov ni odvisna od dohodkov Iz gozda, ne občutijo potrebe po Izvajanju gojitvenih del. letu 1994 je Zavod za gozdove Slovenije začel obračunavati proračunska sredstva za flnai ciranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove, ki so vzpodbujala lastnike k izvajanju del. Z den; clonalizacljo gozdov je po letu 1991 zastalo delo tudi v gozdovih, ki so bili v procesu vračanji Na začetku prejšnjega ureditvenega obdobja so bili ti gozdovi v državni lasti. Novi lastniki s potrebovali nekaj let, da so začeli gospodariti z vrnjenimi gozdovi. Gradnja gozdnih prometnic: Prejšnji načrt je določal Izgradnjo 20 km traktorskih vlak in vzdrževanje obstoječega cestn ga omrežja. V preteklem desetletju so bile zgrajene tri nove gozdne ceste v skupni dolžini 1.260 m 3.300 m gozdnih vlak. Zaostajanje gradnje vlak za načrtovanim (predvsem v zasebnih gc dovih) ima vzrok v nezalnteresiranosti lastnikov, kar pa je povezano z zagotavljanjem sredste ki so v celoti breme lastnikov gozdov. Posegi v gozd In gozdni prostor: V preteklem desetletnem obdobju je bilo izkrčenlh 17 ha gozdov, polovica od tega za Izgra njo deponije za odpadke. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, Območna enota Ljubljana, Andrej Jeklar ■ NADALJEVANJE PRIHODNJIČ tRAVNO ¿m - . «r; .. *m . - t - Z ZBIRANJEM ODPADNEGA PAPIRJA REŠUJEMO TUDI NARAVO Jesen Je tu liv to je tudi liajprimernejši čas, da pomislimo na skrb zanašet Jo* dove, ki so pljuča nase Sloveniji iočolot- Preglednica 8: Posek v obdobju 1992 - 2001 po oblikah lastništva In skupaj v GGE. nega planota,] ¿f? U^t v- Dejstvo, da že nekaj kilogramov odpadnega papirja reši eno sftireko, nas je privedlo do odločitvi, da bomo tud letošnjem šolskem letu Obirali odpadni papir.^ F - ANALIZA PRETEKLEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Izvršen posek: V preteklem desetletnem obdobju realiziran skupen posek predstavlja skoraj 90 % načrtovanega poseka, kar je znotraj GGO Ljubljana močno nad povprečjem. Visoka realizacija gre predvsem na račun preseganja možnega poseka pri Iglavcih, medtem ko je realizacija pri listavcih tudi pod povprečjem GGO. Razlog za preseganje možnega poseka pri iglavcih je predvsem v tem, da je več kot polovico (56 %) vsega poseka Iglavcev predstavljal sanitarni posek, ki je tudi v skupnem poseku predstavljal 43 % poseka. Ta se je nanašal v glavnem na sanacijo žarišč smrekovega lubadarja v letih 1994, 1995 (posledica suše v predhodnih letih) in v obdobju 1999 - 2001 (posledica snegoloma spomladi 1999 leta) in na sanacijo že omenjenega sne-goloma, ki je v glavnem tudi prizadel nižinske smrekove gozdove. Negovalne sečnje (redčenja in pomladitve) so predstavljale 47 % poseka, evidentirane nedovoljene sečnje pa 10 % poseka. Zato OS BRINJE GROSUPLJE obvešča vse občane v žolskpip okolišu nase šole, da bomo v oktobru 2003, januarju In juni- ju2004, zbirali odpadni papir, ki ga bodo V teli mesecih vsak petek pobirali naši učenci. Če želite, da g« odpeljemo prej, prosimo^ da nas pokličete v tajništvo šole na^telefon 796 68 70. rt^inm lahfco veliko naredimo a« zeleno Slovenijo! i i L» 1 «BE VGA (Velikoupeljska gostilniška agencija) vas (DEZ)lnformln SUŠA IN TURISTIČNE (TERORISTIČNE) DEJAVNOST Nekaj vodilnih delavcev VEl KOUPELSKE TURISTIČNE NAVE seje vsled povečane teroristič dejavnosti posvetovalo z nekat mi vodilnimi kmeti. Prepričani i da gre za teroristično dejavnos bodo zato ustanovili novo zvez« še ne vedo, kako bi ji dali ime. BO AJDA, AL1 PA PŠENICA?" NPK SE ČUDNO RIHTA... Na kulturnem ministrstvu! koncem junija sprejeli NPK (Nacionalni program kulture) nato odšli na dopust Potem nastopila velika suša... Ko so kmetje zvedeli za NF so brž pohiteli s konji in trakti da bi si ga pravočasno čimveč dobili, saj ga želijo še pred zir čimveč dati v zemljo. Pričakuj da bodo (za)dušične, fosfomo(svetJeče) in revoli cionamo prekaljene vsebin blagodejno učinkovale po vet setletni suši na tem kultivc torskem področju. But v odstop, Rihtaijeva - pa jfttjzek Zagraškl avgust - september 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI MLADIM JE TREBA POMAGATI ZGRADITI DOM V SRCU r. " 4.; Grosupeljska založba PARTNER GRAF d.o.o. je slovenski knjižni trg obogatila z zbirko treh romanov M - KOT MLADOST novinarke in pisateljice MARINKE FRITZ - KUNC. Zbirka zajema ponatisa uspešnic JANOV KRIK IN BORBOLETTA ter novi literarni naslov MODRI PULOVER.. Mehka žepna izdaja, izvirne strip naslovnice in dostopna cena so privlačna osvežitev med cenovno prepogosto težko dosegljivimi knjižnimi izdajami. da sem vse svoje ustvarjalne, finančne in fizične napore zadnjih trinajst let usmerjala v preventivni boj za vsestransko osveščeno mladino, zato so bile določene stvari ob strani. Vsekakor pa bo predstavitev na tujem literarnem trgu eden od mojih pomembnih naslednjih korakov, kar pa je povezano z iskanjem dobrega prevajalca in spretnega agenta, ki pa ga je v Sloveniji za enkrat še težko najti. Zakaj so vaše literarne predloge trd oreh za scenariste? Zaradi čustvenega naboja, oziroma notranje biografije literarnih junakov. V mojih literarnih delih me vedno zanima čustveni odziv posameznika na svet, v katerem živi. Izhajam iz resničnih zgodb, iz odločilnega vmesnega časa, v katerem se lahko znajde sleherni izmed nas. Pravzaprav gre za njegov osebnostni boj skozi vmesni čas, pa naj si bo to odnos med moškim in žensko, droga, hiv, bulemija in anoreksija, iskanje službe, osebni propadi in vzponi ter drugo. Ta vmesni čas nam pokaže kaj smo. Zmagovalci ali poraženci, prej lahko samo ugibamo in sodimo druge! Moji romani so krik družbe, zatajene teme, o katerih se svet odkrito pogovarja, Slovenci pa to najrajši skrijemo. Pred dvema letoma leti je bila v Cankarjem domu velika vseslovenska prireditev, na kateri so bila predstavljena vsa vaša dela. Navdušila je tudi oderska Izvedba romana KAM GREJO PTICE UMRET, ki so ga odlično odigrale dijakinje gledališke skupine Dijaškega doma Tabor. Slogan celotne predstave je bil POGOVARJAJMO SE. Se motim? Vsa moja srečanja z bralci, mladino ali starši temeljijo na pogovorih in zato slogan ustreza mojemu pristopu z bralci ali pa s številno publiko, ki me vabi medse. Slogan POGOVARJAJMO SE pomeni medsebojno spoštovanje, ozaveščanje in ne pridige, ki so prepogosto izumetničene in neživljenjske ter odbojne! Ozaveščanje so pogovori, ki včasih res izzvenijo kot dvourni monolog, vendar gre za poseg v srce, za 'medsebojni feeling', ki mi daje moč, da lahko še naprej vztrajam na preventivnem boju za slehernega mladega človeka. Sedaj že trinajstletni projekt je bil samoten safari, moja osebna rast in spoznavanja, kar bom po zaključku projekta zajela v knjigi. Zakaj je bilo vaše delo samoten safari? Začetki preventivnega projekta segajo v čas osamosvojitve Slovenije, torej takrat, ko so si ljudje ustvarjali osebno eksistenco. Gradila sem temelje slovenske preventive, vlada pa me je vkljub javnim in družbenim priznanjem kot slovensko pisateljico pustila na cedilu. Orala sem ledino, posejala travo, popasli pa sojo sloni. Že JANOV KRIK je bil proti koncu osemdesetih let kultni Založba PARTNER GRAF, d.o.o. Pisateljica in novinarka Marinka Fritz - Kune je bralce osvojila že s prvencem JANOV KRIK, ki je v trenutku postal uspešnica in je uvrščen v izbor romanov SLOVENSKI LITERANI MEJNIKI 20. STOLETJA. Sledili so mu bestsellerji PUSTI ČAKATI JUTRI, NE VERJEMI VETRU, GRAND FOUETTE, BORBOLETTA, ZBOGOM, PRIJATELJ MOJ, KAM GREJO PTICE UMRET in MODRI PULOVER, kmalu pa bosta na knjižnih policah tudi romana PUNČKA V OGLEDALU in PAPIRNATI PRINCI, ki sta pred izidom pri založbi KARANTANUA. Prenekateremu poslušalcu radijskih iger so segle v srce njene radijske igre POMAHAJ LASTOVICI, TAM DOLI PA CVETI MAGNOLIJA, socialna drama POTICA V SMETNJAKU, za njeno dramo v treh delih LAČNA KRI pa je RA SLOVENIJA prejela prestižno mednarodno nagrado. Znano je, da Marinka Fritz-Kunc že več kot deset let največji del svoje ustvarjalnosti namenja preventivnemu multimedijskemu projektu DEMISTIFIKACIJA DROGE, skozi katerega opozarja na širšo svetovno problematiko, v kateri tudi Slovenija ni izjema. Z dokumentarno knjižico POSTAJA DEATH je že leta 1990 opozorila na problem narkomanije pri nas, sledil pa ji je opus zgoraj naštetih družbenih romanov, v katerih pisateljica neposredno in s prepoznavnim tekočim literarnim jezikom odpira delikatne družbene probleme o katerih običajno molčimo. Po JANOVEM KRIKU sta Viba film in kasneje TV Slovenija že pred leti zastavila korake, da bi posneli film, vendar se je zataknilo pri scenariju. "Tudi za ekranizacijo romana ZBOGOM, PRIJATELJ MOJ so že stekli pogovori o celovečernem filmu, vendar pa je izdelava scenarija odvisna od nadaljevanja zgodbe drugega dela romana, ki ga šele zaključujem. Poleg tega pa je pisanje filmskega scenarija zame povsem nov ustvarjalni pristop, ki naj bi ga po dogovoru pisala skupaj z režiserjem. Med drugimi seje tudi režiser Igor Prah že ob izidu romana PUSTI ČAKATI JUTRI navdušil za ekranizacijo tega dela in še vedno ni opustil želje, da bi enkrat le posnel TV film po enem izmed mojih romanov," je med drugim povedala pisateljica, ki je zaradi aktu-lanih sodobnih zgodb zanimiva tudi za tuje filmarje. Ze večkrat sem v časopisih prebral zakaj vaša dela nekdo ne prevede? Za prodor na tuji trg moraš korake zastaviti sam. Dejstvo je, roman, ki Je kritično zarezal v tabu teme sistema socialnih In policijskih služb, leta 1990 pa ste z dokumentarno knjižico POSTAJA DEATH bili prvi, ki ste slovenski javnosti predočlli problema narkomlje pri nas. Sledili so jI zgoraj našteti romani in multimedij-skl projekt DEMISTIFIKACIJA DROGE, o katerem ste govorili zgoraj. Kako je sedaj? Slovenija je na področju preventive zatajila! Postala je marketing, zaslužkarstvo, floskule na koncu jezika. Vkljub megalomanskim vladnim institucijam in njihovim programom, ki znova in znova odkrivajo Ameriko, da je droga pri nas, se število zasvojencev veča iz dneva v dan, starostna meja pa sega že celo v osnovne šole. Generacija mladih, ki so segli po drogah leta 1990 je bila neosveščena, nekako žrtvovana generacija; mladina, ki pa sega po drogah sedaj, dodobra pozna vrste in posledice drog. Ni šole v Sloveniji, ki bi v svoje programe ne imela vključene tudi pogovore o tem. Tudi izbor literature, filmov in tragične izkušnje njihovih vrstnikov so mladini pred očmi. Zato mora preventiva zajeti drugačen zamah! Prične naj se pri oblikovanju vsestransko osveščene osebnosti, njegove samopodobe in samozavesti, odgovornosti do svojih dejanj in podobno. Poseg v srce ima neverjetno moč. To pa zmore le beseda in ne sprenevedanje. Ljudje hitro prepoznamo, da je nekomu zate mar; staršem za otroka, šoli za učenca ali državi za vse nas. Svet ceni samozavest in narode, ki spoštujejo svojo kulturo, jezik in svojo celostno podobo. Preventiva je naš način življenja, medsebojni odnosi, začetek dneva, kako se nekomu odpre. Poseg v srce ima neverjetno moč, pravite! Besede, izgovorjene ali napisane, ki človeku posežejo v srce, zmorejo marsikaj. 0 njih razmišljamo, se spreminjamo, jo zavržemo ali shranimo za čas, ko jo potrebujemo. Knjiga ni nestrpna! Čaka, da jo bomo nekega dne le vzeli v roke. Potovanje skozi knjigo je intimno doživljanje posameznika, bogatenje spoznanj in obzorij. Izkušnje literarnih junakov lahko usodno vplivajo na naše prave ali napačne odločitve. Spoštujem številne knjižničarke, ki znajo bralcem svetovati pri izboru branja. Za moje romane je značilno, da izhajam iz resničnih zgodb. V kolikor bi mama resničnega Jana že imela možnost prebrati JANOV KRIK, bi se takrat odločala drugače. Tako pa je njena pretresljiva zgodba postala poduk vsem naslednjim mamam in ta roman naj bi sodil v sleherni dom. Enako velja za BOR-BOLETO, KAM GREJO PTICE UMRET, ZBOGOM, PRIJATELJ MOJ, PUNČKA V OGLEDALU, kjer odstiram trpljenje treh deklet, ki sledijo trendom vitkosti do skrajnih meja ali pa MODRI PULOVER, v katerem opisujem prikrito nasilje v družini. Skozi tragične zgodbe že predhodno opozarjam na problematiko mladih in časa v katerem živijo, zato bi jih morali prebrati tudi odrasli, pa naj se z opisanim resničnim svetom strinjajo ali ne. Še tako ozaveščen mlad človek potrebuje ob sebi ozaveščene odrasle ljudi. Moč preventive je v ozaveščanju, pa naj si bo od predsednika države navzdol! Kaj menite o bralni kulturi Slovencev? Moja bralna publika zajema starostno skupino od dvanajst do sto let. Čeprav pišem za odrasle, si je vse romane, ne glede na tematiko, mladina vzela za svoje. Ko jim pride v roke eno delo, odkrivajo še druge knjige, izbirajo si jih za seminarske naloge, za diplomo na Filozofski fakulteti in podobno. Bralna kultura ljudi, ki pa bi po svojih položajnih funkcijah morali poznati literarna dela iz njihovih področij dela, pa je sramotno nizka! Tudi preštevilni izobraženci se izogibajo knjigam, kar za druge narode ne velja, če se že tako radi primerjamo z njimi. Pri nastajanju vaših romanov se opirate tudi na avtentičnost stroke, kot na primer pri okuženosti s hlvom, droga, anoreksija in bulemija, nasilje... Vas ustrezna finančna ministrstva podpirajo? Razumljivo je, da tovrstna tematika zahteva avtentičnost problema, zato moram predhodno spoznati problem, ki ga opisujem. Pri temu mi pomagajo zdravniki, domača in tuja zdravniška literatura in posamezniki, ki se srečujejo s tovrstno problematiko. Vkljub berljivi zgodbi, stoji za tem trdo raziskovalno delo, ki ga potem bralec ne opazi. Čeprav se dela nanašajo na preventivno dejavnost Ministrstva za šolstvo in Ministrstva za zdravstvo, iz njune strani doslej nisem prejela niti moralne in kaj šele finančne dotacije za čas, ko tovrstna literatura nastaja aH pa da bi pokazali zanimanje za odkup nekaj izvodov knjig za določene promocije ministrstva. Enako veljalo tudi za večplastno prireditev v Cankarjevem domu, kamor me je povabil VLADNI URAD ZA DROGE, celotna predstava pa je bila izvedena brezplačno tako iz moje strani, kakor tudi s strani nastopajočih, ki so se mi odzvali k sodelovanju. Celo prošnja, da bi z minimalno finančno donacijo podprli vsaj Igralsko skupino Dijaškega doma TABOR, ki je s predstavo KAM GRDO PTICE UMRET osvojila tisoč dijakov iz vse Slovenije in prejela še druge nagrade, je pri takratni županji Viki Potočnik, pri Ministrstvu za šolstvo in Ministrstvu za kulturo naletela na negativen odgovor. Milijon evrov iz EU, namenjenih za preventivo, se je nabodlo na nakup igel, kakor janičarji na sulice. Razdeljevanje evrov evropske pomoči za preprečevanje drogje interdisciplinarno preventivo v glavnem zaobšlo, zaobšlo pa je tudi slovenske avtorje, ki so povsem enakovredni tujim avtorjem, ki jih bodo s tem denarjem prevajali pri nas; večinski delež milijona evrov pa sta pobrala zdravstvo in policija, čeprav ima njihovo delo drugoten pomen. Predstavnik EU mi je na vprašanje, zakaj v evropskem preventivnem programu ni slovenskega avtorja in zakaj ga ne prevajamo sedaj, odgovoril da zato, ker ga ni nihče predlagal! Je res uspeh domačih ljudi v Sloveniji sumljiv, kakor so mi kot novinarki v intervjujih rekli slovenski ustvarjalci?! Vaša dela izhajajo pri velikih založbah, zakaj ste se tokrat odločili za grosupeljsko založbo PARTNER GRAF? Gospoda Draga Zakrajška sem spoznala na RA Slovenija, ker je opremljal ovitek kasete moje mednarodno nagrajene radijske drame LAČNA KRI. Samoiniciativno je odkupil nekaj kaset za osnovno šolo v Grosupljem, ponudil pa mi je tudi sponzorstvo napisov za že omenjeno prireditev v Cankarjevem domu. Ker so avtorske pravice za JANOV KRIK in roman BORBOLETTA ravno v tistem času zopet prišle v moje roke, sem se odločila, da obe iskani uspešnici izdam v mehki vezavi, dodam nov izviren roman MODRI PULOVER in jih predstavim v zbirki M - KOT MLADOST, cenovno dosegljivi za branje sleherne družine. Tako je nastala odlična sodobna zbirka s strip naslovnicami in s ceno, kije običajna le za eno knjigo trde vezave. Zbirka je le delno predvidena za prodajo v knjigarnah, namenjena je direktni prodaji kupcem preko založnika PARTNER GRAF ali pa na srečanjih, kjer poteka pogovor z menoj in o tematiki, ki jo odpiram skozi projekt, oziroma zgoraj našteta literarna dela, za katera imajo avtorje pravice založba PREŠERNOVA DRUŽBA in KARANTANUA. Nameravate še sodelovati z grosupeljsko založbo? Romanu MODRI PULOVER bo sledil drugi del in ker je prvi del romana izšel pri založbi PARTNER GRAF, predvidevam da se bo zbirka obogatila še za to nadaljevanje. Ta trenutek je prioritetna prodaja zbirke iz roke v roko, ker bi sicer prodaja preko posrednikov zopet podražila knjige, ki so odraz časa v katerem živimo. » Medse vas vabijo OS, srednje šole, gimnazije, fakultete, skavti, vojašnice In drugi. Nekje sem dobil podatek, da Je za vami preko 500 srečanj. Pred kratkim so me povabili na predavanje pri predmetu moralna etika četrtim letnikom Teološke fakultete. Nad vabilom sem bila presenečena in hkrati počaščena. Poseben občutek je, če te k svojemu predmetu povabijo fakultetni predavatelji, kar se je dvakrat zgodilo tudi na Filozofski fakulteti. Zaradi dolgoletnih izkušenj in spoznanj nadaljna srečanja usmerjam v ozaveščanje odraslih, zato sem preko brošure Bralna značka obvestila šole, da bom z veseljem prišla na srečanja, ki jih bodo pripravili za starše. In ob koncu še osebno vprašanje. Česa ne prenesete? Sprenevedanja, zavisti, povprečja, krivic, polresnic in ljudi, ki se sklicujejo na majhnost kraja ali države. Ni majhnih krajev, majhni so lahko ljudje. Ne prenesem napihovanja posameznikov, ki so v danem trenutku prišli do denarja in moči, da lahko krojijo usodo drugih. Največja škoda za Slovenijo je, da jim manjka kulturna širina, plemenitost in vrsta vrlin, ki jih osebnosti imajo. Bili ste med nominirankami za Slovenko leta. Vam to priznanje kaj pomeni? Edino to, da je mojo nominacijo med drugimi predlagala pisateljica Kristina Brenkova, ki jo kot osebnost izredno cenim. Sicer pa nas na podelitvi naslova Slovenka leta nihče ni vprašal, kaj nam nominacija pomeni in o naših načrtih za naprej. Revija Jana je po podelitvi naslova Slovenki leta več prostora namenjala izjavam tistim, ki polnijo rumeni tisk in trač rubrike, kot pa ustvarjalnosti in uspehom ter načrtom nomini-rank, zaradi česar smo bile deležne nominacije v reviji JANA. Kaj vam pomeni vaša prlljubljennost med slovenskimi bralci? Potrditev, da sem nekaj storila dobro. Včasih pa tudi to, da me kdo prijazno ogovori na ulici, pove, da je prebral mojo knjigo in se mi zahvali. Takrat sem res prijetno presenečena. Vas bolj razveseli hvala ali razžalostl neutemeljena kritika? Odvisno od tega, kdo me je pohvalil ali kdo meje užalil." Gresta vaša sinova po vaših stopinjah? Vsak od njiju ima svoje krilate podplate, oba pa imata umetniška nagnjenja. Starejši sin je pred izidom romana pri KARANTANIJI, mlajši Žiga, pa je vkljub študiju tujih jezikov na Filozofski fakulteti rojen risar in je med drugim s strip risbo opremil tudi naslovnice romanov M - KOT MLADOST. Pogovarjal se Je Jože Mlkllč. t! GROSUPELJSKI ODMEVI avgust - september 2003 v, «V 1 l| IIM l It* EV I I PREVZEM NOVEGA DRUŠTVENEGA PRAPORA OB 80 - LETNICI DELOVANJA PGD ŠKOCJAN Škocjan, 16. avgusta - V letu 2003 Škocjanci praznujejo 80 - letnico obstoja in delovanja prostovoljnega gasilskega društva. Slavnostno prireditev, s katero so obeležili ta jubilej, so prizadevni škocjanski gasilci dopolnili s svečano parado gasilcev in vozil ter razvitjem in blagoslovom novega društvenega prapora. Za gasilce in krajane je samoumevno, da je slovesnosti sledila gasilska veselica. humanitarno naravnanost gasilskih društev, katerih osnovni element pa je človek. "Zato nas veseli, daje v spreminjajočih se razmerah tradicija gasilstva stalno prisotna. Za uspešno, učinkovito in varno pomoč pa danes nista dovolj le volja in želja, ampak je potrebna predvsem dobra usposobljenost ter sodobna gasilska in osebna zaščitna oprema," je poudaril ter pohvalil sodelovanje s sosednjimi In prijateljskimi PGD, ki že kaže svoje prve sadove. S tem sta se strinjala tudi predsednika prijateljskih gasilskih društev Ponova vas, Jože Mehle in Št. Jurij, Niko Mlhičinac. Slednji je opozoril še na en pogoj, ki mora biti izpolnjen, če društvo želi biti uspešno -toje delaven predsednik društva. Pohvalil je zagnanost škocjanskega predsednika in njegove celotne ekipe. Veselje nad novim zagonom škocjanskih gasilcev so v pozdravnih nagovorih izrazili tudi predsednik GZ Ivančna Gorica in bivši predsednik GZ Grosuplje, Lojze Ljubic, predsednik GZ Grosuplje, Andrej Bahovec ter član predsedstva GZ Slovenije, Božo Knez. V krajšem kulturnem programu je poslušalce navdušil Šentjurski oktet pod vodstvom Jakoba Ivana, starosta škocjanskih igralcev, Štefan Zrnec, je predstavil nekaj Izvirnih misli v Trubarjevem jeziku, znani raziskovalec zgodovine škocjanskih hribov, dr. Boris Kuhar, pa je povedal "nekaj modrih iz dni, ko je bilo v Škocjanu še vse leseno, le klini so bili drenovi". Uradnemu delu slovesnosti je sledila vrtna veselica z ansamblom Gregorji. Kot se je slikovito izrazil umetniški vodja Šentjurskega okteta, Jakob Ivan, so Gregorji, ki gradijo na tradiciji legendarnega ansambla bratov Avsenik, sončnemu zahodu v škocjanskih hribih s svojo glasbo dodali še poseben čar. Za veselo razpoloženje je skrbel tudi humorist Klemen Košir. K uspešnemu praznovanju v Škocjanu je piko na "i" dodalo številno občinstvo, katerega znaten delež so predstavljale gasilke. Janez Plntar "Naj podnev" bo al' ponoč', gasilski pozdrav je: Na pomoč!" je bilo v Trubarjevem jeziku večkrat slišati na prireditvi v Škocjanu. Gasilska društva Iz občine Grosuplje pa so dan prej dokazala, da se ta gasilski moto tudi udejanja. Med neurjem, ki se je na veliki šmaren zvečer razbesnelo nad širšo okolico Grosupljega, je strčla zanetila več požarov. Tako so na predvečer praznovanja škocjanski gasilci s kolegi iz Št. Jurija in iz Ponove vasi sodelovali pri gašenju mu prostoru pri gasilskemu domu. Na čelu parade so se za konjenikom z državno zastavo zvrstili konjeniki Trubarjeve konjenice, narodne noše ter prapori domačega In ostalih gasilskih društev. Pred ešalonom članic in članov iz povabljenih gasilskih društev sta na prireditveni prostor ponosno prikorakali tudi gasilska mladina PGD Škocjan ter skavtska skupina Škocjan - Turjak 1. Parado so zaključila gasilska vozila iz vseh gasilskih društev v občini Grosuplje ter ( , £ M Blagoslov prapora Je opravil škocjanski župnik Toni Prijatelj (O * * Vtf požara na gospodarskem poslopju na Bičju. Če je narava prejšnji večer pokazala zobe, lahko rečemo, da je bila za gasilski praznik v Škocjanu prav radodarna - poletna vročina je vsaj nekoliko popustila, gasilcem pa po paradi ni bilo potrebno v akcijo drugam kot le za točilni pult. Točno ob napovedanem času je povorka gasilk, gasilcev in gasilske tehnike s parkirišča pred farno cerkvijo krenila proti prireditvene- iz sosednjih PGDTuijak in Veliki Osolnik. Po pozdravnem nagovoru je sledilo razvijanje prapora, njegov prevzem ter pripenjanje spominskega traku, ki ga je darovala Gasilska zveza Grosuplje. Škocjanski župnik Toni Prijatelj je prapor tudi blagoslovil. V slavnostnem govoru je predsednik PGD Škocjan Martin Tomažin na kratko orisal zgodovino PGD Škocjan od njegovega nastanka do danes. Opozoril je na NA KRATKO 0 ZGODOVINI PGD ŠKOCJAN Konec leta 1923 se je v Škocjanu zbralo štirinajst (14) zagnanih fantov in mož, ki so ustanovili gasilsko društvo. S pomočjo sokrajanov so s trdim delom že v naslednjem letu zgradili nov gasilski dom s kulturno dvorano ter nabavili prvo ročno brizgalno, ki je v društvu še danes. Zaradi večinoma lesenih in s slamo kritih streh prvim organiziranim škocjanskim gasilcem v naslednjih letih dela prav gotovo ni manjkalo. V želji po napredku je gasilsko društvo leta 1940, tik pred 2. svetovno vojno, prevzelo prvo motorno brizgalno znamke ILLO. (Za predstavitev na prireditvi ob 80 - letnici PGD Škocjan je Štefan Gruden iz Laporij to motorno brizgalno temeljito obnovil.) Delo v društvu se je nadaljevalo po 2. svetovni vojni. Na opera- tivnem področju je takrat izstopalo predvsem delo z mladimi, ki pa danes štejejo blizu 70 let - nekateri že tudi več. Aktivno delo je leta 1963 pripeljalo do razvitja prvega društvenega prapora. Na zadovoljstvo gasilcev in krajanov je bilo leta 1970 z velikim pompom iz Beograda pripeljano prvo gasilsko vozilo znamke MAHINDRA, ki je danes last g. Draga Mihaliča iz Št. Jurija. V osemdesetih letih minulega stoletja je bil zgrajen prizidek z garažo, kamor so v začetku devetdesetih parkirali prvo gasilsko avtocisterno, ki so jo kasneje zamenjali za sedanjo. Pred avtocisterno sta bila kupljena tudi motorna brizgalna HABERKORN in terensko vozilo LADA NIVA, ki še danes služita svojemu namenu. Normalno je, da v toliko letih obstoja in delovanja vsako društvo doživlja vzpone in padce. PGD Škocjan se je med čermi uspelo ZAHVALA Iskrena zahvala vsem, ki ste pomagali pri gašenju požara na gospodarskem poslopju v Prapročah pri Grosupljem. Za nesebično pomoč se zahvaljujemo gasilcem prostovoljnih gasilskih društev Gatina, Grosuplje, Šmarje-Sap In Zagradec pri Grosupljem, g. Dremlju, g. Kordišu, gospodinjam (za hrano), električarjema, sosedom, vaščanom in sorodnikom. Skratka: Še enkrat iskrena, iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Javornlkovl iz Praproč ZAHVALA Zaradi požara, ki ga je zanetila strela proti večeru v petek, dne 15. 8. 2003, na gospodarskem poslopju v Prapročah pri Grosupljem, se Zvonka Adamič In družina Zabukovec najiskreneje zahvaljujemo za nesebično pomoč pri gašenju Prostovoljnim gasilskim društvom Gatina, Grosuplje, Zagradec, Šmarje-Sap in vsem ostalim gasilcem. Posebna zahvala velja gospodom Jožetu Širclju, Stanetu Kordišu in Francu Dremlju in vsem, ki ste do jutranjih ur gasili In odstranjevali posledice požara ter ob nečloveških naporih vztrajali v izjemno težkih In nevarnih okoliščinah. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam na kakršen koli drug način pomagali, predvsem sosedom, vaščanom sosednjih vasi, sorodnikom In vsem ostalim neimenovanim posameznikom. Najlepša hvala tudi za pomoč v denarju vaščanom vasi Praproč, Spodnjega Blata in Gatine ter vsem ostalim posameznikom. Vsem in vsakemu posebej tisočera hvala! Zvonka Adamič In družina Zabukovec ZAHVALA! V petek, na praznik Marijinega vnebovzetja, je pri nas (pri Reboljevih na Bičju) v popoldanski nevihti udarila strela v gospodarsko poslopje. Ob tej nesreči bi se radi zahvalili vsem, ki so nam priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se vsem vaščanom, prijateljem iz sosednjih vaši, posebno pa še vsem gasilcem in poveljniku šentjurskih gasilcev ter šentjurskemu župniku za lepe prošnje. Zahvalili bi se tudi vsem tistim, ki nam po nesreči še vedno pomagajo. Reboljevi Iz Blčja DOMA SO ZMAGALI GATINCI Poletni izkupiček gasilk in gasilcev PGD Gatina so namočena veselica, zatrt požar v Prapročah in zmaga nad pobratenim društvom iz Brekovic na Gorenjskem. Stike so navezali pred leti, ko se je nekdanji član PGD Gatina Franc Ahlin poročil v območje PGD Brekovlce, postal tamkajšnji varuh rdečega petelina in kasneje tudi poveljnik. Ob 70-letnici gatinskega društva 1997. so se Brekovčani prvič udeležili slavnostnega sprejema na Dolenjskem. "Od tedaj njihovi predstavniki redno zastopajo društvene barve na občnih zborih in proslavah," je plodno izmenjavo predstavil nekdanji poveljnik gatinskih gasilcev Vinko Trontelj. Pobudniki družabnega srečanja tekmovalne narave pa so Gorenjci, ki so lani organizirani prve zabavne športne igre med člani pobratenih gasilskih društev. "Naša udeležba v Brekovicah je bila skromnejša, Gatino je tam zastopalo samo 13 članov, letos pa je k nam prišlo kar 40 Brekovčanov." Najprej so se pomerili v brcanju okroglega usnja In zabijanju golov, zatem so moči merili v vlečenju vrvi, prenašanju jabolk z zobmi, nošenju veder z vodo preko premičnih lesenih čokov, in metanju polena v daljino. Medtem se je odrgnilo veliko kolen, izbil kakšen zob in zakrvavel nos, a ker so domačini poskrbeli za revanš, saj so zmagovalni pokal obdržali doma, so bile tudi bolečine pozabljene. Razmerje zmag med obema društvoma je po dveh tekmovalnih nizih 1 proti 1. Barbara Pance REŠEVALI SMO KRAS obdržati in se znova vzpenjati zahvaljujoč vztrajni volji in srčni želji krajanov. Ti so skušali in skušajo "stati Inu obstati" v škocjanskih vaseh. Delo PGD Škocjan se je vedno tesno prepletalo tudi s kulturno dejavnostjo v kraju. Že 6. januarja leta 1926 so gasilci v svoji novi dvorani uprizorili prvo igro. Le-te so se do takrat odvijale predvsem v Društvenem domu, današnji "farovški štali", kot jo imenujejo domačini. Različnih kulturnih prireditev je bilo v naslednjih letih še veliko, kot jih je precej še danes. Zgodovino PGD Škocjan od njegovega nastanka do danes bodo Škocjanci poskušali celoviteje zajeti v brošuri, ki jo decembra letos nameravajo predstaviti na slavnostni seji društva. Takrat bodo podelili tudi priznanja za dosedanje delo v društvu. Janez Plntar V noči na sredo, 30. julija, je izbruhnil eden največjih in najhujših požarov, kar jih pomnimo v Sloveniji zadnjih deset let. Začel se je že v torek, 29. julija, na italijanski strani. Pri gašenju so sodelovali tudi slovenski gasilci. Ko so bili že prepričani, da so požar ukrotili, je nepričakovano zapihala burja in ogenj se je razširil na slovensko stran preko državne meje pri Kremenjaku ter se hitro razširil vse do Vojščice, Sel, Korita in drugih krajev v okolici. Ker okoliškim gasilcem ni uspelo pogasiti požara, so zaprosili za pomoč gasilce iz celotne Slovenije. V intervenciji je sodelovalo preko 500 prostovoljnih gasilcev, člani 15. brigade vojaškega letalstva z dvema helikopterjema in dve italijanski letali. Na prošnje za pomoč smo se odzvali tudi gasilci Iz Grosupljega in iz Šmarja-Sap. 30. julija ob 20.00 je namestnik poveljnika Ljubljana II, Bojan Kocjan, obvestil poveljnika "Gasilske zveze Grosuplje", Janeza Brodnika, da potrebujejo gasilci na območju Krasa pomoč. Gospod Brodnik je nemudoma vzpostavil stik s poveljnikom PGD Grosuplje, Matijo Brodnikom, ki je bil ravno na sestanku pri PGD Šmarje-Sap. Po dogovoru z namestnikom poveljnika Ljubljana II, kdaj pričakujejo pomoč, smo se ob 23.00 odpravili iz Grosupljega. Tako smo v akcijo odšli štirje gasilci iz PGD Grosuplje: Jošt Kadunc, Matija Brodnik, Primož Jaklič in Stanko Kordlš z avtocisterno GVC16/50 s 5000 litri vode in kombijem GV1; štirje gasilci iz PGD Šmarje-Sap: Cene Habič, Tone Kastelic, Marko Hribar in Martin Hribar z avtomobilom GW1 s 400 litri vode in pet gasilcev iz GZ Dobrepolje z avtocisterno GVC 16/24 z 2500 litri vode, ki sem ji poveljeval poveljnik PGD Grosuplje, Matija Brodnik. V Kostanjevico na Krasu, kjer je bilo zbirno mesto, smo prispeli ob 2.15. Tu so nas razporedili v sektor 3. Nahajal seje blizu vasi Sela. V gozdu je bil del enote do jutra na požarni straži, drugi del enote z dvema voziloma pa je odšel na požarno stražo v vas Sela. Ob 7. zjutraj se je pričela akcija gašenja. Z gašenjem smo pričeli po svojih sektorjih. Pri delu so nam pomagali z dvema helikopterjema slovenske vojske In z dvema italijanskima letaloma (canadair). Gasilo se je postopo- ma in zelo previdno, saj je v daljavi velikokrat počilo eksplozivno sredstvo iz 1. svetovne vojne. Nevarne so bile tudi kače, ki so bežale pred požarom. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, saj ni bilo vetrovno, tako da se požar ni več širil. Domačini in prostovoljci so nam postregli z dobro kavo, hrano in pijačo. Gašenje požara na sektorju 3 je potekalo do 14.45, ob 15.00 pa je pričelo deževati. Akcija se je zaključila 31. julija ob 16.30. Na območju požara je ostala le še požarna straža, da bi preprečila ponovni vžig še tlečih korenin. Spet se je izkazala srčnost prostovoljnih gasilcev iz vse Slovenije, ki so si vzeli čas sredi tedna, pustili svoje obveznosti in službe ter odšli na pomoč sočloveku. Matija Brodnik i Nov škocjanski prapor je razvil predsednik Gasilske zieze Grosuplje Andrej Bahavec. avgust - september 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI KORISTNO SODELOVANJE DVEH ORGANIZACIJ Na taboru skavtov iz Škofljice, od 21. 7 do 31. 7. 2003 pri Moravčah, smo uspešno združili želje skavtske skupine "Stari mahatji in grosupeljskega radlokluba "Franc Rode" - S590RG. Samo - S57KAA In Marko - S57SNE sta namreč preko teorije predstavila bistvo namena radioamaterjev, hkrati pa sta se na Umbarski gori Izkazala s praktičnim znanjem in ml tako dokazala, da Je lepo biti radioamater. Želja po skupni aktivnosti sega v začetek šolskega leta 2002/03. Po nekajkratnih usklajevanjih datumov smo prišli na najboljši termin, ki je bil za skavte - kakopak - tabor. Vso ostalo usklajevanje predvsem tema in način predstavitve je bilo samo še nujna potrebnost. "Odlično bi bilo, če bi lahko pripeljal svojo opremo in pokazal praktično, kako se stvari streže," sem upal na pritrdilen odgovor, "hkrati pa ne moremo brez teorije!" je bila še moja zadnja želja. Samo, kontaktna oseba iz grosupeljskega kluba radioamaterjev in moj učitelj radioamaterskih veščin, mi je bil nemudoma pripravljen pomagati. Ali brez njegovega dela ni šlo: "Ti boš moral opraviti suhoparni del in jim predstaviti vpogled v naše aktivnosti ter vsaj malo teorije," in sem se že križal, "ker ti bolje poznaš otroke v skupini." Vse je bilo takoj zmenjeno in za nekaj časa pozabljeno. Medtem pa sem razmišljal o nas skavtih in naših ciljih, letošnjih in večletnih, pa o radioamaterjih in njihovih ciljih in na splošno o namenu, zakaj so sploh bili na svet postavljeni tudi ti "amaterji". Nekaj brihtnih se mi je utrnilo in zato naj najprej razložim, zakaj sem v naslovu uporabil tako pomembno besedo "markantno". Verjamem namreč, da se združenji držita začrtanih zakonov in ciljev, ki so nam - jih ali si jih - pač določamo. Oboji smo aktivni zaradi svojih želja ter smo tu neprisiljeno, hkrati pa ne vidimo edinega cilja v denarju in smo zatorej tudi skavti na nek način "amaterji". Ko si enkrat radioamater, imaš svoje dolžnosti (pomagati ljudem ob elementarnih nesrečah, vojni, itd.), hkrati pa imaš nekaj privilegijev (imamo svoje frekvenčne pasove, ki so namenjeni le nam in jih tako koristno uporabljamo za razvoj radijskih telekomunikacij). Za predstavitev občutka skavtom, "kaj pomeni biti radioamater", sem bil zadolžen v tekočem letu, tega pa sem se lotil s spoznavanjem tehničnih pripomočkov (QSL kartice, CQ ZRS, ročni taster - beper), namenom delovanja ter navajanjem teorije. V splošnem stremimo k naravi, in to tako, da si kot izziv postavimo: znati preživeti na taboru brez celičnega telefona, brez motorne žage, s čim manj sladkarijami... Vseeno pa si želimo spoznati celostno podobo sveta, kar vključuje tudi življenje v veri ter ne-vdajanju v omamne odvisnosti (in ob tem biti vesel), spoštovanje do drugačnih, poznavanje prve pomoči in Morsejeve abecede ipd. Vse to se učimo zaradi sposobnosti preživetja v naravi. Tu je lahko pozorni/a bralec/ka opazil neko podobnost v namenu skavta z rutko okoli vratu in tistega s postajico v roki: pomagati bližnjemu in se veseliti ob tem. Seveda pa se moramo, če hočemo uživati v izdelovanju ali prikazovanju, pripraviti in naučiti. Tole si razlagam takole: če hočem narediti kakovostno predstavitev mojega znanja nekomu, ki ne ve nič o tem, moram stvar dobro poznati in to vzame kar nekaj časa; ali pa, če se hočem naučiti nečesa novega, kar meje zanimalo ob predstavitvi, si moram spet vzeti veliko časa, da bom sam izvedel še več in tako končno užival v velikem znanju (in še naprej dobrem izdelku). Ugotavljam, da si bo potrebno vnaprej rezervirati en teden in takrat organizirati razne aktivnosti, saj smo imeli takoj ob prihodu na vrh hriba na obisku domačina, ki nas je posvaril, da je ta zemlja zasebna lastnina. Njegova ogorčenost je bila pogojena verjetno tudi zaradi sušnega obdobja. Bolje je šlo Samu, saj je iz rokava stresel vso teorijo, in to še pri tako kvalitetni predstavitvi, da se nobeden ni mogel upreti poslušanju. "Štrom je lahko celo zanimiv???" sem si mislil... (Govoril je o začetkih razvoja elektrotehnike in o teoriji in tehnologiji za prenos elektromagnetnih valov po zraku, o pomembnih osebnostih kot tvomlkih razvoja, o pomembnosti ne oddajanja SOS razen v primeru stiske ali nesreče, QSL biroju, delitvi Slovenije na mala UL polja, o bontonu brez verskih, nacionalnih in političnih tem.) Tako kot maša brez župnika bi bilo, če ne bi prekaljena mačka prinesla s seboj cel avto moderne opreme (tri prenosne postaje, mobilno DOŽIVLJAJSKI TABOR V RADENCIH OB KOLPI Od 16. do 23. in od 23. do 30. avgusta letos sta v CŠOD Radenci ob Kolpi potekala dva doživljajska tabora, katerih so se udeležili tudi člani grosupeljskega Društva Sožitje: Anica Zajec, Erika Šraj, Dušan Tomažič, Jože Šiška, Sašo Zrnec, Marko Mavrovič in Rok Bertalanič, obakrat pa jih je spremljal Damir Sedlak. Oba tabora sta izredno uspela, nekaj zaradi čudovitega vremena, nekaj zaradi osvežilne lepotice Kolpe, nekaj pa tudi zaradi čudovite družbe udeležencev in spremljevalcev iz vse Slovenije. Do sitega smo se naplavali, veslali, kolesarili in plezali po umetni steni, marsikdo je prvič v življenju napel lok in puščico, hodili smo na daljše in krajše sprehode. V prostem času smo risali, oblikovali glino, s servietno tehniko krasili kamne in majice, pa veliko plesali in peli. Teden dni » aktivnih« počitnic mine prehitro, zato pa za večino ostanejo na novo stkana prijateljstva in ob slovesu smo se tolažili z mislijo, da se drugo leto spet vidimo. Spremljevalec Damlr Sedlak GROSUPELJSKI VETERANI ŠE DIHAJO Veterani so osvojili tudi soško frontno črto. V štirih osnovnih šolah v občini Grosuplje je v drugem šolskem tednu potekal sejem prostočasnih dejavnosti s ciljem vključevanja učencev v interesne dejavnosti. Sejem je izvirni projekt LAS Grosuplje in smo ga z letošnjim šolskim letom izvedli že drugič, predvsem zato, da bi se učenci in učenke vključili v katero izmed številnih interesnih dejavnosti v šoli ali izven nje," pojasnjuje sekretar Lokalno akcijske skupine za preprečevanje uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog Matej Košir. Osnovnošolcem vseh grosupeljskih šol in ene v Šmarju-Sapu so se v tednu dni predstavili klubi in društva - vsak dan so se predstavili na eni šoli - ki izvajajo pros-točasne dejavnosti za otroke in mladostnike. "Izvedeli smo, da so bili lani odzivi otrok zelo dobri, celo odlični, in da je s to dejavnostjo potrebno nadaljevati. Organizacije, ki so otrokom predstavile svoje dejavnosti, so nam zagotovile, da se je zaradi sejma včlanilo precej novih otrok in mladostnikov." Na sejmu se je predstavilo okoli deset organizacij skavtov, tabornikov, plesnega in konjeniškega kluba (žal samo na eni šoli, ker je konj potem zbolel) ter športnih društev. S privlačnimi stojnicami in učinkovitim prikazom aktivnosti so želeli k vpisu privabiti čimveč osnovnošolcev. Koliko otrok se je vključilo v katero izmed predstavljenih društev, bodo analizirali pozneje, obenem pa bodo več pozornosti namenili tistim adolescentom, ki so zavrnili vse prikazane dejavnosti. "Te bomo poskušali vključiti naknadno. Naš cilj je, da je vsak učenec pa tudi dijak in študent vključen v najmanj eno interesno dejavnost," je odločen Košir. Z aktivnim preživljanjem prostega časa želijo otroke obvarovati pred pastmi ulice. "Menimo, da s tem preprečimo veliko tveganih ravnanj med otroki in mladino, kot so vrstniško nasilje, droge, motnje hranjenja, saj njihovo pozornost preusmerimo v ustvarjalno preživljanje prostega časa, namesto da tavajo po ulicah in lokalih." Po končanem sejmu so učitelji in izvajalci predstavitev prejeli obrazec oziroma vprašalnik, s pomočjo katerega bodo analizirali dogajanje in pripravili izboljšave za naslednje leto. "Predvidevamo precejšnjo širitev aktivnosti na več predstavljenih organizacij in več spremljajočega dogajanja. Na podoben način, kot je študentska tržnica ali arena, bomo poskušali v zmanjšanem obsegu pripraviti podobno prireditev v središču Grosupljega ali na šolah. Na to temo se bomo intenzivno pogovarjali zlasti znotraj LAS Grosuplje. Bistvo je, da si želimo vsako leto boljšo in uspešnejšo prireditev, ki bi bila v korist vsem otrokom in mladini ter tudi njihovi staršem." Slednji so pomembna ciljna skupina, ki se odloča skupaj z otroki. Žal so v dopoldanskem času, ko so se na šolah izvajale predstavitve, starši bili na delovnih mestih, zato pa je LAS zanje pripravil katalog prostočasnih dejavnosti z informacijami o večini interesnih aktivnostih v občini Grosuplje. "S katalogom smo poskrbeli tudi za njihovo obveščenost, da se bodo skupaj z otroki lažje odločili. Če bi prireditev organizirali popoldan, verjetno ne bi dosegli takšnega odziva. V dveh letih pa so si prireditev ogledali vsi učenci osnovnih šol v občini Grosuplje. Če smo uspeli zainteresirati otroke, verjetno ni daleč korak do njihove učlanitve v dejavnost. Starši večinoma ne komplicirajo, če si otrok nekaj želi. Slabše je, če je nasprotno. Starši želijo otroka na silo vpisati v neko skupino, otrok pa tega noče - tako nismo dosegli nič. Glavna ciljna publika sejma so torej otroci in mladina. S sejmom in katalogom skupaj pa lahko dosežemo obojestransko obveščenost in korist!" - Barbara Pance Na sejmu prostočasnih dejavnosti so se učencem predstavili Zveza slovenskih katoliških skavtov In skavtlnj Grosuplje, Društvo tabornikov - Rod Loulsa Adamiča, Plesni klub M, Karate klub Grosuplje, Nogometni klub Brinje Grosuplje, Atletski klub Špela, Shotokan karate klub Grosuplje, Konjeniški klub Grosuplje, Rokometni klub Pekarna Grosuplje. SEJEM PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI postajo, antenski preklopnik, yagi in vertikalno anteno za VHF področje ter kratkovalovni dipol). "Hardware "-a je bilo dovolj, znanja tudi, zato se podajmo na lov za signali," sta si gotovo mislila Grosupeljčana. Otroci v skupinah po trije so se menjavali in lovili enkratne in nepozabne trenutke, ko so se pogovarjali z bivšim predsednikom združenja, drugi so ulovili napeti trenutek lovljenja Romunov v prekršku po slovenskih cestah, spet tretji so imeli srečo in celo prisostvovali pogovoru z Ukrajincem, ali četrti, ko so slišali Američana in radijske postaje, ki so se oglašale iz otokov, a tudi zadnji so bili in ti so imeli manjšo srečo, saj na slovenski strani ni bilo velike aktivnosti. Bile so redke izjeme, zahvaljujoč katerim smo imeli čast slišati slovensko besedo, ki pa ima veliko veljavo v svetu radioamaterstva. Najbolj zainteresirani pa so imeli čast spoznati malo podrobneje opremo in izvedeti o testiranju boljše opreme v slogu: "Moja nese do Amerike, pa tvoja?" Na poti v tabor so dobili po mini skupincah še prenosno postajo in tako smo lahko komunicirali in voditelji vse skupaj nadzirali. Vsi smo se ves čas trudili, da bi se imeli lepo, odnesli kak lep spomin, vtisnjen globoko v naših srcih in dobili poleg tega malo občutka in znanja o radioamaterstvu v naših glavah. Dokaz za veselje uspešno zaključene akcije so tudi fotografije. No, da je to srečanje bilo markantno in da bo ostalo za dolgo zapisano v naših glavah, imamo zagotovilo, saj smo dobili dve anekdoti. Prva je o dveh voditeljih, ki sta vsak po svoje trdila, da je pozdrav ob opravljeni zvezi 73 oz. 75. Padla je stava za banjico sladoleda Planica. Kljub močni prepričanosti v svoj prav je drugi voditelj izgubil stavo in jedli smo ga z užitkom. Druga pa govori o celi četi. Ta je namreč hecala in zbadala posameznike, ki so si izbirali simpatije. Posamezniku si pomežiknil, rekel "88" in žeje rdeča barva zalila obraz izbranca/ke. Ali pa, če se je hotel zaljubljeni pohvaliti, je prišel do voditelja, rekel: "88 je klicala," in takoj je leta vedel naslov izvoljenke. Zahvaljujem se Samu in Marku za požrtvovalnost, da sta si vzela čas čez vso soboto in znala vztrajno razlagati najbolj osnovna načela radioamaterstva. Hvala tudi za vso priskrbljeno opremo. Upam, da nam je uspelo doseči cilj uspešne predstavitve s posledico večje zainteresiranosti mladih za tehniko in hkrati za odgovornost do sočloveka. Škofljica, 20. 8. 2003 - Aleš Skublc, S570SA Grosupeljski veterani osamosvojitvene vojne so bili letos sila dejavni. Najprej so se v dogovoru z Robertom Pušem, poveljnikom grosupeljske kasarne, udeležili streljanja v Crngrobu pri Škofji Loki. Tja jih je popeljal mentor strelske zveze veteranov Franci Omahen s Spodnjega Blata. "Streljali smo taktično rafalno na 100,150 in 200 metrov. Rezultati so bili več kot zadovoljivi in so pokazali, da stare grče ne za-rjavijo! Strelsko srečanje smo organizirali zaradi pomena druženja in ohranjanja spominov. Veterani moramo vsaj enkrat letno obuditi stik z orožjem," je prepričan Omahen. Da bi ne pozabili vonja smodnika, še bolj pa okrnili spomina na rojstvo narodove samostojnosti, je Franci Omahen za svoje vojaške kolege pripravil dvodnevno špartansko turo po poteh soške fronte. Sam ljubitelj imperialističnih bojev prve svetovne vojne je skušal prijateljem pokazati nesmisel štiriletnega prelivanja krvi za golo kamenje in bi tudi sami občutili strašno doživetje vojakov, ki so trpeli v visokogorskih bitkah. Zbral je cel kup somišljenikov, bolje ali manj fizično pripravljenih za gorsko pohodništvo. Že med vožnjo proti Bovcu je Omahen prevzel mentorstvo in nekatere prvič seznanil s trpkim delom vojaške zgodovine. "Po prihodu smo se s kabinsko žičnico popeljali na Kaninske prode, kjer smo sklenili zadnji bojni posvet pred našo turo. Na začetku smo odšli na Prestreljnik (2499) in krstili predsednika območnega združenja veteranov Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje Gregorja Bregarja." Po družabni ceremoniji se je vojaški vod odpravil v dolino proti sedlu Prevala, krenili so pod Lopo mimo Črneljske špice, kjer so kanili prenočiti v speleološkem bivaku. A utrjeni kerelci so hiteli nabirati korake, dokler jih proti večeru ni zmagala težka utrujenost. "Precenili smo moči. Komaj smo ob obilici nerganja dosegli sedlo Čukla, smo že z različnimi posvečenimi izrazi iskali vsak svoje prenočišče. Prižgali smo ogenj in zaspali kot klade na višini 1800 metrov pod gosto zvezdnato preprogo, kije bila tako blizu kot odeja. Zvezdnato nebo in mirna noč sta nas pripeljala do jutra in dala moči, da smo kolektivno zavzeli vrh Rombon - edino goro, ki je Italijani niso dobili v svoje roke," poznavalsko razlaga Omahen. "Rambon je bil najbolj krvava gora visokogorskih bitk. Soldati so se najbolj bali bele smrti - plazov!?" Ko so se pohodniki naužili razgleda, so jo mahnili proti dolini, se okrepčali v gostilni in naphani od doživetij narave zaključili izlet. "Bistvo ture je bilo predvsem druženje, saj nas, veteranov, strankarska politika ne zanima. Nismo ne beli, ne rdeči, ne črni. Smo veterani!" Barbara Pance GROSUPELJSKI ODMEVI avgust - september 2003 ffim i ■ D ■vi. t 't ji a, u m. i i» i, M i® ZAKORAKALI SMO V 0 DEVETLETKI: ' i m h m m ■ p i lA i ŠOLSKO LETO 2003/04 ALI JE OSNOVNA ŠOLA BOLJŠA? Prvi september. Konec dolgih, brezskrbnih počitnic. Za učence, starše in učitelje. Novo šolsko leto. Šolsko leto 2003/04. Leto, v katerem so vse osnovne šole v Sloveniji začele z devetletno osnovno šolo. Devetletko smo pri nas začeli uvajati v letu 1999/2000. 42 osnovnih šol je začelo z devetletko v prvem krogu, naslednje leto 57 osnovnih šol, nato se je pridružilo devetletnim osnovnim šolam še 66 šol in v lanskem šolskem letu še 97 šol. Postopno uvajanje programa devetletne osnovne šole so spremljali strokovnjaki iz posameznih šol, Zavoda RS za šolstvo, Pedagoškega inštituta, strokovnjaki posameznih fakultet ter nacionalna in področne komisije za uvajanje in spremljanje novosti in programov v vzgoji in izobraževanju. Vsekakor predstavlja devetlet-ka izziv za učitelje, še posebej učitelje prvega razreda in učitelje sedmega razreda devetletke, vzgojiteljice in tudi starše prvošolčkov in starše učencev sedmega razreda devetletke. Devetletka prinaša marsikaj novega, zanimivega, drugačnega. OSNOVNE ZNAČILNOSTI DEVETLETKE Obvezno šolanje traja devet let. Otroci bodo postali učenci osnovne šole pri povprečno šestih letih. Torej leto mlajši otroci kot v osemletki. Šolanje v devetletki je razdeljeno v tri triletja oziroma triade. V prvi triadi (od prvega do tretjega razreda) so učenci ocenjeni opisno. Učence vsa tri leta spremlja isti učitelj. V prvem razredu je poleg učitelja, vsak dan po dve šolski uri, v razredu prisoten vzgojitelj. Učitelj in vzgojitelj si delo delita in skupno načrtujeta celotno delo v razredni skupnosti. Novi učni načrti prvega razreda upoštevajo razvojno stopnjo učencev in način učenja, primeren za šestletnike. Cilje pomembnih standardov znanja, med katerimi naj omenim le branje in pisanje, se dosega skozi celo prvo triletje. Seveda to velja za učence, ki potrebujejo tak tempo. V drugi triadi (od četrtega do šestega razreda) so učenci ocenjeni opisno in številčno. V zadnji triadi (od sedmega do devetega razreda) samo številčno. V zadnjih treh letih šolanja se otrok odloči za tri izbirne predmete, ki jih šola ponudi glede na interes, kadrovsko zasedbo in prostorske možnosti. Izbirni predmeti so razporejeni v dva sklopa: druž-boslovno-humanistični in nara-voslovno-tehnični sklop. Vsaka šola mora v okviru prvega sklopa obvezno ponuditi tuj jezik, verstva in etiko ter retoriko. Učenec si izbere tri predmete, vendar največ dva iz enega sklopa. Izbirni predmeti so eden izmed načinov prilagajanja individualnim razlikam in interesom posameznikov. V zadnji triadi pouk materinščine, matematike in tujega jezika poteka na treh različno zahtevnih nivojih (nivojski pouk). Učenci so v te nivoje razdeljeni na osnovi lastne odločitve, ob pomoči staršev, učiteljev in šolske svetovalne službe. Nivoji so fleksibilni, kar pomeni, da otrok lahko prehaja iz nivoja v nivo. Ob koncu vsakega triletja poteka nacionalni preizkus znanja. Ob koncu prvega triletja preizkus znanja iz materinščine in matematike, ob koncu drugega obdobja se preverja doseganje standardov znanja pri materinščini, matematiki in tujem jeziku. Rezultati predstavljajo dodatno in objektivno informacijo o doseženem znanju posameznika in se ne smejo uporabljati v kakršnekoli druge namene. Ob koncu šolanja je nacionalni preizkus iz materinščine, matematike in tujega jezika obvezen in je pomembna informacija za izbiro nadaljnjega šolanja. PRIPRAVE NA DEVETLETKO Priprave na devetletko potekajo že več let. Tukaj mislim predvsem na izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev. Učitelji prvega razreda in vzgojitelji so morali opraviti t. i. module. Module, v katerih so bile predstavljene specifične razvojne značilnosti šestletnikov in s tem povezan drugačen način dela. Poseben modul se nanaša na otroke s posebnimi potrebami. Kajti po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami iz leta 2000, lahko starši izberejo šolo, v kateri se bo njihov otrok šolal. V devetletni osnovni šoli se posebno pozornost posveča tudi nadarjenim učencem, ki so ravno tako osebe s posebnimi potrebami. Učitelji, ki bodo ali že poučujejo določene izbirne vsebine, so obiskovali seminarje in se dodatno izobraževali. V lanskem šolskem letu so šole, ki so letos prvič vstopile v devetletko, še posebej "pripravile" in seznanile starše prvošolcev in sedmošolcev devetletke. Učence petih razredov so seznanile s prehodom v sedmi razred devetletke in z izbirnimi predmeti. Učenci so si izbrali izbirne vsebine. Odločili so se, v katerem nivoju bodo spremljali pouk materinščine, matematike in tujega jezika. Tudi v dveh matičnih grosupeljskih osnovnih šolah in vseh podružnicah so letos prvič "stopili" v devetletko. Tako imajo v OŠ Brinje 34 prvošolčkov v devetletnem učnem programu in 11 v podružnični šoli Polica. Osnovno šolo Louisa Adamiča obiskuje 113 šestletnikov, ki se izobražujejo v devetletnem osnovnošolskem programu. Dva oddelka sta na matični šoli in po en oddelek na vseh podružničnih šolah, v Šmarju, Žalni, Št.Juriju in Kopanju. Učenci, ki so v lanskem letu zaključili peti razred osemletnega programa, letos nadaljujejo šolanje kot sedmošolci devetletnega osnovnošolskega programa. Takih učencev je na OŠ Brinje 57, v OŠ Louisa Adamiča pa 6 oddelkov in sicer štirje oddelki na matični šoli in dva oddelka na podružnični šoli Šmarje. V OŠ Brinje Imajo tudi OŠ s prilagojenim programom, v kateri je pet učencev, ki so septembra postali sedmošolci devetletnega programa osnovne šole. V naslednji številki Grosupeljskih odmevov bom predstavila priprave na devetletko v grosupeljskih osnovnih šolah in potek pouka v začetku šolskega leta. Branka Škufca PRVI KORAKI V SVETU PROMETA Spoštovani starši! Razvoj prometa, ki je prinesel nesluten napredek, je spremenil svet, v katerega stopajo tudi otroci. Že prvi trenutki, ko straši z otrokom zapuščajo varno zavetje porodnišnic, so povezani s prometom na cestah. Vsak nov dan pa postavlja pred nas in otroka nove izzive, obveznosti in nevarnosti. V nekaj letih, ki minejo kot trenutek, moramo otroka navaditi na samostojno sodelovanje v prometu. Pripraviti ga moramo na nekaj, kar zaradi svoje telesne in duševne razvitosti do desetega leta starosti v resnici še ne bo zmogel. Vendar je ta priprava edina pot, da si bo pridobil potrebno znanje, izkušnje in načela, ki ga bodo vodila v prometu vse življenje, predvsem pa se bo naučil varno vesti v prometu. Vedeti moramo, da hote ali nehote prometno vzgajamo otroka vsak trenutek, ko smo z njim v prometu. Otrok opazuje naše ravnanje in ga skuša posnemati. Bodimo mu dober zgled. Ne samo takrat, ko ga skušamo naučiti najnujnejših prometnih pravil, temveč vedno, na sprehodu, na poti do vrtca, na kolesu ali v avtu. Predvsem pa se moramo zavedati, da si lahko pridobi otrok potrebno zanje in izkušnje samo v prometu. Naučiti ga moramo, kako in kje lahko prečka cesto v domačem okolju, kjer bo naredil prve samostojne korake In naučiti ga moramo to na vsakem križišču ali cesti posebej. Žal otroci niso sposobni posploševanja pravil prečkanja ceste in se morajo naučiti tega ravnanja na vsaki ulici ali cesti posebej. Prometne igre, zloženke, vaje na igriščih in dvoriščih so sicer izredno dragocena pomoč otroku pri spoznavanju pravil in utrjevanju pravilnega ravnanja, vendar brez vaje v prometu tega ne bo znal uporabiti. Vedimo, da znanje še ne zagotavlja, da se bo otrok v prometu tudi ustrezno vedel. V prometu otrok brez staršev In odraslih ne sme in ne zmore sodelovati. Otroci so najpogosteje žrtve prometnih nesreč kot potniki v S 1. septembrom 2003 so vse slovenske osnovne šole začele z uvedbo 9-letne osnovne šole. Veliko število osnovnih šol po Sloveniji je poskusno že uvajalo prvo triado, zelo malo šol pa je uvajalo zadnjo triado. Letos pa so učenci in učenke, ki so se pred petimi leti vpisali v prvi razred osemletne osnovne šole, kar preskočili šesti razred in šli v sedmi razred devetletne osnovne šole. To se mi zdi nedopustno, saj bi morali ti mirno končati osemletno osnovno šolo. Prenovo pa, če jo že moramo uvajati, bi jo morali uvajali postopno od prvega razreda dalje, počasi s sprotnimi raziskavami, ki bi zasledovale naslednje cilje: - Ali prinaša drugačen metodično-didaktični pristop k učenju in poučevanju boljše učne rezultate, bolj uporabno znanje? (spremenjen način poučevanja, večji poudarek na aktivnih metodah dela učencev in učenk, na metodi samoučenja...) - Ali prinaša prenova manj stresov, torej boljše počutje učenk in učencev, raje prihajajo v šolo, gojijo boljše medsebojne odnose...? - Ali so tudi starši s prenovo bolj zadovoljni, učenci več naredijo v šoli, imajo manj domačih nalog, se znajo sami učiti iz učbenikov. Vidijo, da je na šoli večji red in disciplina, da so odnosi med učenci boljši, da so učitelji pripravljeni otrokom tudi po pouku pomagati in jim dodatno obrazložiti, če česa ne razumejo. - V prenovljeni osnovni šoli naj ne bi učitelji in učiteljice naročali staršem, kaj morajo otroka doma naučiti, to odgovornost mora prevzeti šola, šola mora učenca "naučiti se učiti", tako da sam lahko doma utrjuje znanje, starši pa ga ob tem le motivirajo. Mi pa vemo, da imajo mnogi starši danes že v osnovni šoli inštruktorje, ki poučujejo njihove otroke in starši to plačujejo. To se bistveni cilji, ki bi jih morali zelo natančno spremljati ob postopnem uvajanju 9-letne osnovne šole. Ob natančnem spremljanju bi lahko napake spro- ti popravljali in tako bi postopno prišli lahko do take osnovne šole, ki si jo vsi želimo. S frontalno uvedbo 9-letne osnovne šole pa sem prepričana, da temu ne bo tako, saj je zadnja triada strokovno zelo nedorečena in bo prinašala vrsto pomanjkljivosti in problemov. V prenovljeni šoli bi moral biti zelo velik poudarek na vzgoji za vrednote. Zaradi pomanjkanja vzgoje (kriza vrednot v celotni družbi) se prepogosto srečujemo z veliko agresijo med učenci osnovne šole (primer v Kranju, ko se mladoletniki izživljali in mučili mačke, primer v Šoštanju, ko so mladoletniki v svoje roke vzeli življenje in to življenje človeka...). Pri uvedbi prenovljene osnovne šole je bila namenoma zanemarjena vzgoja, v Beli knjigi pa so jo kar izpustili in je poudarek le na izobraževanju. Vrednote, ki so nam skupne, ne glede na veroizpoved ali politično opredelitev, pa so: samodisciplina, sočutje, odgovornost, prijateljstvo, delo, pogum, vztrajnost, poštenost, zvestoba, vera. Vzgoja za te skupne vrednote se začne v družini, saj je družina osnovna celica, ki je za otroka izrednega pomena, zato tako radi govorimo o zdravi družini, o družini, kjer vlada dobra družinska klima, iz katere otrok črpa hrano za telesni, umski in duhovni razvoj. Dobra šola pa to nadgrajuje in ravno tako skrbi za dober telesni, umski in duhovni razvoj mlade osebnosti. Generalni sekretar UNESCA g. F. MAY0R pravi: "Učiteljeva vloga je temeljna. Učitelji zmorejo posredovati vrednote, oblikovati drže, vplivati na obnašanje in nuditi vsakemu učencu možnost, da postane dober državljan." Tako prenovljeno osnovno šolo si želijo starši, učenci in učenke. Tako osnovno šolo potrebuje tudi naša država ob vstopu v EU. V taki šoli bi morali vzgajati in poučevati samo učitelji in učiteljice, ki so v pravem pomenu oblikovane osebnosti z vrednotami in izjemnim veseljem do dela z mladimi. Zato bi bilo potrebno vložiti mnogo več osebnih avtomobilih ali kot pešci. Najpogosteje takrat, ko z dvorišča, igrišča ali pločnika nenadoma stečejo na cesto. Poseben poudarek otroku -pešcu je namenjen v knjižici Prvi koraki v svetu prometa, ki je namenjen v pomoč staršem pri prometni vzgoji otrok in jo boste starši prvošolcev dobili v prvih šolskih dneh. Želimo, da bi vam bila v pomoč in veselje in da jo bodo vzeli v roke tudi vsi, ki vam pomagajo pri prometni vzgoji. Vsak dan je enkraten, neponovljiv in pomemben v življenju vašega otoka. Vaš otrok je enkraten, neponovljiv, vreden vseh vaših vsakodnevnih naporov in prizadevanj, da bi bil njegov dan kar najbolj varen in doživljajsko bogat. Z dobrim zgledom in varnim ravnanjem mu boste za dolgo zgradili prijazen svet prometa. Vam in vašim otrokom želimo srečno v prometnem vsakdanu. Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu Občine Grosuplje truda pri usmerjanju v pedagoški poklic. Učitelji bi morali imeti oblikovan svoj etični kodeks, tako kot imajo to zdravniki in policaji, a žal se pri nas o tem nič ne govori. Delo z ljudmi je najbolj odgovorno delo, delo z mladimi pa še toliko bolj in prav zato tako odgovorno delo ne more opravljati vsakdo. Bojim se, da prenova ni zastavljena tako, da bi zasledovala te cilje, pač pa bo obremenjevala učitelje z dodatno administracijo, s stalno prenovljenimi učbeniki in delovnimi zvezki, s točkovanjem in spreminjanjem točk v ocene... Učenke in učence pa bo obremenjevala z eksternim preverjanjem po vsaki triadi, z obveznimi izbirnimi predmeti, z nivojskim poukom... Starši pa bodo po napornih službah ugotavljali pozno popoldne ali zvečer, ali ima njihov otrok vse domače naloge, seje naučil in mnogi se bodo z otroki učili, drugi pa zopet plačevali drage inštrukci-je. Zakaj pa je tako? Zato, ker je celotno prenovo -Belo knjigo - pripravljala le ena politična opcija LDS. V pripravo te knjige bi morali biti vključeni strokovnjaki različnih idejnih prepričanj in iskati skupne rešitve, ki bi zagotavljale, da bi lahko izvajali skupno postavljene cilje. Pozneje so bili sicer mnogi strokovnjaki poklicani k sodelovanju, a je žal velika večina od sodelovanja odstopila, saj ni bil slišan njihov (visoko strokovni) glas. Še po 10-letih demokracije v naši državi Sloveniji ima monopol nad šolstvom le ena politična opcija - liberalna demokracija. To pa za demokracijo ni sprejemljivo. S tem, ko so prevzeli monopol, pa se morajo prav ti zavedati, da prevzemajo tudi vso odgovornost za nastale probleme, ki pa se bodo zelo hitro pokazali, saj so vsi podzakonski akti in pravilniki narejeni zelo površno. Mnoge rešitve v 9-letni osnovni šoli so strokovno vprašljive... In kje je PRIJAZNA ŠOLA, ŠOLA ZA ŽIVLJENJE, ŠOLA PO MERI ČLOVEKA? Angelca Ukovlč VARSTVO OTROK V PROMETU Spet se je pričela šola, z njo pa nove skrbi in obveznosti za vse šolarje in njihove starše. Prvi šolski dan so vse prvošolce na šolskih klopeh pričakali odsevniki in rumene rutice, da bodo na svoji poti v šolo in iz šole v prometu čimbolj vidni in s tem tudi varnejši. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, jih morajo na poti v šolo in domov tudi obvezno nositi skozi vse šolsko leto, kot veleva Zakon o varnosti v cestnem prometu. Za vse šolarje je zelo pomembno, da pridejo varno v šolo in srečno domov. V lanski septembrski številki biltena Direkcije Republike Slovenije za ceste so v članku z naslovom "Vama pot v šolo" med drugim zapisali, da so za varen promet na občinskih cestah odgovorne i avgust - september 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI "ŠOLA, CERKEV IN PA OČETOVA HIŠA SE MORAJO ZA ROKE DRŽATI" ŽUPNIK ANTON PAHULJE 20 LET NA POLICI ANTON MARTIN Društvo katoliških pedagogov Slovenije je že četrto leto zapored organiziralo shod. Letos je bilo srečanje v soboto, 23. avgusta 2003, na Ponikvi, v rojstnem kraju blaženega Antona Martina Slomška. Zbralo se je veliko število učiteljev, vzgojiteljev, staršev in katehetov. Letos je bilo še posebej svečano. Mariborski pomožni škof dr. Anton Stres je slovesno ob sveti maši začel leto priprave na razglasitev blaženega Antona Martina Slomška za zavetnika slovenskih učiteljev, vzgojiteljev, staršev in katehetov. Slomšek ima za razvoj šolstva na Slovenskem, zlasti še na Štajerskem, brez dvoma neprecenljive zasluge. S širjenjem in pospeševanjem ter odpiranjem nedeljskih šol seje ohranil slovenski jezik med ljudstvom. Posebno vlogo v tem obdobju je imel Anton Martin Slomšek kot vzgojitelj in učitelj. Slomšek poleg domače vzgoje, zlasti materine, zelo poudarja vzgojni pomen šole. SLOMŠEK - vez med družino, Vzajemnemu sodelovanju med učitelji in starši, med šolo in domom, je Slomšek pripisoval poseben pomen. Pravi: "Ves trud je zaman, ako ne postopajo starši z roko v roki z učiteljem. Učitelji sadijo izveličanske nauke otrokom v glavo in svet kreposti v srce, polivati in pleti pa jih morajo oskrbniki doma..." Za vse pedagoške napotke, ki jih Slomšek namenja staršem in učiteljem, lahko trdimo, da z novo preobleko arhaičnega pedagoškega jezika prejšnjega stoletja veljajo še danes. Žal pa naši učitelji premalo poznajo Slomška, pa ne po svoji krivdi, saj ga prejšnja in sedanja šolska oblast ni dala v noben učno-vzgo-jni program. Prepričana pa sem, da bomo lahko skozi celo leto spoznavali njegov pomen za slovensko šolstvo, saj bodo organizirane najrazličnejše aktivnosti. V naslednjem letu bo Cerkev blaženega Slomška proglasila za zavetnika slovenskih učiteljev, šolo in cerkvijo. vzgojiteljev, staršev in katehetov. Srečanja se je udeležilo tudi osem pedagogov iz sosednje Hrvaške ter dva iz Buenos Airesa. Po sveti maši so bile organizirane delavnice v Slomškovi rojstni hiši z naslednjo vsebino: - Kaj pa narodna zavest? - Kako v šoli vzgajamo za vrednote? - Vzgoja srca! - Vzgojni načrt šole! - Sodelovanje med starši in šolo! - Vzgoja za medije! - Slomškova bralna značka! Po enournem delu v skupinah smo se vsi zbrali v prečudovitem okolju pred Slomškovo rojstno hišo in še enkrat pretresli osrednje ugotovitve posameznih skupin. Na tem srečanju so mnogi navezali nove prijateljske in strokovne vezi. Pozno popoldne, ob prečudovitem sončnem zahodu, smo se vračali vsak na svoj dom z ugotovitvijo: Slomškova Ponikva je prečudovita! Zapisala: Angelca Ukovlč MISIJONAR JOŽE ADAMIČ PO STO LETIH ZNOVA BLAGOSLOVIL VAŠKO KAPELICO Vaška kapelica sredi Spodnjega Blata je dolga leta spremljala pokojne k zadnjemu počitku, popotniku velela, naj v njeni prisotnosti spoštljivo pozdravijo Marijino podobo, domačinom pa, da ob njej ustavijo korak in srca pomudijo pred svetim prostorom. Dolga leta je kljub rednim obiskom vaških žena in deklet ki so s cvetjem in lučjo krasili njeno notranjost, navzven izgubljala nekdanji sijaj. Po devetnajstih letih, ko jo je za novo-mašniško svečanost zadnjikrat obnovil Gatinec Tone Brlan, pa se danes ponovno diči v sveži preobleki. Vaščani Spodnjega Blata smo teden dni po prazniku Marijinega vnebovzetja, ko se Slovenci izročimo v varstvo Božji materi, srca znova poedinili pred svetim prostorom, pred vaško kapelico, ki je po sto letih ponovno prejela znamenje križa, izvirni blagoslov. Gospod Jože Adamič, ki je bil pobudnik gradbenih del na vaški kapelici, je bil tudi vršilec slovesnega blagoslova kapelice z Božjo Mateijo. Z njim v duhu so prošnje za božjo naklonjenost Izrekli tudi duhovniki sosednjih župnij: grosupeljski župnik dr. France Šuštar, žalski duhovnik g. Andrej Šink, ki ga je pot za časa kaplanjevanja v Grosupljem večkrat zanesla tudi mimo vaške kapelice, duhovnika ljubljanske župnije, argentinski duhovnik in poliški župnik g. Tone Pahulje, umetnik, kije tudi zaslužen za Marijino novo obleko. Tudi med domačini je bilo nekaj takih, ki so nesebično razdajali svoje znanje in pri delu pomagali gradbenim strokovnjakom. Prvič je novo mašo ob kapelici bral Alojz Šparovec (služboval je v Trnovem, na Čatežu in Trsatu, za časa upokojitve pa je bil duhovni voditelj pri sestrah usmiljenkah v Opatiji, kjer se je spoznal z Adamičem). Usodnega aprila 1941 je daroval novo mašo, obredje pa je zmotil mimohod vozil italijanskih vojakov, ki so napovedovali črno usodo slovenskega naroda. Novomašniku je med daritvijo na plan privrela temna slutnja: "Prva postaja križevega pota se je začela pri naši kapelici, ostalih trinajst pa za slovenski narod še prihaja." Drugo novo mašo je več kot štiri desetletja pozneje, leta 1984, ob povsem obnovljeni kapelici bral domačin Jože Adamič. "Po ustnem izročilu moje pokojne tete Agate, po domače Garbasove, in poizvedovanju med starejšimi vaščani, je kapelico zgradil moj stari oče Jože Adamič. Pri klanju živine si je nevarno poškodoval roko, za katero zdravniki niso več videli upanja in so mu jo hoteli odrezati. Stanje se mu je samo od sebe tako izboljšalo, da je sklenil postaviti kapelico v zahvalo Mariji. Po analizi materialov smo ugotovili, da je kapelica stara nekaj več kot sto let namen njene postavitve pa je bila zahvala za dedovo ozdravitev." Po šestnajstih letih pastirske službe med Malgaši je v Argentini rojeni duhovni pastir Jože Adamič domačine ponovno nagovoril. Na mestu prve božje zaobljube seje zahvalil prednikom, Bogu in Materi božji, ki so omogočili njegovo vrnitev in na Garbasovo posest sprejeli bratovo družino. "Ker nam je zgodovina onemogoči- Na Jakobovo nedeljo, 27 julija, smo imeli v poliški župniji dva velika razloga za praznovanje: - Prvi razlog je bilo farno žegnanje in priprošnja našemu zavetniku, sv. Jakobu, starejšemu apostolu, za božje varstvo v naslednjem letu. V čudovito okrašeni cerkvi, kjer so bogato svetlobo luči povečevali sončni žarki, ki so prodirali skozi velika cerkvena okna in v igri svetlobe poudarjali obnovljeno notranjost, smo se ob slovesni sveti maši zahvalili Bogu za vse dobro in tudi za vse preizkušnje, ki so nas doletele v preteklih letih, saj smo v njih rasli in zoreli mi in naši otroci. - Glavna ikebana pred oltarjem, ki je pritegovala pogled s svojo obliko keliha z letnico dvajset, pa nas je opozarjala na drugi razlog praznovanja. Tokrat smo skupaj z g. župnikom Antonom Pahuljetom praznovali, saj letos poteka že dvajseto leto, odkar je prišel v našo župnijo. V teh letih se smemo prav njemu zahvaliti za skladno obnovo cerkvene stavbe in opreme. Obiskovalec tako tudi po njegovi zaslugi dobi občutek mogočnosti, lepote, topline in razigrane prisrčnosti. V uvodnih besedah svete maše smo prosili g. župnika odpuščanja za vse razžalitve in trpke trenutke, ko smo ga farani hote ali nehote prizadeli in mu obenem obljubili, da se bomo odslej bolj trudili spoštovati in razumeti duhovniški poklic. Vidno ganjen ob teh besedah nam je g. župnik med mašo polagal na srce, naj nikdar ne pozabimo na Boga, najsi bomo srečni, veseli ali pa razočarani in žalostni. Ne glede na naše počutje je nebeški Oče vedno pripravljen, da nas sprejme. Ta maša je bila nekaj posebnega tudi zato, ker so pri njej mlnistrirali prav tisti ministranti, kot takrat, pred dolgimi dvajsetimi leti. Takrat še kot majhni otroci, tega dne kot odrasli možje. Sodelovali smo pravzaprav vsi: farani, pevci, gasilci, pritrkovalcl, veroukarji ... veliko nas je bilo. Na koncu je sledila še zahvala g. župniku za zgled dobrega duhovnika, kije ne glede na letni čas in težke zdravstvene težave vedno na razpolago svojim fara-nom. No, ob tem nismo pozabili niti na priložnostna darila, ki pa so našega skromnega g. župnika spravila v precejšnjo zadrego, saj smo praznovanje dvajsetletnice pripravljali bolj potiho - pod okriljem farnega žegnanja - in smo ga s tem lepo presenetili. Po sveti maši nas je pred cerkvijo čakalo še prijetno družabno srečanje ob dobrem pecivu, ki so ga napekle naše gospodinje, in kozarček dobre kapljice, seveda, tudi ni manjkal. In kakor vedno pravi naš g. župnik: "Za vse skupaj Bogu hvala - in vam bratje in sestre." F.H. In A.Š. la, da bi se tukaj rodili in tukaj živeli, sta nam Bog in Mati Božja podarila to, da nam je Garbasova družina dala vse, da smo se lahko vrnili. Zato se upam zahvaliti Bogu in Materi Božji, pomočnici kristjanov, in vsem sorodnikom, živim in tistim, ki so že v večnosti. Tudi vam, dragi Blačani, se v svojem in bratovem imenu zahvaljujem pred Bogom in prosim za vas, ker ste nas lepo sprejeli, ste nas veseli in niste nikoli pokazali, da smo tujci. Bodite vemi, pošteni, delavni, ljubite se med seboj, da boste ena družina in ena vas, kakor ste bili doslej. Naj Marija, pomočnica kristjanov, varuje vsak dom v tej dolini." Domačini pa so se mu zahvalili s kipcem Marije z detetom, pred katero se je pred 19 leti zavezal Bogu, in ga na dolgo pot pospremili s čutno zahvalo za srčno toplino, za maše, ki jih vestno daruje na Gatini, za bisere, ki jih trosi mednje. S svojo neposrednostjo, preprostostjo in neizmerno življenjsko vero marsikomu olajša tegobe in zbistri dan. Pri slovesnem blagoslovu so s pesmijo sodelovala tudi dekleta vokalne skupine Stella iz Grosupljega, po končanem obredu pa je družina Toneta Adamiča pod kozolcem pogostila vse udeležence blagoslova. V namen blagoslovitve so bile izdelane tudi razglednice s podobo vaške kapelice. Barbara Pance lokalne skupnosti, ravno tako pa tudi za izdelavo predlogov za prometne ureditve na državnih cestah, med katere spadajo dodatni tehnični in drugi ukrepi za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vrtcev, šol, zdravstvenih domov, igrišč in drugih območij, kjer se ti udeleženci pojavljajo v večjem številu. V članku so našteti ukrepi, ki naj bi prinesli več varnosti udeležencem v prometu -pešcem in kolesarjem. Naj naštejem samo nekatere izmed najpomembnejših: - od motornega prometa ločene površine za pešce In kolesarje z zgrajenimi pločniki in kolesarskimi površinami, oz. z varovalno ograjo ločene poti ob vozišču z gostim prometom, - uvajanje učinkovitih ukrepov (fizične ovire) za zmanjšanje hitrosti ob šolskih poteh, še posebej pri prečkanju vozišča, - pravilna označitev in osvetlitev prehodov za pešce na mestih, kjer jih bodo pešci uporabljali, - opremljanje prehodov za pešce s semaforji tam, kjer je gostota pešcev in motornega prometa velika, - osvetlitev cest v naseljih in križišč, kjer pešci pogosteje prečkajo vozišče, - pravilna označitev bližine šole ali vrtca z ustrezno prometno signalizacijo, ki voznike nedvoumno opozarja na otroke, - gradnja avtobusnih postajališč z upoštevanjem pravil za njihovo varno namestitev in varno vodenje pešcev do njih, - označitev varnih poti v šolo z ustreznimi označbami in znaki, - redno vzdrževanje površin za pešce in kolesarje tako, da so uporabne (čiščenje pločnikov pozimi, pluženje površin za pešce itd.). Iz naštetega lahko ugotovimo, da stanje v naši občini, kar se tiče izvrševanja naštetih ukrepov, ni najboljše, a smo kljub vsemu le napravili majhen napredek. V občinskem svetu smo bili v preteklem mandatu praktično soglasni pri povečanju proračunskih sredstev za šolske prevoze, enako je storila tudi sedanja sestava občinskega sveta, s čimer smo storili korak naprej k večji varnosti naših otrok na poti v šolo in domov. V letošnjem šolskem letu bomo v okviru Odbora za družbene dejavnosti obravnavali tudi stanje na področju zagotavljanja varnih poti v šolo, predvsem v luči zgoraj naštetih ukrepov, k sodelovanju pa bomo povabili pristojne občinske odbore za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo, Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu, šole na območju občine ter Policijsko postajo Grosuplje. K temu nas nenazadnje zavezuje tudi lani sprejeti Nacionalni program varnosti v cestnem prometu, ki občinskim svetom nalaga obveznost sprejetja programa izvedbe ukrepov povečanja varnosti prometa v občini. Vsem šolarkam in šolarjem, njihovim staršem in učiteljem želim v imenu Odbora za družbene dejavnosti uspešno, predvsem pa varno in na cesti previdno šolsko leto! Dr. Peter Verllč, predsednik Odbora za družbene dejavnosti Del udeležencev srečanja v Žalni. In v V 1 i Ï. M 11 J j 11 \ * Tako smo se počutili vsi tisti, ki smo se tiste septembrske nedelje popoldne udeležili sv. maše In srečanja starejših In invalidov v župniji Žalna, pa naj so to bili oni sami, katerim Je bilo srečanje namenjeno, kot tisti, ki so ga pripravili ali pa so prišli le za spremstvo svojih najbližjih. Na osrednjem besednem delu svete maše je v pogovoru z Anjo in Rebeko spregovorila Marjetka Smrekar, kije invalidka že od rojstva. Še posebej smo ji prisluhnili, ko je govorila o svoji Veliki Ljubezni in kljub mnogim preizkušnjam njeni hvaležnosti Bogu za vse prejete darove. Med vsemi številnimi darovi ima tudi dar pisanja. Marjetka je pred kratkim v samozaložbi izdala Iskrice duha (o katerih smo pisali v zadnjih Grosupeljskih odmevih) in je zbirko s pomočjo župnika Andreja Šinka in zvestih prijateljev razdelila tudi vsem prisotnim na srečanju v Žalni. Na srečanju sta sodelovala otroško-mladinski pevski zbor in možje iz zbora Samorastnik, udeležila pa sta se ga rojak iz Luč in župnik v Ambrusu, Tone Zaje, in grosupeljski kaplan Janez Mrak. Po bogoslužju so žene in dekleta pripravile pogrinjke v veroučni učilnici in na veliki dolgi mizi na prostem pred nekdanjim župnijskim gospodarskim poslopjem, kjer smo še nekoliko poklepetali med seboj. Toplina jesenskega popoldanskega sonca in razpoloženja je bila veliko močnejša od dežja in hlada preteklih dni. Zunanjo podobo zato ni bilo težko razbrati tudi brez besed mnogo globlje iz preneka-terih utrujenih, a svetlikajočih se oči. Toplina srca, ki objema in greje tudi v najhujših zimah... Jože Mlkllč i GROSUPELJSKI ODMEVI avgust - september 2003 OTROKOM NE BO DOLGČAS. SAJ JE PROSTORA ZA IGRO DOVOLJ. POSKRBLJENO JE ZA PREHRANO. UČENJE IN ZABAVO! BI RADI ZVEČER OBISKALI KINO. ŠLI VEN V DVOJE ALI NA PRIREDITEV. ZABAVO... ? MOŽNO JE TUDI POSAMEZNO VARSTVO V VEČERNIH URAH. PO PREDHODNEM NAROČILU! NOUO NOVO NOVO JE VAŠ MALČEK ZRASTEL IN STE OSTALI BREZ VARSTVA? NUDIMO VAM VARSTVO OTROK POD STROKOVNIM VODSTVOM C UČENJE ANGLEŠČINE. IGRANJE TENISA. TEČAJ PLAVANJA. OBISKI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA. (ZDELAVA IGRAČ. PRIPRAVA NA ŠOLO...J. INFO: 041-708448 041-617-960 01-7872-768 ZADUSNICA ZA ŠENTJURSKE ZAMOLČANE ŽRTVE Na praznik Marijinega vnebovzetja so se zbrali svojci, znanci in ostali župljani pri sv. maši zadušnici za medvojne in povojne šentjurske žrtve komunističnega režima. Daroval jo je šentjurski župnik Anton Hostnik, ki je dejal: »Te žrtve so poslušale božjo besedo. Zato so morale umreti.« Nam, svojcem so se že davno posušile grenke solze, a si žrtve še mnogokrat prikličemo iz otopele bolečine v svetal spomin. Na drobnem listku papirja, ki seje ohranil po čudežu, piše: »Dragi atek, mamica, braček, sestrice. - Sem sicer v žalostnem položaju, hujšega bi si ne mogel misliti, toda ostanem v božjih rokah. To mi je edina tolažba.... Rad bi pa prišel samo enkrat domov in sicer zato, da bi vas, dragi atek in mamica, prosil na kolenih odpuščanja za vse žalitve in vse opomine... Rad bi prišel domov tudi zato, da bi vsaj pokazal življenje v drugačni luči. Daj Vsemogočni, da bi vam ublažil stare dni s toliko večjo ljubeznijo... Vem, da doma zelo trpite ali Bog vam bo poplačal. Bodite prepričani, da bo prišlo snidenje. Bog vas živi, dragi atek, mamica, Mici, Fracek in birmanček Ivanček.« K temu pa nam pomagajo tudi besede škofa Gregorija Rožmana, ki jih je izrekel v tujini leta 1953: »...Bolela nas je nečloveška in kruta divjost, s katero so jih umorili. Toda: da so jim s tako mučno smrtjo odprli nebesa, to ni nesreča. Skozi silno trpljenje, razmeroma kratko, so šli v božje naročje, kjer so večno srečni, tako upamo. Privoščimo jim! Čeprav smo žalostni, smo tega vendar veseli in se Bogu za to zahvaljujemo. Nesrečni pa so tisti krivi, ki so brezsrčni in podivjani mučili in pobili naše drage. TeŽKO krivdo so si nakopali pred Bogom, vnebovpijoči so njih grehi. Ti grehi bi nas morali boleti. Zaradi žalitev Boga bi morali žalovati kakor Marija. Za Jezusom je tudi Marija pod križem ponavljala: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. "(Lk 23,34)! Ponavljajmotudi mi z Marijo to prošnjo umirajočega Jezusa: "Odpusti jim, spreobrni jih, ki so v sovraštvu zaslepljeni naše drage pomorili!" Če bomo tako prosili in z molitvijo vračali sovražnikom, tedaj bo naša bolečina Marijini podobna in bo nam v zveličanje, grešnikom pa v spreobrnjenje.« Franc Doblekar FOLKLORNA SKUPINA RAČNA na gostovanju v Avstriji Folklorna skupina Račna je na povabilo Bund der Heimat-und Trachtenvereine Kärnten ob koncu julija gostovala na prireditvi "Volkskultur - von Menschen für Menschen" v Beljaku v Avstriji. Kljub neznosni julijski vročini so plesalke v debelih nogavicah, rejevcih in indrah ter plesalci v škornjih in s klobuki na glavah ure dolgo hodili v sprevodu po ulicah Beljaka, peli in igrali slovenske pesmi, ponosno vihteli tako slovensko kot grosupeljsko zastavo ter na velikem odru sredi Beljaka odplesali splet gorenjskih plesov. Sodelovalo je še 49 skupin iz drugih evropskih držav, kar potrjuje, da pri ohranjanju plesnega in pevskega izročila ne gre zgolj za dediščino ali spomin na preteklost, marveč daje notranjo trdnost in navezanost na tradicijo in ljudsko kulturo vsakega etničnega ozemlja posebej. Za KD Račna Jožica PoderžaJ VESELI ORATORIJ V ST. JURIJU Naši veseli otroci, s katerimi smo uživali počitniške dni ora-torlja. Bila je vroča junijska nedelja, ko smo se animatorji šentjurske župnije še zadnjič zbrali na pripravahi za letošnji oratorij. Pričakovali smo 50 otrok, vendar jih je prišlo kasneje še nekaj več. Letos smo jim že 3. pripravili obilico zabave, iger, dela, kateheze ter ostalih stvari, ki so jih zabavale skozi ves teden. Dan se je začel z dvigom zastave, ob kateri smo nato zapeli himno. »Nasmeh za srečo vseh« je bilo geslo letošnjega oratorija in res nam ga ni prav nič primanj kovalo saj so nas mladi in nadarjeni igralci že navsezgodaj nasmejali z igrico o Kekčevih prigodah. Sledile so kateheze, kjer smo se vsak dan pogovarjali o drugi smernici v življenju. Tako sta bili prvi dan resnica in odgovornost tisti, za kateri smo se trudili, da bi ju dosegli, drugi dan je bila na sporedu pomo, ki smo si jo delili med seboj. Sledile so se vztrajnost, pogum, mir in odpuščanje. Vse to pa nam je pomagalo, da smo v dnevih oratorija poglobili in ustvarili nove prijateljske vezi, ter se imeli kar da lepo. Otroci so svoje likovne sposobnosti pokazali v delavnicah, kjer smo izdelovali različne stvari: darilne škatlice, lutke Kekcev, slikali smo na vaze, izdelali pa smo tudi zmaje, ki so sicer bolj slabo leteli so bili pa zato toliko lepši na pogled. Animatorji smo pripravili tudi vrsto družabnih iger s katerimi smo popestrili dan in dobra volja nas je res spremljala do konca oratorija. Prav poseben dan pa je bil četrtek, ko nas je obiskala sestra Agata. Prišla je iz daljne Brazilije na počitnice. Podrobno nam je opisala življenje v Braziliji in nam tudi pokazala razne predmete, ki jih tam uporabljajo. Njeno pripovedovanje je bilo res zanimivo. Še posebej pa ples, ki nas ga je naučila. Dnevi oratorija so kot vsako leto prehitro minili in mislim, da smo vsi, tako otroci (kot mi animatorji) odnesli veliko lepega. Animatorji pa se najlepše zahvaljujemo sestri Mariji, župniku Antonu Hostniku ter Rezki za vso pomoč in vzpodbude pri našem delu. Špela Kocjan To smo pa ml - Šentjurski animatorji! IZLET OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA ŠT.JURIJ NA OBALO GLASBENI DOGODEK LETA V GROSUPLJEM Znanje je človekovo največje bogastvo. Da je v tem pregovoru veliko resnice, se zavedamo tudi mladi glasbeniki Big Banda Grosuplje, zato poskušamo svoje glasbeno znanje nenehno izpopolnjevati in nadgrajevati. S tem ciljem smo vsa leta, odkar obstaja naš orkester, organizirali poletne seminarje v Fiesi /Piran/ pod vodstvom našega dirigenta Braca Doblekarja, na naših vajah v Grosupljem pa nas je obiskalo in z nami delilo svoje znanje in izkušnje veliko priznanih glasbenikov. V mesecu juniju 2002 smo preko interneta prišli v stik s priznanim ameriškim skladateljem, komponistom, aranžerjem, trobentačem, predstojnikom oddelka za jazz, učiteljem trobil ter improvizacije na fakulteti Tarrant County Junior College v Dallasu, gospodom Rickom Stitzlom. Navdušeni nad njegovimi kompozicijami smo ga povabili v Slovenijo. Na naše veliko presenečenje je povabilo sprejel: 28. julija 2003 je prišel v Grosuplje /"Grasuple"/ in otvoril letošnji mednarodni poletni seminar. Seminarja seje udeležilo 22 mladih glasbenikov, ki se niso pritoževali nad napornim tempom tekom celega tedna, saj so vaje potekale praktično od jutra do večera: v dopoldanskem času individualna vaja, popoldne improvizacija in v večernih urah še orkestrska vaja v Kulturnem domu v Grosupljem. Spoznavali smo nove razsežnosti glasbe, pridobili novo znanje in neprecenljive izkušnje, spoznali nove prijatelje, predvsem pa sta dala neizbrisen pečat celotnemu seminarju Rick Stitzel in njegova žena Denise, ki sta s svojim odprtim pristopom in s profesionalnim načinom dela naredila vaje prijetnejše za vse. V četrtek smo v okviru prireditev Avditorija Portorož nastopili v Tartinijevem gledališču v Piranu, kjer smo navdušili publiko s svojim izvajanjem, še bolj zadovoljno pa je bilo domače občinstvo v petek, 1. avgusta, na našem zaključnem koncertu v polni dvorani Kulturnega doma v Grosupljem, ki ga je snemala tudi Televizija Grosuplje. Na koncu bi se zahvalil vsem našim sponzorjem, ki so omogočili izvedbo mednarodnega poletnega seminarja: Občini Grosuplje, Ameriški ambasadi, Avtotransportom Kastelec, Zvezi kulturnih društev Grosuplje, Javnemu skladu za kulturne dejavnosti, Glasbeni šoli Grosuplje, radiu Zeleni val in Televiziji Grosuplje v upanju, da bodo še kdaj pripravljeni prisluhniti in priskočiti na pomoč našemu orkestru pri podobnih kulturnih projektih. Anže Doblekar Kot vsako leto smo se tudi letos pevke in pevci Otroškega in mladinskega pevskega zbora Št. Jurij odpravili na končni izlet ob zaključku šolskega leta, kije bil hkrati tudi nagrada za redno udeleževanje na pevskih vajah skozi vse šolsko leto. Po skupnem posvetu z našim gospodom župnikom Antonom Hostnikom smo se odločiii, da bo cilj našega izleta letos obala. Na dan izleta smo se vsi že navsezgodaj zjutraj z obilico dobre volje in hrane zbrali pred župniščem, kjer nas je čakal avtobus. Najprej smo se odpravili v Strunjan, kjer smo imeli svojo sveto mašo, ki jo je daroval naš gospod župnik, mi pa smo jo popestrili s svojim petjem. Po končani sveti maši smo si na dvorišču pred cerkvijo potešili svoje želodčke, nato pa smo peš odšli še do strunjanskega križa, od koder smo občudovali prelep razgled na naše morje. Seveda ne bi bilo izleta na obalo brez kopanja, zato smo se iz Strunjana odpravili naravnost v Simonov zaliv v Izolo, kjer smo uživali v morskih dogodivščinah. Čas je tako hitro mineval, da se nam je ura za odhod zdela mnogo prehitra, A treba se je bilo počasi odpraviti proti domu, saj seje že bližala noč. Utrujeni od plavanja, a vseeno polni dobre volje smo se nato odpravili domov. Naj se na koncu zahvalim našemu gospodu župniku Antonu Hostniku, ki vsako leto prisluhne našim željam za končni izlet. Najlepše pa se zahvaljujemo tudi našemu šoferju gospodu Marijanu Steklačiču, ki "nas je s svojim avtobusom peljal po poti, po kateri bi se morali drugače skoraj "gristi v kolena" in nam tako prihranil veliko energije za kasnejše kopanje. Saša Ahčln Razigrane pevke In pevci Otroškega In mladinskega pevskega zbora Št Jurij. Vaško središče Št. Jurij sredi druge svetovne vojne. avgust - september 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI VSESLOVENSKA PESEM ZVONOV GASILSTVO IN TEHNIKA SKOZI ČAS Šmarje - Sap, 23. avgusta - V množico prireditev, ki se odvijajo v okviru praznovanja 500 - letnice šole v Šmarju, se je vključilo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje - Sap. Skupq| s sosednjim PGD Škofljica in nekaterimi gasilskimi društvi, ki delujejo v okviru GZ Grosuplje, je pripravilo predstavitev stare in sodobne gasilske opreme ter prlkazno vajo z najstarejšo In najsodobnejšo gasilsko opremo. Šmarski gasilci so na izviren način popestrili eno zadnjih (pre)vročih počitniških sobot v iztekajočem se poletju. Na povečano dvorišče pred gasilskim domom so privabili predvsem krajane, med katerimi je bilo veliko mladih radovednežev. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo priznanj in osebne opreme gasilcev skozi 120 - letno zgodovino ter fotografije iz arhiva PGD Šmarje - Sap. Največje pozornosti pa je bila deležna razstavljena gasilska tehnika. Slednja je bila občudovana prav vsa - moderna zaradi uporabne, stara pa zaradi muzejske vrednosti. Med gasilsko opremo muzejske vrednosti so bile razstavljene: vprežna ročna brizgalna PGD Šmarje - Sap iz leta 1879, vprežna ročna brizgal-na PGD Žalna iz leta 1918, vprežna ročna tlačna črpalka z navijalom cevi PGD Št. Jurij iz preloma med 19. in 20. stoletjem, vprežna motorna brizgalna PGD Škofljica iz leta 1913, motorna brizgalna DKW PGD Grosuplje iz leta 1937, motorna brizgalna RAKOVICA PGD Šmarje - Sap iz leta 1948 ter motorna brizgalna ZIEGLER PGD Šmarje - Sap iz leta 1971. Med sodobno gasilsko opremo pa: veliko kombinirano gasilsko vozilo TAM 190 PGD Grosuplje iz leta 1986, gasilska cisterna TAM 130 PGD Šmarje - Sap iz leta 1991, srednje velika gasilska cisterna Mercedes Benz PGD Žalna ter hitro napadalno vozilo Mitsubishi PGD Šmarje - Sap iz leta 1999. Poučnemu dopoldnevu je sledila popoldanska prikazna vaja. Zbrane so pozdravili poveljnik domačega gasilskega društva Janez Pezdirc, predsednik KS Šmarje - Sap Anton Rigler, predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec ter predsednik Odbora za pripravo praznovanj ob 500 -letnici šole v Šmarju - Sapu Matjaž Trontelj. Janez Pezdirc je priznal, da zgodovina organiziranega gasilstva v Šmarju še zdaleč ne seže tako daleč nazaj kot zgodovina organiziranega šolstva ter poudaril, da je bila šola od nekdaj in je tudi sedaj tesno povezana z gasilci. Matjaž Trontelj je izrazil veselje, da se je v praznovanje 500 - letnice šole v Šmarju vključilo tudi domače Prostovoljno gasilsko društvo, ter posameznike in društva pozval, da tudi sami konstruktivno sodelujejo v pripravah na praznovanje visokega jubileja. Uvodnemu protokolu je sledila »mokra« vaja. Gledalcem se je zdelo popolnoma samoumevno, da moderna tehnika deluje, zato je bila njihova pozornost usmerjena prikazu gašenja z opremo iz zgodnjega delovanja gasilskih društev. Prav vsak nov curek, ki se je dvignil pod nebo, je bil nagrajen z glasnim odobravanjem in aplavzom zbranega občinstva. Gasilski veterani pa se na vročem soncu niso izkazali le kot žilavi dedci, ampak tudi kot duhoviti zreli fantje v starih gasilskih uniformah. Tako ni manjkalo zabave, razvedrila in smeha. Prešerno razpoloženje se je nadaljevalo tudi popoldne, zvečer in v noč, ko je na gasilski veselici za ples poskrbel ansambel Kristal. Janez Plntar SIMPOZIJ V SMARJU-SAPU Ob 500-letnici šole bo v Šmarju-Sapu sredi oktobra tridnevni znanstveni simpozij, na katerem bo 40 strokovnjakov predstavilo ozemlje in prazgodovino šmarskega območja, zgodovino šmarske župnije, zgodovino šmarske šole, umetnostno zgodovino župnijske cerkve in Turenčka, družbeno, gospodarsko in politično zgodovino območja, šmarski govor, 8 znamenitih domačinov ter izčrpno bibliografijo knjig in člankov o ljudeh, stvareh in dogodkih iz Šmarja in njegovega območja. Simpozij, ki bo potekal v Turenčku, se bo začel v četrtek, 16. oktobra, ob 9. uri, na predvečer simpozija, tj. v sredo, 15. oktobra, pa bo ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode med slovesno mašo ob 17. uri blagoslovil nov, jubilejni župnijski zvon, posvečen bi. Antonu Martinu Slomšku, zavetniku šolstva. Jakob Muller Šmarje - Sap, 7. septembra - Dan pred praznikom Marijinega rojstva (malim šmarnom) je šmarska župnija obhajala farno žegnanje. Ob tej priložnosti in v sklopu praznovanja 500 - letnice šole v Šmarju, Je župnija gostila vseslovensko srečanje pritrkovalskih skupin. Po besedah Boštjana Prevca, predsednika Pritrkovalskega krožka slovenskih bogoslovcev, je namen takih druženj predvsem spodbujanje mladih k ohranjanju pritrkovalskega izročila. Tudi tokrat je župnija Šmarje - Sap ostala zvesta svoji tradiciji in ponovno potrdila sloves dobre organizatorke in skrbne gostiteljice. Na pobudo Pritrkovalskega krožka slovenskih bogoslovcev se pritrko-valci vsako leto dobivajo na pokrajinskih srečanjih, kjer določijo udeležence vseslovenskega srečanja. Pri tem skrbijo predvsem za to, da se tradicija pritrkavanja prenaša na mlade rodove, pritrkavanje pa skušajo oživiti tudi v tistih delih Slovenije, kjer je že skorajda zamrlo. Pobudo, da bi bilo letošnje zaključno srečanje Slovenskih pritrkoval-cev v Šmarju - Sapu, so dali mladi pritrkovalci in takoj dobili podporo pri župniku Jožetu Mrvarju. Na pomoč so jim priskočili »stari pritrkovalski mački« ter zvonik in zvonove ustrezno pripravili. Ker so izkušeni zvonarji tudi vestni gasilci, so poskrbeli še za obnovo električnih instalacij ter zvonik uredili tudi s požarnovarnostnega vidika. Zvonove so tudi ustrezno prerazporedili in s tem napravili prostor za nov zvon, ki naj bi ga nadškof dr. Franc Rode blagoslovil že v oktobru, ob začetku simpozija, posvečenega visokemu jubileju šolstva v Šmarju. Tudi žene in dekleta niso stale križem rok - sodelovale so pri čiščenju ter za samo prireditev skuhale golaž, napekle ogromno peciva in pogostile pritrkovalce in njihove poslušalce. Pod skrbnim vodstvom glavnega organizatorja pritrkovalskega srečanja Jožeta Mehleta se je v zvoniku pri štirih zvonovih zvrstilo štirinajst povabljenih pritrkovalskih skupin, ki pa so se jim na koncu pridružile še nekatere gostujoče. Tako so svoje znanje in medsebojno usklajenost v 4 - minutnem nastopu pokazale pritrkovalske skupine iz: Ajdovščine, Breznice, Cerkna, Domžal, Kamnika, Kašlja pri Zalogu, Oseka, Primskovega, Radovice, Šentjerneja, Vodic ter tri iz domače župnije. Pridružile so se jim še skupine iz: Šentvida, Brda, Šmihela pri Novem mestu, Mirne Peči ter iz Višnje Gore. V spomin na letošnje vseslovensko srečanje je župnija Šmarje - Sap za privatno uporabo pritrkovalskih skupin in ljubiteljev pritrkavanja izdala Zbirko pritrkovalskih melodij. Zbirka ima zgovoren podnaslov: Darilo pritrkovalcev župnije Šmarje - Sap ob vseslovenskem srečanju pritrko-valcev in praznovanju 500 - letnice šolstva v Šmarju. V uvodu k pritrko-valskim melodijam, ki jih je zbral Jože Mehle, je župnik Jože Mrvar zapisal nekaj besed o ljubezni Slovencev do zvonov in zvonjenja, profesor Andrej Vovk pa je orisal življenje in delo prvega slovenskega zvonoslovca Ivana Mercine ter zvonjenje in pritrkavanje predstavil kot bogoslužno dejanje. Monika Kastelic je predstavila zgodovino šmarskih zvonov in razvoj pritrkovalstva. Jože Miklič je napravil prelet šmarske zgodovine in njegove neposredne okolice skozi čas od pradavnine do leta 1504. Predvsem o ljudeh in zgodovinskem dogajanju po letu 1504, ko se je v Šmarju začelo organizirano šolstvo, pa naj bi obširneje spregovorila načrtovana simpozij in zbornik, ki ju poznavalci posameznih področij že pripravljajo v počastitev 500 - letnice šole v kraju. Janez Plntar SLOVESNO NA MAGDALENSKI GORI Opat dr. A. Nadrah pri blagoslovu Marijinega monograma. Magdalenska gora, 15. avgusta - Turistično društvo Magdalenska gora In župnija Šmarje - Sap sta v počastitev cerkvenega in državnega praznika Marijinega vnebovzetja (velikega šmarna) na vrhu arheološko bogate vzpetine, s katere Izvira konjiček na grosupeljskem grbu, pripravila že tradicionalno slovesnost Praznovanje, tokrat je bilo že deveto po vrsti, se je začelo z darovanjem maše za domovino, sledila pa je kulturna prireditev. Pred začetkom mašne daritve je stiški opat dr. Anton Nadrah blagoslovil Marijin monogram, ki od zdaj naprej krasi pročelje cerkvice na Magdalenskl gori. Pri tem je kot zanimivost navedel, da je bil Marijin monogram, kot ga poznamo danes, prvotno grb samostana Rein v Avstriji, iz katerega izhaja tudi samostan Stična. Skoraj 300 let pa je pod stiško faro spadala tudi sedanja župnija Šmarje - Sap. Opatovega blagoslova so bile deležne tudi nove prenosne orgle, ki so sijih šmarski cerkveni pevci že tako dolgo želeli. Orgle jih bodo lahko spremljale povsod, kjerkoli bodo peli. V mašni pridigi je dr. Nadrah spomnil na obletnico posvetitve slovenskega naroda Božji Materi Mariji ter spregovoril o Mariji kot Odrešenikovi in naši materi. Odnos med slovenskim narodom in Božjo Materjo Marijo je primerjal z odnosom med bolnim otrokom in njegovo materjo. »Tako kot rodna mati posebej ljubi tistega otroka, za katerega bolj trpi in trepeta, tudi Mati Marija stoji ob strani posebej tistim, ki so njenega varstva najbolj potrebni. 0 tem seje skozi svojo zgodovino lahko prepričal tudi slovenski narod,« je zaključil stiški opat. V jedrnatem kulturnem programu, kije sledil mašni daritvi, je na citre zaigral Tomaž Plahutnik, igralec Branko Miklavc pa je recitiral Indijansko pesem. Stiški opat dr. Anton Nadrah je na kratko predstavil življenje in delo župnije Šmarje pod stiškim samostanom. Šmarski župnik Jože Mrvar pa je dejal, da privlačnost Magdalenske gore odkrivajo vedno številnejši turisti in rekreativci, ki si s hojo in tekom utrjujejo svoje zdravje. »Magdalensko goro imajo radi tudi rodoljubi, to je tisti, ki se s ponosom imenujejo Slovenci, ki ljubijo svojo domovino Slovenijo, slovenski jezik in kulturo. Bodimo ponosni kristjani in zavedni Slovenci,« je izpostavil. Slovesnost na Magdalenski gori pa je navezal tudi na častitljivih petsto let šmarske šole, ter poudaril, da šola mora biti kraj, kjer se vzgaja mladi rod, ki mora jasno ločiti med resnico in lažjo. Župnik Mrvar je napovedal nadaljnje prireditve v okviru praznovanja visokega jubileja šole v Šmarju ter izrazil željo, da bi bila osrednja prireditev ob prazniku občine Grosuplje leta 2004 v Šmarju - Sapu. Sledilo je družabno srečanje ob nežnih zvokih, ki so prihajali izpod prstov citrarja Tomaža Plahutnika. Ob znani glasbi iz filma Cvetje vjeseni so si v roke segali In se pomenkovali ljubitelji Magdalenske gore z njenega vznožja ter iz bližnje in daljne okolice. Prireditev so popestrili konjeniki In kočijaži Valvasorjeve konjenice. Tako so na svoj račun prišli tudi otroci, ki so se lahko zavihteli v sedlo ali se v kočiji zapeljali nekaj krogov okrog cerkve. Kljub vročemu in soparnemu vremenu, ki je prav gotovo odtegnilo marsikaterega sicer stalnega gosta slovesnosti na Magdalenski in je vedno bolj pretilo z nevihtami, pa so obiskovalci kar vztrajali ob mizah. Te pa seveda niso bile prazne, saj so tudi letos za hrano in pijačo poskrbeli člani in članice Turističnega društva Magdalenska gora. Janez Plntar pritrkovalci. GROSUPELJSKI ODMEVI avgust - september 2003 IZ SAMOTNEGA KRAJA LEOPOLD SEVER JE ISKAL PREDNAMCE í if m 1 t- SMr 1 H ; (H i Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte (MR 6,31) Našla sem tak kotiček tudi ob našem Domu starejših občanov Grosuplje. Tišina, pogovor z neskončnostjo, s spomini In prihodnostjo. Tu, na bližnjem dosegu pogleda, je narava človeško oblikovana: požeta ječmenova sušna njiva, dva kraja pokošene revne otave, koruza že naprej »iz ognja raste«. V ozadju mogočen hrast, za njim gričnata hosta. Zavem se ljube dolenjščine, prednikov Dolenjcev, prijateljev Dolenjcev, dolenjskih pesnikov: pokojni Severin Šali In njegova pozna pesniška zbirka Pesnik na večerni poti mi prihaja v spomin in njegove šegavostl In otožnosti. Spomnim se prijatelja arheologa in pesnika Jožeta Kastelica, ki je še v lanskem maju -devetdesetletnik - stopil pred mojim domom v Višnji Gori Iz avtomobila In mi v mladostniški beli srajci položil v roko svojo dragoceno knjigo Umreti nI mogla stara Sibila. Ni ga več. Koliko veselih, pesniških in žalostnih ur - vojno -smo preživeli skupaj! Kadar me v »samotnem kraju« obišče slikar in pesnik profesor Marijan Tršar- pravkar je izdal pesniško zbirko z lastnimi ilustracijami Žejni soj oči - se s pesnico Karolino Zakrajšek pobožno utapljava v njegova pojasnjevanja prelivanja barv v pokrajini. - V naročju mi leži letošnja knjiga romantičnega prijatelja Leopolda Severja: Iskal sem prednamce - po kapljicah jo sprejemam, ker je tako bogata. V tišini se družim tudi z mojo Višnjo Goro. Kje ste, davni rokodelci in obrtniki še izza mojih otroških let? Kovtrarca Zefka In njen mož marelmohar Godlčev Jože, stara Pelenka v Kosci, ki je najlepše svltke spletala, čevljar Prlmčev Vinko mi je naredil lepe usnjene visoke škorenjce, Anžicov Anton nam je lonce vezal in lotal, najbližji sosed Franc Mohorlč, sedlar in tapetnik, je bil ljudem v vsestransko pomoč, zlasti ob srnrtl. Bil je trideset let cerkovnik pri naši fari sv. Tilna. Višnji Gori ni uspel po vojni ne gospodarski, ne družbeni dvig. Tedanji Grosupeljčani so ji pač vzeli sodišče in davkarijo in je kraj zato nekako »obtičal«. Turizem in kultura pa bi lahko odprli današnjim mladim krajanom - med katerimi je res mnogo visoko izobraženih, lepo pot dalje: naj jih vzpodbuja posebna, slikovita lepota kraja in bogata, na mnogih področjih še neraziskana zgodovina in narodopisje. Kdaj se bo pojavil kakšen domač študent etnologije? Tudi v mojem »samotnem kraju« se avgusta že nekako jeseni - sv. Lovrenc bo že v rokavicah rnaševal. Premišljujem, če nam bodo domcem prišle grosupeljske Lastovke zapet tisto lepo pesem, ki smo jo nekdaj ob lička-njih koruze tako radi peli: Mrzel veter tebe žene, drobna tičica, od nas, ki 'znad lipice zelene si nam pela kratek čas. Mihaela Jarc Zaje Leopold Sever z reto v rokah razlaga o šajnati Rejtljl. foto Drago Samec V samozaložbi je izšla nova knjiga Leopolda Severja ISKAL SEM PREDNAMCE. V uvodu je avtor zapisal: "Na svetu najbrž ni primerno razumnih ljudi, ki se ne bi v normalnih okoliščinah vsaj malo zanimali za preteklost, dasiravno se mnogi tega ne zavedajo... Slovenci, pripadniki enega najmanjših narodov v Evropi in na svetu nasploh, smo še posebej željni vedenja o našem skrivnostnem ¡h v marsičem prikritem izvoru." In prav ta prikriti izvor skuša avtor odkriti v okolici svoje domače vasi in v krajih, kjer je 40 let služboval kot učitelj. Lotil seje starinopisja, česar se, po njegovem prepričanju, lotevajo le zgodovinarji samouki. Uradni zgodovinarji iščejo odgovore v pisnih virih in arheologiji, samouki pa izhajajo iz poznavanja domačega kraja, ljudi, njihovih navad, bajeslovja, jezikovnih posebnosti. Naši predniki so bili Veneti, je prepričan avtor, In to avtohton narod, ki je živel na tem prostoru pred prihodom Rimljanov. Imeli so visoko kulturo, poznali so pisavo, žal pa se ni ohranilo dosti pisanih spomenikov, ker so propadle pisne podlage, na katere so pisali znake, ki se lahko berejo od leve proti desni ali obratno, včasih tudi od zgoraj navzdol. V teh zapisih je odkrival povezave z domačim dialektom, zahodno dolenjščino, predvsem pa se naslanja na krajevna, ledinska imena in imena za vode, ki so po njegovem mnenju najstarejša in so utrpela le malo sprememb. Ljudi, ki so živeli na področju, ki ga je Sever obdelal, Imenuje Lobjanci ali Lebjancl, po oblastih gričih, ki so za to pokrajino značilni. Tudi druge besede na svoj način razlaga s pomočjo ono-matopoetskih Izrazov, ki naj bi bili osnova za večino besed v vseh jezikih. Poleg besedja ga zanimajo tudi božanstva. Izpostavil je predvsem vodno božanstvo, šajnato Trlmožje, upodobljeno s tremi krogi, ki predstavljajo lahko tudi tri agregatna stanja vode. Sončne sobote, 6. septembra, nas je Leopold Sever popeljal po krajih okoli Škocjana, kjer je odkrival dokaze za svoje teorije o naših prednamcih. Za popotnico' smo dobili "tico", kruh, spečen v obliki ptičkov, ki so jih dajali tudi popotnikom na pot. Varovale so jih pred zlimi duhovi, potešile pa so tudi lakoto. Najprej nas je pot popeljala mimo treh, danes suhih "tri-mužljatsklh" bajerjev blizu Škocjana, ki naj bi služili za očiščevanje, blizu pa se nahaja še studenec Zdravšček z zdravilno pitno vodo, ki pa so jo zajeli in speljali v vas. Nad njim je bil Mrtvaški studenec, v katerem so se verjetno pogrebcl umlll, da so se očistili duha pokojnika. Šli smo tudi mimo Puščave, votline, kjer so živeli puščavniki. Skozi vas Gradež smo se povzpeli na Tlčnlco, grič, kjer so ljudje nabirali kremen za kresanje ognja in opravljali tudi daritve. Rimska cesta nas je pripeljala na gradišče na Sloki gori. Ohranjeni nasipi in ledinska imena Čelo, Špajsko polje, Španska vas (tu so živeli španl, špajl, župani) pričajo o staroselskih prebivalcih slovenskega izvora. S Sloke gore smo se spustili do Železnice, si ogledali cerkev, se ustavili še pri Severjevi rojstni hiši v Kotu, kjer smo občudovali njegove izkopanine, ki jih je našel ob kopanju v okolici hiše. Skozi Male Lipljene smo povzpeli na Tičnico nad Škocjanom in se po ogledu etnološke razstave v stari škocjanski šoli zopet znašli ob cerkvi, ki Ima na južni steni vzidan sklep-nik s trimužijatskim znamenjem. Gospodu Maroltu se zahvaljujemo za prijazen sprejem na svojem domu. Prizadevnemu vodniku Leopoldu Severju pa smo vsi udeleženci izleta za ves trud resnično hvaležni. Pred svojo rojstno hišo nam je postregel celo s koruznim kruhom, za katerega je sam zmlel moko In ga tudi sam spekel. Ves čas več kot 5 ur trajajočega pohoda je neumorno razlagal in razkazoval znamenitosti kraja, vmes pa je podajal svoje etimološke razlage besed, ki so pogosto zelo drugačne, kot jih navaja uradna znanost. Več o tem si lahko preberete v Severjevi knjigi Iskal sem prednamce, ki jo je pred kratkim izdal v samozaložbi. Marija Samec Epigrami iz Doma starejših občanov Grosuplje (DSO) Naš Informator DSO Shujšal naš je Informator, tudi lep ni več tako, je stopila mu pod mizo oh - finančna kriza - na nogo. Nič več pesmic, ne več smešnic in pogovorov ne več: le o sklepih, o boleznih, starost, starost, huda reč. Tat Ljubi tat, ne se bat' vse sladkorčke sem ti skrila, da ne bo še večja sila. Pridi raje na obisk, to pove nam roke stisk. Kuharicam DSO Oj, zelena ti solata, ki si lepša kakor prata, pridi k nam vsak dan na krožnik, saj že zdavnaj bil je rožnik. Vsi bojimo se te pese, nam se roka vsa že trese, pordečimo prt, serveto in še madeže v obleko. Kadilcem Lepo je bilo v starih časih, ko dim je lezel prav počasi skoz' dimnike v vsaki vasi. Postali smo moderni, zviti. Na vratih list vam prepove kaditi, a vi prav vzvišeno strmite v nas javni prostor - in kadite. Mihaela Jarc-Zajc tsi NAPOVED KULTURNIH DOGODKOV V SEPTEMBRU IN OKTOBRU 2003 SEPTEMBER 2003, Kulturni dom Grosuplje, torek, 30. septembra, ob 17. uri DELOVNO SREČANJE s predsedniki kulturnih društev občine Grosuplje, člani Sveta Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti 01 Ivančna Gorica, člani predsedstva Zveze kulturnih društev občine Grosuplje, vodje skupin, režiserji, zborovodje, koreografi OKTOBER 2003 Likovni salon Kočevje, četrtek, 2. oktobra, ob 18. uri 4. MEDOBMOČNA SELEKCIONIRANA LIKOVNA RAZSTAVA ODRASLIH USTVARJALCEV. Naše območje bosta zastopali Marija Strnad in Alda Posavec, prvo- in drugouvrše-na na ex temporu na Muljavi. Kulturni dom Račna, sobota, 11. oktobra, predvidoma ob 18. uri 6. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV. Kulturni dom Šmartno pri Litiji, sobota, 18. oktobra 23. REVIJA IZBRANIH MALIH PEVSKIH SKUPIN SLOVENIJE. Prijazno vabljeni na kulturne prireditve! Pripravila: Barbara Rlgler Vodja JSKD 01 Ivančna Gorica: Tatjana Lampret oj V poletnem času, ko smo imeli tudi pri *~l Grosupeljskih odmevih nekaj počitka, sem med drugimi načrtovanimi in nenačrtovanimi »vzdrževalnimi deli« nekaj dni mmmm namenil preurejanju osebnega arhiva. V roke so mi prišli stari Uf in že nekoliko Jf"" zaprašeni fascikli, v Da katerih hranim kot ^^T hrček nekaj starih a^j dokumentov, fotografij in svojih zapisov. Marsikaj zanimivega se je nabralo v njem. Pri tem delu sem nehote v spominih zdrsnil celo do ranega otroštva, preletel mladostniško razposajenost in se nekoliko bolj počasi sprehodil skozi zadnji, dokaj burni desetletji. Med porumenelimi listi so še posebej izstopali tisti, ki so na tak ali drugačen način povezani z javnim delom v moji ožji in širši (občinski) okolici. Iz več desettisoč listov obsegajočega gradiva bom v nadaljevanjih kronološko nanizal nekatere dogodke. Morda imajo «Zapiski z roba« že v naslovu nekoliko nepomenljiv naslov, a boste v nadaljevanjih lahko prepoznali, da je bil ta rob včasih kar precej širok. Ker sem v nekaterih dogodkih sodeloval neposredno, se subjektivnemu zapisovanju in arhiviranju ne morem izogniti, vendar pa sem prepričan, da bodo »zapiski« dodali nekaj kamenčkov k mozaiku lokalne prepoznavnosti, čeprav ji nekateri še vedno ne pripisujejo pravega pomena. Po drugi strani pa se prav iz teh krajev ni veliko slišalo, čeprav se je kar precej dogajalo. Lahko pa jih razumete tudi kot: »Pravljice«, ki so se zapisovale ne samo na moji duši, ampak števil- nim sodelujočim in srečujočim se v gasilstvu, kulturi, glasbi, v krajevni skupnosti, v občini, pa pri delu v geodeziji, gradbeništvu, urbanizmu in založništvu ter nenazadnje tudi v občinski politiki. Če vas zanimajo, jim prisluhnite! 1956 - Na boštanjskem posestvu so obnovili nekaj gospodarskih poslopij. 1962 -1. maja je bila na boštanjskem gradu osrednja občinska proslava delavskega praznika. Ob tej priložnosti so mladi okoličani pod vodstvom Jožeta Ahlina iz Zagradca pripravili igro Vladimirja Pavšiča/Mateja Bora -Raztrganci. 1964-Na grosupeljskem je gorelo trikrat: v Šmarju-Sapu, v Boštanju in velik požar v Splošnem mizarstvu v Grosupljem. 1965 - Sredi poletja so se zaradi »politično vsiljenih« arondacij zbrali vaščani na Urhovem vrtu, na koncu vasi v Zagradcu, kot pravi kmečki puntarji. Kljub klenemu in upornemu duhu kmetje niso dosegli ničesar. 1966 ■ 5. junija - Pokrovitelj prireditve ob prevzemu novega gasilskega prapora PGD Zagradec je bil predsednik Skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, ki je na slovesnosti razvil prapor. Decembra 1968je na šoli v Žalni izbruhnila epidemija zlatenice in mumpsa. 1969 Končal sem osemletko in odšel na Srednjo tehnično gradbeno šolo. 1970 - Učenka Jožica Godec (iz Zagradca pri Grosupljem) je na republiškem šolskem tekmovanju v šahu osvojila prvo mesto. 1972 - Načrt vodovoda od Mlačevega do Zagradca je narisala nekdanja urbanistična inšpektorica Vodopivčeva, operativno pa ga je prevzel gradbeni odbor s predsednikom Tonetom Ferjanom. Pri delu so mu najbolj pomagali Alojz Zrimšek, Franc Koncilja, Janez Kozlevčar in Jože Miklič st.. Ferjan je poskrbel tudi za izkop z rovokopačem in bagrom, na katerih so mu pomagali sodelavci iz GPG-ja in domačini Martin Hren, Jože Hočevar in Ivan Guštin. 1973-Gorelo je v vojašnici v Grosupljem, na železniškem vagonu pri Cikavi, v Žnider-šičevem podjetju Maja in v nekdanjem mlinu pod Boštanjem. - V Zagradcu so organizirali delovno akcijo za izboljšanje električnega omrežja. Delavno akcijo je vodil Alojz Zrimšek. - Kmalu zatem so začeli z napeljavo nekaj telefonov, za katerega sta se posebej prizadevala Tone Novljan, v naslednji fazi pa Franc Kastelic. 1974 - 3. junija so v gasilskem domu v Zagradcu namestili vodomer, kar je pomenilo, da so do tega datuma priključili večino hiš na vodovodno omrežje. - 25. avgusta je bila otvoritev vodovoda. Na veselici je igral ansambel Grad. - V spomladanskem času leta 1974 so se začela tudi dela na rekonstrukciji ceste od Grosupljega do konca vasi na Velikem Mlačevem. Dela so bila končana v naslednjem letu. - 25. novembra sem odšel na služenje vojaščine v Paračin. 1975 - Tovarna Black & Decker je v začetku leta začela z obratovanjem. - Na oktobrski seji so občinski delegati sprejemali odlok o prepovedi parcellranja in prometa z zemljišči na Spodnji Slivnici, ker so nameravali ves hrib razparcelirati in pozidati v skladu z zazidalnim načrtom. - V naselju Grosuplje so začeli s poimenovanjem Ansambel GRAD pred skoraj 30 leti. ulic. - V Naši skupnosti št. 2 je pod naslovom Ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj napisano naslednje: SOb Grosuplje in KPG seznanjata občane, predvsem pa lastnike stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Grosuplje, da bomo v letošnjem letu izvedli popis stanovanjskih hiš in stanovanj, ki bo osnova za odmero davka. Popis in točkovanje temelji na sprejetem In veljavnem odloku SOb Grosuplje, ki je bil objavljen v Ul SRS, št. 24/73. Tehnični del ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš In stanovanj je Skupščina občine Grosuplje na podlagi pogodbe poverila Komunalnemu podjetju Grosuplje oziroma ustrezni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti. - V zvezi s popisom in ugotavljanjem vrednosti stanovanjskih hiš In stanovanj je bilo za občane aktualno vprašanje uporabnih dovoljenj, kajti lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš so oproščeni dajatev za tiste stanovanjske hiše in objekte, ki od vselitve niso starejše kot 10 let. - S spremembo zazidalnega načrta pri bloku A3 (pri Mullerjevi hiši) je bila predvidena ureditev tržnice. -Vjeseni so modernizirali cesto od Velike Loke do postaje na Velikem Mlačevem. Nadaljevanje prihodnjič Jože Mlkllč avgust - september 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI VELIKO PRAZNOVANJE ZELENEGA VALA Ob podpisu pisma o sodelovanju med letalskima kluboma Iz Šentvida pri Stični In Hlrschalda. Veliko tradicionalno praznovanje 8. obletnice radia Zeleni val, ki se je to pot odvijalo na šentviškem letališču, je prav tako kot pretekla leta potekalo tri dni, od 22. do 24. avgusta. Praznovanje so začeli člani kluba Gaia in v organizaciji turistične agencije Globtour, ter nato nadaljevali z zabavno: z animacijskim programom, pogostitvijo in izleti (na Jurčičevo domačijo, v samostan v Stični, k izviru reke Krke, na Bogenšperk ...). V petek zvečer so za dobro voljo skrbeli Čuki in Mladi Dolenjci. V soboto so začeli popoldne z letalskim mitingom, zvečer pa so v slavnostnem programu med drugimi nastopili trebušna plesalka Nursel, Stane Manclni, Marjan Zgonc, Viktorija, Foxy Teens, Ivan Hudnlk, Davor Borno, Rok Kosmač, Elio Pisak, piko na i pa je dodala Helena Blagne s spremljevalno ekipo Globus Banda. Program sta vodila Tjaša Hrobat in Sašo Sever, »motil« ju je klovn Jure, ob rezanju torte pa je direktor in odgovorni urednik radia Boris Peterka ob pohvali in v zahvalo svojim sodelavcem med drugim dejal: »Brez vas, spoštovani sodelavci, sam ne morem nič.« V slavnostnem programu sta letalska kluba iz Šentvida in pobratenega mesta Hirschaid iz Nemčije podpisala listino o sodelovanju. Nedeljsko popoldne so začeli ob 14.00 uri z ustvarjalnimi delavnicami in zabavnim programom za otroke z Zmajčkom Ferdom, starši pa so se lahko med tem zapeljali z vozili Daewoo in Opel ter si ogledali Seatova vozila. Zvečer so od 18.00 ure obiskovalce zabavali Ptujskih 5, Slapovi in Bobri. Vsi trije večeri so bili zelo dobro obiskani, sobotni večer pa je celo podrl vse dosedanje rekorde. _Jože Mlklič PEK NAJ BO ... "Če se ne boš učil, boš šel za peka," se spominjam, so še ne dolgo tega svojim otrokom v poduk žugali starši. To je bilo le posledica mišljenja, da je pek lahko vsakdo, da za to delo ni treba kaj prida znanja. Ob tem razmišljanju pa se mi danes poraja vprašanje, ali se taisti starši niso ob tem vprašali, kakšen kruh jedo, če ga lahko peče kar "vsakdo". Že nekaj časa je od tedaj, ko so v Pekarni Grosuplje prekinili s to tradicijo zmotnega mišljenja. V proizvodnji imajo zaposlenih 109 delavcev, od tega 27 pekov, 9 pomočnikov peka in slaščičarja, 6 slaščičarjev in 14 živilskih tehnikov, ostalih 47 delavcev se je v pekarski proizvodnji priučilo. Izobraževanje ob delu so omogočili vsem delavcev, ki so imeli interes za pridobitev kvalifikacije. Po besedah Mojce Mlakar, vodje splošno kadrovske službe, se ob delu za poklic peka ali živilskega tehnika izobražuje kar 8 delavcev, štipendirajo pa 6 dijakov (enega za poklic živilskega tehnika, 5 pa za poklic peka). Glede na potrebe Pekarne in razvojne plane pa jim navedena struktura zaposlenih ne zadošča. Ob tem so ugotovili, da tudi s strani mladih ni dovolj interesa za štipendiranje oz. poklicno izobraževanje z njihovega delovnega področja. Ta velika vrzel in dejstvo, da ima že sama Agroživilska šola premalo vpisa za vse potrebe, je go. Mojco Mlakar vsebolj silila v razmišljanje, kako mladim v domačem okolju, še preden se odločijo za poklic, predstaviti poklic peka. In to na način, da bi jim delo približali tako, da bi se zanj ogreli zgolj zato, ker bi ga dovolj dobro spoznali. Tako ji je kot naročen prišel pod roke projekt Spodbujanja poklicnega svetovanja Izide iz Ljubljane. Jasno je bilo, da sama strokovna služba Pekarne tega ne bo zmogla. S sodelovanjem komisije pri Gospodarski zbornici Slovenije je nastal projekt Spodbujanje poklicnega izobraževanja s pomočjo poklicne vzgoje v osnovnih šolah, v katerega so se vključili Pekarna Grosuplje, Žito Ljubljana in Pekarna Vrhnika - vsak na svojem območju. DA BO IZ TE MOKE KAJ KRUHA .... Projekta so se v Pekami lotili smotrno; najprej so pripravili brošuro za učence in dijake s pomenljivim naslovom DA BO IZ TE MOKE TUDI KAJ KRUHA, v kateri so na odličen način predstavili Pekarno in tudi poklice, zaradi katerih so se vključili v projekt. Nato so k sodelovanju povabili grosupeljske osnovnošolce. V tvorno sodelovanje je bila v projektu vključena tudi Srednja agroživilska šola iz Ljubljane, ki izobražuje učence za Pekarno potrebne in želene poklice. Projekt je bil zasnovan v obliki delavnic. Vendar pa so bile najprej za vse ciljne skupine učencev pripravljene motivacijske predstavitve Izobraževalnih programov in živilskih poklicev v izvedbi Srednje agroživilske šole, podjetja Pekarna d.d. in po dve delavnici za razvijanje interesov s področja živilstva, tako da so imeli zainteresirani učenci 3 srečanja na Srednji agroživilski šoli in 3 v grosupeljski Pekarni. Na osnovi teh motivacijskih predstavitev so se učenci odločili za delovanje v delavnicah. Delavnice za razvijanje interesov s področja živilstva so od januarja do marca letos najprej potekale za učence 7. in 8. razreda OŠ Louisa Adamiča, v marcu in aprilu pa za učence 5., 6. in 7. VGA (Velikoupeljska gostilniška agencija) vas (DEZ)informira KAMEN (JE SE) LOM Po peripetijah v DOBREPULSKEM KAMNENOLOMU so se začela pogajanja med MALOILOVCI IN VELIKO-RADENCI. Drug drugemu ponujajo najboljšo rešitev. Zatrjujejo: "VI ga vzemite, ml ga ne maramo." RDEČI NA POTEZII Poročilo Iz VELIKOILOVNATEGA ASTRONOMSKEGA OBSERVATORIJA: Glede na aktivnosti RDEČEGA PLANETA v zadnjih dneh avgusta so nekateri desni zvez-dogledi prepričani, da se TARDEČI spet pripravljajo na svoj PREDVOLILNI POHOD. BRINOVE BODICE Iz zapoznelih virov smo Izvedeli, da so VELI-KOUPELJSKI ŽOGOBRCARJI po zadnjih dveh tekmah v spomladanskem delu tekmovanj brcnili žogo tako daleč, da Je poletela celo med oblake, a zlobni Jeziki trdijo, da Je vendarle pristala SREDI BRINJEVEGA GOZDIČKA. Pri tem Je žoga izpustila svojo obrcano In umazano dušo, zdaj pa menda nekateri nameravajo v spomin na ta dogodek postaviti spomenik v obliki ŽOGOBRCARSKEGA STADIONA. J NI DOBIL POKALA JGeška Zagraškega smo zalotili na eni Izmed zaključnih kolesarkih prireditev, ko Je poln zavisti slkal med zobmi, ker nI prejel nobenega pokala. Nekatere babje čenče pa trdijo, da je svoje pokale (beri: klobasel) že zdavnaj pobral... VERJETNO BO KUPIL Zadnjič so na eni Izmed najbolj glasnih prireditev v VELIKOMLATIČEVSKEM koncu J^ežku Zagraškemu prodajali AVTO-RADIO+CD z zvočniki. jtfežek si je vso ponudbo In da bi morda trenutno _ zbral dovolj denarja le za kombinacijo, ki si Jo >J Vj' / ^ ■ lahko ogledate na desni 1 IT^SBm^mmM sliki. Do zaključka redakcije še nI prišlo do realizacije. - j I J^ežek Zagraškl razreda OŠ Brinje. V projekt je bilo vključenih tudi nekaj gojencev iz Vzgojno izobraževalnega zavoda iz Višnje Gore, saj se ti učenci lahko vključijo v izobraževalni program za poklic pomočnika peka. Projekt je poleg Pekarne Grosuplje finančno podprla tudi Občina Grosuplje. 0 samih delavnicah, zanimivostih in delu v njih ste se lahko prebrali v junijskih Grosupeljskih odmevih; pa naj kljub temu ponovim. Učenci, vključeni v delavnice, so bili navdušeni. Delo v delavnicah seje večini učencev zdelo drugačno od šolskega. Predvsem pa jim je bilo bolj zabavno in ustvarjalno. Ponosno so se pohvalili, da so se veliko novega naučili in bodo lahko novo znanje uporabili tudi doma. Nekaj učencev pa se bo tako lažje odločilo za poklic. In če bo to poklic peka ali živilskega tehnika, potem "bo Iz te moke tudi kqj kruha"... Kot je povedala ga. Mojca Mlakar, ki v Pekarni Grosuplje vodi ta dolgoročni projekt, bodo z začetim delom nadaljevali tudi v letošnjem šolskem letu. Z učenci, ki so bili že vključeni v delavnice in so še zainteresirani in želni novih informacij, kanijo pripraviti obnovitvene delavnice in potrditi stari ljudski rek "kuj železo, dokler je vroče!" Hkrati pa bodo poizkušali v nove delavnice vključiti še druge učence, predvsem jim bodo prav tako približali poklic peka in vzporedno živilskega tehnika, saj je prvi najbolj deficitaren. Da bi zapolnili vrzel na tem področju, vzpodbujajo v izobraževanje že zaposlene delavce, ki nimajo kvalifikacije; v nove kadre bodo še naprej vlagali tudi na področju štipendiranja. Kruhi grosupeljske Pekarne so na trgu dobro sprejeti, zato nameravajo svojo tržno mrežo še širiti. Danes Pekarna Grosuplje zaposluje 223 delavcev; kolektiv pa je izredno mlad in homogen. Posodobljena tehnologija pa zahteva ljudi z znanjem. Projekt Spodbujanje poklicnega izobraževanja s pomočjo poklicne vzgoje v osnovnih šolah, s katerim so zaorali v ledino, je gotovo način, "da bo iz te moke tudi nekaj kruha..." A.A. AVTO ŠOV ZNOVA OKRONAL DRŽAVNEGA PRVAKA V AVTOAKUSTIKI - JAKA SELESA Tradicionalna avtomobilistična prireditev se je prvo septembrsko soboto že tretjič odvijala na Velikem Mlačevem. Pester program - lani so našteli kar 10.000 gledalcev - je tudi letos privabil veliko poznavalcev, ljubiteljev jeklenih konjičev in laikov, ki so si oči lahko napasli na razgreti in glasni pločevini. Prireditev je vključevala A3M tuning šov s preko 150 razstavljenimi avtomobili, avtosalon sedmih avtohiš in veliko spremljevalnih dejavnosti, merjenje glasnosti izpuha, powerslide in burning out show, tuning opremo, vzporedno pa je potakal finale slovenskega prvenstva v avtoakustiki z udeležbo okoli sto avtomobilov. Na prireditvi sta uspešno sodelovala stara avtomobilistična znanca in mačka svojega posla. Jaka Seles je med avtoakustlčnimi profesionalci do 600W znova ubranil naslov državenga prvaka, pokal pa si je prislužil tudi Matjaž Ivane s spektakularnlm kurjenjem gum v avtomobilu znamke mercedes S. Fotoreportaža: Barbara Pance Barbara Pance 1 - Jaka Seles Je znova postal državni prvak v avtoakustiki, kar ga Je popeljalo v Rusijo na evropsko prvenstvo. 2 - Gume so se povsem s cvrle, zadušljlva dimna odeja Je legla na množico, očitno pa "norega" voznika nI motila. 3 - Matjaž Ivane se Je Izkazal v t. I. kurjenju gum z neobičajnim vozilom, mercedesom. Osupla množica gledalcev Je zanj Izglasovala tretje mesto. 4 - Jekleni lepotci so se ponosno razkazovali pred zvedavim občinstvom. Organizator A3M Je predstavil več modelov predelanih avtomobilov. GROSUPELJSKI ODMEVI avgust - september 2003 (H M POTEPANJE PO EGIPTU (7. de!) smo ¡^stopili iz vlaka, so nas taksisti dobesedno zgrabili In hoteli odpeljati v hotel. Kajti vsi so hoteli zaslužiti. Res so bili vztrajni, tako da si moral paziti, da ti nI taksist dobesedno strgal nahrbtnika iz rok in ga naložil v svoj taksi. Ko smo se končno razporedili po taksijih, so nas odpeljali v hotel. Vožnja s taksijem. Posebno doživetje! Nora vožnja. V taksi smo se vedno usedli trije zadaj in eden spredaj. V Egiptu se nič ne privežeš, šipe so stalno odprte ali pa se jih sploh ne da zapreti, taksist med vožnjo maha, krili, trobi, se rine, si obriše pot s čela, papirček vrže skozi okno, vozi po enem pasu, v naslednjem momentu smo bili že na drugem voznem pasu. Da bo zamenjal vozni pas, nakaže z iztegnjeno roko, ki jo pomoli skozi odprto okno. Mislila sem, da ne bomo celi prišli do hotela, ampak smo. In v naslednjih dnem sem se še sama in s sestro ter prijateljico velikokrat peljala s taksijem, ker je bil zelo poceni, en egipčanski funt (malo več kot 60 SIT) in ker si hitro prišel, kamor si želel. Seveda taksist takoj opazi, da si tujec in te hoče izkoristiti, kar mu tudi uspe, če še ne poznaš "sistema". Tudi nas tri je skušal taksist "ogoljufati", vendar mu ni uspelo. Hotel je, da mu plačamo deset funtov, vendar smo mu povedale, da že vemo, kakšna je cena. Malo je še kričal za nami, to je bilo pa tudi vse. Sčasoma se na tako kričanje navadiš, prvič si pa gotovo presenečen in prestrašen, seveda če te kdo prej na to ne opozori. Namestili so nas v hotel Happi (Happi - bog Nila). Ta hotel je bil mnogo boljši kot hotel v Kairu. Vse je bilo zelo lepo urejeno, čisto in v sobah smo imeli celo klimo. Po kratkem počitku smo s feluko (jadrnico) odjadrali na otok Elephantine. Otok je dobil ime zaradi skal, ki so podobne slonom, ki gledajo iz vode. Med vožnjo s feluko sem uživala, krasno je bilo, domačini, ki so nas peljali, so nas zabavali, s sabo so imeli bobenčke, tako da so nam igrali in prepevali. Vsi veseli so se slikali z nami, če so zato dobili bakšiš, so bili še toliko bolj zadovoljni. Med vožnjo do otoka sta nas v majhnem čolnu dohitela dva otroka, domačina. Komaj sta oba sedela v čolničku, tako majhen je bil. In povrhu vsega, bil je preluknjan. Ves čas jima je dotekala v čolniček voda. Imela sta posodico, v katero sta zajemala vodo in jo zlivala nazaj v Nil. Ko sta priplula do naše feluke, seje eden izmed njiju prijel za rob in tako sta se kar precej časa vlekla. Kako sta bila vesela! Toliko časa, dokler se ni mogel več držati in je izpustil feluko. Vmes sta dobila še nekaj bonbonov, ki smo jih nesli s sabo na otok;. Na otoku smo si ogledali naselje Nubijcev. Spet nenavadno doživetje. Kamorkoli si stopil in pogledal, sam prah, veter je neznosno pihal in ga dvigoval. Takoj so bili za nami otroci in koze. Sprehodili smo se po otoku, si ogledali "hiške", v katerih živijo, lahko bi rekla majhne kolibe. Opazila sem, da so bila vrata ene izmed hišk priprta. Zanimalo meje, kakšen je prostor znotraj. Zaostala sem za skupino in pokukala. Na tleh sem zagledalo drobno žensko v črnem. Ležala je na tleh poleg preproste postelje in spala. V kotu sem zagledala odprto kurišče. Torej je to kuhinja. Da. In zraven ognjišča črne lonce. Vse tako skrajno preprosto in enostavno. Vsepovsod po otoku dateljnove palme. Celo preprosta mošeja, kamor hodijo molit. Ogledali smo si tudi njihovo šolo: razredi, klopi, stoli, veliko plakatov, vse skupaj obdano z majavimi stenami brez stropa. Ves čas našega sprehoda po otoku so nas opazovali radovedni otroci. Nekateri so kar hodili z nami. Nič se nas niso bali. Videlo seje, da so navajeni turistov. Eden izmed "naših" fantov je enega izmed njih prijel za roke in ga vrtel po zraku. Kakšno veselje! Takoj je bila gneča okrog njega. Vsi otroci bi se radi vrteli. Kako so se zabavali. In smejali. Veseli so bili. Opazila sem, da se poznajo znaki turizma tudi na tem otočku. Otroci so v rokah nosili čips, bonbone in podobne umetne vrečke. Sledila je prijetna vožnja s feluko nazaj v hotel. Obilna večerja. Krasna jedilnica s čudovitim pogledom na Nil in sipine ob reki. Neverjetno! Kar sedel bi in gledal ter užival v razgledu. Po večeiji smo se s sestro ter prijateljico odpravile na sprehod na tržnico, ki je bila tik pod našim hotelom. Tržnica. Gužva. Stojnica ob stojnici. Domačini te oblegajo z vseh strani. Kar tečejo proti tebi. Stalno iščejo očesni kontakt, vse ti hočejo prodati. Če nekaj nimaš namena kupiti, je bolje, da ne vprašaš, koliko stane. Kajti ko začneš kupovati in s tem barantati, pomeni, da boš kupil. Za Egipčane je nekaj najslabšega, če barantaš, na koncu pa ne kupiš. To ti zamerijo. Cenijo pa tvojo odločnost, ko jasno poveš, no thank you, ne, hvala, tega ne bom kupil. Seveda, smo me tri kupile nekaj malenkosti. In kako smo bile ponosne na naše barantanje! Barantale smo v angleščini, kajti vsi trgovci govorijo dobro angleščino. Ceno smo znižale za več kot polovico. Samo dolgo časa je trajalo, ker so se prodajalci radi pogovarjali in so bili vztrajni. Me pa tudi. Na koncu smo bile kar utrujene. Izčrpane od govorjenja. Ampak po končanem nakupu je sledil prijeten klepet. Kar nismo se mogli posloviti. Vse so hoteli vedeti, od kod prihajamo, kaj smo v Egiptu že videle, kako dolgo bomo ostale... Na poti v hotel smo se ustavile v coffee shopu In popile karkade. (se nadaljuje) Branka Škufca Otok Elephantine s feluke (Asuan), kjer živijo Nubljcl. r m L L* JK 'ä !■ $ • i > i ■ 1 ' A t Sola na otoku Elephantine. Takole radovedno so nas opazovali nubljskl otroci. OSTER PROTEST IN ZAHVALA JUBILANTKA MARIJA ZALETELJ Krajani, katerih hiše na našo nesrečo (pa za to nismo krivi mi, sedanji stanovalci!) stojijo tik ob cesti skozi Veliko Račno, ostro protestiramo proti norim avtomobilskim In občasno tudi motornim dirkam mimo naših vrat. Posebno grozljive so prve jutranje ure, ko se najbolj zgodnjim grozno mudi v službo, nato pa začno rohneti kolone za kolono in še tiste voznike, ki nočejo voziti prehitro, prislljujejo v prehitro vožnjo. Da cesta ni hitra cesta, ampak cesta skozi naselje, to je z omejitvijo na 50 km/h (kar je še znosno tako glede hrupa kakor tresenja tal), skoraj nikogar več ne zanima, še manj pa to, da vendar ob tej cesti živimo tudi ljudje, da to ni prazen prostor, kjer bi hrup in tresenje tal nikogar ne moglo motiti. Ko sredi noči pridrvi kak tovornjak ali celo priklopnik - cesto ima prosto, policijske zasede se ob takih urah zaradi redkega prometa nI bati, zato veselo tišči na plin, ne da bi za hip pomislil, kaj to pomeni za bližnjo okolico - se strese cela hiša kot ob potresu. In ko ravno najbolj trdno spimo, nas prej kot ropot zbudi tak "potres" in seveda pušča posledice na zdravju in na zidovih. Kdo bo za to odgovarjal? Zdaj že pokojna kra-janka, katere hišni zid je le meter od cestišča, je tudi zaradi takega življenja v nenehnem stresu prej odšla v večna lovišča. Kadarkoli sem jo obiskala, je tožila, da jo je vsako noč groza, da se ji bo kdo pripeljal v hišo, ko tako bobni mimo, umakniti se pa nima kam (podnevi je bila v glavnem zunaj ali na njivi). Tako se godi tudi nam, neposrednim "obces-tnlkom", saj "potresi" dosegajo vse kote naših hiš, ne le obcestnih prostorov. Ko se mi zaradi takega nasilnega bujenja sredi noči srce tako vznemiri, da se kdaj utrip do jutra ne normalizira in seveda tudi s spanjem ni nič, trdno sklenem, da bom enkrat tistega tovornjaškega divjaka, ki okrog tretje ure zjutraj ali malo po njej veselo prinori mimo, in še nekaj njemu podobnih povabila v hišo, da bodo na lastni koži začutili posledice take vožnje mimo hiše - saj dolgo jim ne bo treba čakati, dovolj bo že prihod prvega avtobusa, ki je že sam po sebi dovolj težak, da se stresejo zidovi že pri 60 km/h, kaj šele pri še večjih hitrostih in še težjih vozilih, kot so npr. naloženi tovornjaki ali priklopniki! Tudi za 80 km/h (da o večjih hitrostih sploh ne govorim!) osebnih vozil bodo lahko ugotovili, kako zašklepetajo okna in vrata in kako butne hrup v hišo. Prav zanima me, kdo od vseh teh samo nase mislečih voznikov bi se strinjal, da bi bili na mestu katerega od nas! Zato vsem, ki drvite mimo naših zidov, ne da bi pomislili, kako je nam za njimi ali pred njimi, če smo zunaj, velja oster protest, obenem pa tudi prošnja, da bi le izbrskali iz svojih globin malo razumevanja In obzira do nas. Obenem pa vsa pohvala in zahvala tistim, žal zelo maloštevilnim voznikom, ki obzirno vozite mimo - tako podnevi kot ponoči. Da, tudi ponoči se najdejo plemeniti ljudje, ki se potrudijo, da mirno In obzirno zdrsijo mimo naših hiš. Vedite, da vsakemu v srcu Izrečem zahvalo, In če bi vedela, kdo je, bi mu Jo ob prvem srečanju izrekla tudi osebno, tako kot bi vsakemu "norcu" rada povedala svoje, pa tudi če je prijatelj ali znanec - misli le nase In na svoje potrebe. In če Ima dober avto, v katerem se hitrost sploh ne občuti, s tem še nima opravičila, da ne upošteva nas drugih, če mu že samih prometnih predpisov ni mar. Pa še to: Prihaja čas deževij in morda tudi snega. Vsem, ki se boste še naprej požvižgali na nas ob cesti, poglejte kdaj v vzvratno zrcalo, kakšen slap vode in plundre pušča za seboj vaš drveči avto. Kaj bi rekli, če bi vse to letelo v vaše hiše, na vaše zidove, vrata in okna? Mislim, da bi kdaj komu mirne duše zabrisali kaj v avto ali mu želeli še kaj grdega reči ali storiti - milo za drago! In to upravičeno!! Ali je vredno za tiste pol minute ali še manj, kolikor bi kasneje prišli skozi vas, povzročati toliko jeze, škode in težav?? V imenu prizadetih krajanov in v svojem imenu Ivanka Šlrcelj-Žnldaršlč Osemdesetletna Marija je prva Izmed dvanajstih otrok, ki so se rodili na skromnem kmečkem posestvu na Sušlcl pri Muljavi, svoj dom pa sije pozneje ustvarila v Grosupljem. Tu si je družine ustvarilo še njenih sedem bratov in sestra, ki so po letih rojstva capljali za najstarejšo Zaletelovo deklino. Dvanajst otrok se je rodilo na borni domačiji, oče jih je klical apostoli. Živeli so v revni kmečki kajžl s pravo črno kuhinjo, kjer so se jim pod nos kadili le žgancl z zeljem, v krop' krompir ali močnik, in z blatom po tleh. "Lačni smo bili vseskozi," se najprej spomni slav-Ijenka. Potica aH boljši kruh, ki soju zamesile pridne materine roke, sta na kmečki mizi zadišala le v božičnem času aH ob velikonočnih praznikih. Včasih smo si otroci zvečer prišparali kakšen krompir, da smo ga potem imeli za zjutraj. Ko seje v peči kuhal svinjski pisker, smo na vrh dali še repo in kolerabo in ko je bila jed opaljena, je bila tako dobra. Šli smo na vrh peči in jedli." Tesna izba je komaj dajala prostora za večglavi Zaletelov rod. "V rajšpli, na štirih skupaj zbitih deskah, ki so se porinile pod posteljo, smo ležali po trije. Oče je ponoči vstajal in nas tipal, če koga zebe, potem je pa rekelce čez nas nametal," se prijetnih trenutkov spominja praznično razpoložena Marija, ki jo je življenje teptalo z grenkimi izkušnjami. "Doživeli smo hude stvari. Bili smo revni," pa tudi usoda jim je raje kot obilja natresla kapelj pelina. Po rojstvu tretjega otroka je mati padla v potok in nevarno zbolela. Nikdar več si ni opomogla, njeno zdravstveno stanje je z leti nazadovalo, sklepe ji je potegnilo navznoter, pa tudi hoditi ni mogla. "Hirala je in hirala - taka revica je bila." Dvanajst otrok je moralo zarana poprijeti za delo na kmetiji in s prvimi samostojnimi koraki oditi za kruhom. Delo in obveznosti do najmlajših so si razdelili oče in starejši otroci. "Le od začetka je mama še hodila z nami na njivo, da je pokazala, kaj je korenje in kako se pleve." Prva je dom zapustila Marija. Za merico živeža, obleko in hrano je služila pri okoliškem kmetu. Za desetletnim dekličem so počasi cepali tudi mlajši. "Dekleta smo služile kot dekle, znale smo prijeti za metlo, vile ali lopato. Jaz sem služila skupaj z bratom Jožetom. Sama sem bila osem let pri eni hiši, skupaj pa sva trpela kot dve živali! Molzla sem krave, kidala in trosila gnoj ali pa pozimi v hosti napravljala les na metre. Jože je bil za hlapca, pa tudi vole je prodajal. Za vsak par je prejel pet kovačev, ki jih je vestno prinesel domov. Potem pa je bil kot kurir štajerskega bataljona ujet in do konca vojne zaprt v Gonarsu." Otroci so družino držali skupaj In jo ohranili vse do danes. Materina bolezen jih ni razklala v nemi bolečini, še trdneje so popri-jeli v skupnem trudu za obstanek. "Ata je moral biti mama," prostodušno reče slavljenka. "Devet se nas je rodilo doma, samo najmlajši trije v bolnici. Ata ni nikogar klical na pomoč, vse je znal sam. Popke je zavezal, prekuhal vodo, nas previjal. Še kuro je oskubil pa jo mami za župo napravil. Pred vežo je nato nastavil perje in nam rekel, da je tam otroka ujel," ženica zmajuje v otroški nejeveri. "Dosti nas je bilo, pa nihče nI šel narazen. A ni čudno, takih ljudi, kot sta bila oče In mama, ni bilo nikjer." Otroci, ki so se v čast Marijine 80-letnice poveselili v gostišču Jap, vedo o starših pove- dati le najlepše. "Mama je umrla kmalu, za njo še ata, ki ga je zadela kap. Bila sta dobra, najboljša! Na kmetiji pa je ostal najmlajši Bojan." Kljub težkemu otroštvu, ko je bil otroškemu smehu odvzet zven sproščenosti, si je dvanajsterica otrok utrgala čas tudi za otroško veseljačenje. "Mama in ata sta ležala, mi smo pa po štirih po vrtu hodili. Igrali smo se s hrastovimi šiškami, pa reso smo smukall in borovnice obirali. Dekleta smo si napravile punčke iz cunj, za hišice smo imele pa škatle od proje in cikorije." Najlepši pa so bili večeri, ko so skupaj s starši obkolili staro krušno peč In skupaj molili Bogu v slavo. "V mrzlih dneh smo zlezli na zapeček ali se posedli po peči In ružlll koruzo." Toda ti trenutki so bili kratki, zato pa so še toliko globlje posedli v njihova srca. Marija je po končani vojni prenehala služiti in je našla delo v Grosupljem. Domače je oskrbovala s kartami za hrano in za dom odmaknila tudi nekaj od zaslužka. Tako kot vsi otroci. Poročila seje in si ustvarila družino. Vseskozi jI je misel oplajala vera v družino, kot jo je skusila v rosnih letih. Ljubezen, medsebojna toplina in pristni odnosi soji obledeli spomin na trpka otroška leta, v drobcih pa ohranili svetle trenutke z domačega ognjišča. "Imela sem težko življenje, toda bila sem korajžna. Saj sem si včasih tudi kaj zapela in se tudi znala poveseliti, čeprav sem danes od garanja Iztrošena. Moram pa poudariti, da so nas, dvanajst apostolov, vzgajali dobri starši, zato smo danes še vsi tukaj." Barbara Pance Grosuplje, kdo bo tebe ljubil? (osebno razmišljanje 38) Grosuplje postaja vse bolj privlačno bivalno okolje tudi za ljudi iz bližnje In daljne okolice Grosupljega in Slovenije. Ljudje pa se med seboj vse manj poznamo in srečujemo, pa tudi družinske vezi so vse redkejše. Dogaja se, da Imamo sosede ali bližnje znance, ki umrejo, pa izvemo to šele po daljšem času, naključno. To se, žal, dogaja tudi v naselju Grosuplje in v okolici. Lepa tradicija Slovencev je, da se radi udeležimo pogrebov za umrlimi. Toda: večkrat, kar prevečkrat se zgodi, da izvemo za umrlega šele, ko je ta že pokopan. Kaj storiti? Očitno manjkajo tekoče krajevne informacije o umrlih. Predlagam, da Komunalno podjetje Grosuplje, ko izve za umrlega in kdaj bo pogreb, da obvestilo o umrlem na oglasne stebre, ki so razmeščeni po Grosupljem, v velikosti A5 s črno obrobo, po želji sorodnikov lahko tudi s sliko umrlega. Občini Grosuplje predlagam, da rezervira del oglasnega brezplačnega prostora na oglasnih stebrih za ta obvestila občanom Komunalno podjetje Grosuplje, ki organizira pogrebe, pa bo izvršilo še to nalogo. Tako bomo Slovenci ohranili del narodove kulture in lepo navado, da se bomo še naprej udeleževali pogrebov za umrlimi. Anton Žitnik Popravek: Pojasnilo! Pri objavi članka 5. obletnica Ženskega pevskega zbora Lastovki (Grosupeljski odmevi št. 7, str. 14) je bilo izpuščeno naše društvo -to je Kulturno društvo Teater Grosuplje, ki je vključeno v Kulturno društvo Grosuplje. Lastovke delujemo v okviru tega društva po programu. Grosuplje, 30. 7. 03 Predsednica zbora: Helena Kozlevčar Zborovodklnja: Mojca Intlhar i avgust - september 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI V VESOLJU - Jerry M. Llnenger ODLOMEK - Pogled na Zemljo v celoti mi je razširil obzorje. Videl sem čudovito Jadransko morje in neprekinjeno Balkansko gorovje. Želel sem si, da bi lahko z menoj v vesolje za trenutek popeljal voditelje Bosne in Jugoslavije, v katerih je divjala vojna, da bi lahko videli in razumeli, da med njimi ni naravnih meja in da jih ločujejo le umetne. Dvajset let sem bil mornariški častnik ameriške vojske. Razumem potrebo po oboroženih silah. Vendar pa sem tudi videl Zemljo, ki iz vesolja ni videti razdeljena. Iz te perspektive nimajo vojne nobenega smisla. Ko zdaj opazim kakršenkoli konflikt, skušam stopiti korak nazaj in težave preučiti iz širše perspektive. Sledi spoznanje. P.S. Jerry M. Llnenger ]e letos sredi septembra ob predstavitvi svoje knjige V vesolju obiskal Slovenijo, od koder Izvirajo njegove korenine po starih starših. Ima najvišjo akademsko Izobrazbo (dva magisterija, dva doktorata, prvo mesto v zahtevni kirurški specializaciji In Je končal študij vesoljske medicine. Je poročen In Ima štiri otroke. S seboj v vesolje Je 12. januarja 1997 odnesel tudi slovensko zastavo In podobo Marije Pomagaj z Brezi]. V vesolju na postaji Mir Je z ruskima vesoljcema preživel 132 dni. Knjigo priporočamo v branje. - Jože Mlkllč IZ SLOVENSKIH MEDIJEV LANI EVIDENTIRANIH 2633 UŽIVALCEV DROG V Sloveniji je bilo leta 2002 evidentiranih 2633 uživalcev drog, ki so iskali pomoč v Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Od tega je 528 oseb pomoč iskalo prvič, 2105 pa jih je pomoč iskalo že prej.... Po drugi strani je bila povprečna starost ob prvem vbrizgavanju katerekoli prepovedane droge 20 let, najmlajša oseba si je drogo vbrizgala že pri 10 letih, najstarejša pa pri 48 letih.... Delež žensk med prvimi iskalci pomoči še vedno narašča, povprečna starost prvih iskalcev pomoči pa je bila 22 let in je že nekaj let nespremenjena. V zadnjih štirih letih so v Sloveniji zasegli več kot 40 kilogramov heroina na milijon prebivalcev, kar našo državo uvršča v sam evropski vrh. Lani sta tako policija In carina odkrila in zasegla skoraj 69 kilogramov heroina, dobrih 55 kilogramov kokaina, 7876 tablet ecstasyja In skoraj 1100 kilogramov konoplje. STA: Sven Berdon - 21. 7. 2003 UČBENIKI NE BODO NIKOLI BREZPLAČNI Če ima družina v osnovni ali srednji šoli dva otroka, bo za nove knjige in potrebščine odštela približno 100.000 tolarjev. Povprečna neto plača pri nas pa je 156.000 tolarjev. Starši se upravičeno jezijo zaradi prevelikih izdatkov za šolo in bentljo nad tistimi politiki, ki jih prepričujejo, da je naša osnovna šola brezplačna. V Avstriji, kjer je javno šolstvo brezplačno, dobijo učenci učbenike zastonj. DELO: Aleš Čakš - 2. 9. 2003 JAVNI KRIMINAL ZA DRŽAVNI DENAR Javna naročila so v Sloveniji pomembni del javnih financ oziroma denarja davkoplačevalcev. Lani so znašala 340 milijard tolarjev. Zahtevkov za revizijo je bilo za skoraj tretjino razpisanih naročil blaga, storitev ali gradenj. Po slovenskih občinah so ponekod nastale polltično-podjetniške naveze, M spretno izrabljajo nepristojnosti državnih uradov. Zavestno sprejemajo nerealno nizke cenovne ponudbe podjetij z zvezami, med izvajanjem javnega naročila pa jim odobravajo podražitve, s katerimi na koncu presežejo tudi najdražje ponudbe z razpisov. Ko so javna naročila enkrat oddana, jih nihče ve ne nadzoruje. Delo: Brane Piano - 3. 9. 2003 DAVČNA SLUŽBA PRED POSLANCI Pogovor o uspešnosti davčne službe so spomladi predlagali poslanci Združene liste socialnih demokratov, potem ko je računsko sodišče sredi aprila objavilo poročilo o reviziji poslovanja davčne službe, v katerem ugotavlja, da so evidence davčne službe tako pomanjkljive in neurejene, da se vrhovni revizor o poslovanju davčne službe sploh ne more izreči. Delo: Katarina Fldermuc -10. 9. 2003 PES IN NJEGOVE PRAVICE - KAJ PA DOLŽNOSTI LASTNIKA PSA? Prav popolnoma mi je jasno, da mora kuža iti na potrebo. Ni mi pa jasno, zakaj to počne ob moji vrtni ograji - vrtu. Nič posebnega, da kužek zavaruje ali zaznamuje svojo pot. Pa vseeno bi rad vedel, kdo je lastnik pasjega iztrebka. Ali je lastnik parcele, na katero je padlo to ničvredno blato? Saj kužka še nisem videl, da bi nosil torbico in to pobral. Kar daleč nazaj sem bil na morju. Z otroki smo metali ba-linčke in pride velik kuža, ki se je na ta naš prostor kar lepo podelal. Nato pa sta prišla gospod in gospa, seveda lastnika te prijazne živalce. Dejal sem: "Če je ta kuža vaš, potem vzemite še tole." Gospod je dejal: "Uuu, momenti", izvlekel iz žepa PVC vrečko (grabljice in lopatko pa sta že tako in tako imela v roki) in sta "tisto" pospravila v vrečko. Prijazna gospa je izgovorila: "Danke shoen," se nasmehnila in dejala: "Auf wiederzen!" Vsi trije so odšli naprej. To se mi še sedaj zdi samoumevno, saj je lastnik iztrebka lastnik psa. NAJBOUSI ČLOVEKOV STIRINOZNI PRIJATELJ NI STOL AMPAK PES KAKO SEM DOPUSTOVAL NA PAGU Pasja družba je lahko še kako zabavna tudi na morju. V DNEVNIKU PASJEGA DOPUSTNIKA je kuža opisal svoje prve počitniške vtise. 2. del Ko sem ležeč v hladu domače drvarnice v miru brskal po mojem - sicer nezmotljivem -pasjem spominu, sem v mislih podoživljal moje morske počitnice in zdaj vem, kaj pomembnega sem zadnjič popolnoma pozabil povedati. NESREČA NIKOLI NE POČIVA Tega reka se zaveda tudi moja skrbnica, zato ni previd- metra globoki vodi in je moja skrbnica rekla, da je tovrstna telovadba za moje kolenske sklepe naravnost blagodejna, je bilo jutranje nebo pokrito z oblaki in pihljalo je. Vreme je bilo kot naročeno za izlet! Z idejo mojih skrbnikov so se strinjali tudi skrbniki moje sestrice Deborah, ki so nam prišli delat družbo, in pot pod kolesa torej! Pot nas je vodila v Zadar: dalmatinsko mesto z gladkim tlakom zanimivih starodavnih uličic, vonjave pristanišča, ki me niso očar- Tega pa tu, v Grosupljem, ne opazim. Mogoče sem slep. Iztrebkov pa je kar veliko, posebno ob sprehajalnih poteh. V Grosupljem imamo pasje vežbališče. Na tem prostoru imamo vaje tudi gasilci. Pa je vse v redu. Ni pa v redu ob robu te parcele, pa malo stran ob poteh. Vprašal sem g. voditelja pasje šole, kaj je s tem, da je tu po sredini vse v redu, malo stran pa nered. Pa je odgovoril: "Kuža je kot gospodar. Če je on navajen reda, preide to tudi na psa, zato je tu čisto." Pa vseeno vztrajam, zakaj to in mu tudi pokažem. Vsekakor nikoli ne krivi živalco, le gospodarja. "Moj kuža tega ne bi naredili" "Ali je kaj boljši?" vztrajam. On pa vztraja pri svojem: "Pes dela tisto, kar ga gospodar nauči." Kaj naj dodam? Malo obzira s strani lastnikov psov ne bi bilo odveč, saj moramo živeti drug z drugim tesno skupaj. V upanju, da se bo kaj spremenilo, vse skupaj lepo pozdravlja Marjan ŠlrcelJ nost nikoli odveč, pravi. Med počitniško prtljago med vrečkami s pasjo hrano, med skledami za hrano, posodo z vodo, povodci, krtačami in glavniki, med pregrinjali, brisačami, sončnikom za na plažo, ni manjkala niti priročna lekarna, ki je bila najbolj popoln kos prtljage - še bolje: lahko bi ji rekli veterinarska ambulanta v malem, kar se je pozneje izkazalo kot modra odločitev moje skrbnice. V kovčku, posebej namenjenemu pasjim potrebam, ničesar ni manjkalo: sterilne gaze, povoji, elastični povoji in zraven obvezen zavoj vate, trikotna ruta, tanke gumijaste rokavice, sterilni tamponi, sterilni kompleti za prevezovanje, pinceta za klope, pinceta kar tako, ravne škarje, zakrivljene škarje, termometer, dvostranska zaščitna folija proti toplotnemu udaru, mrežice in širok lepilni trak za pritrjevanje obvez, vatirane paličice za čiščenje uhljev; antibiotični prašek za posipanje ran, razpršilo za kožne težave, razkužilo, mazilo za rane, ogn-jičevo mazilo za blazinice, kapljice za ušesa, antibiotična mast za oči, živalsko oglje, tablete proti vnetjem in bolečinam... in verjetno sem pozabil našteti še kaj. Seveda je popolnoma odveč poudarjati, da so vedno pri roki tudi vrečke za pobiranje iztrebkov. Vse več skrbnikom psov ni izpod časti počistiti za svojim kužkom in sam sem na svojo skrbnico res lahko ponosen: če je nuja velika in ponečedim javno površino, je vrečka vedno pri roki! IZLET IN POTUJOČA AMBULANTA V AKCIJI Po nekaj dneh - kako učeno! - aktivnega počitka, ko sem na povodcu nabiral kilometre v pol ale, simpatični in zgovorni vogali stebrišč številnih arkad, mesto, ki se je prikupilo z dovolj zelenimi površinami ob obali tudi za nas kosmatince. Toda ni vse zlato, kar se sveti: park, kjer so se poleg nas sprehajali številni kužki s svojimi skrbniki, je bil posejan s črepinjami! Najbrž je lepo in donosno biti veterinar v Zadru... Ob povratku smo zavili v restavracijo blizu zadarske marine, kjer nas je čakalo prijetno presenečenje. Nam kosmatincem je lastnik restavracije serviral skledo s hladno vodo, še preden so naši skrbniki posedli in smo si mi uspeli poiskati svoj kotiček pod mizo. V prijetni senci smo razmišljali, koliko vode bo še steklo v Črno morje, preden se bodo takih navad navzeli tudi slovenski gostinci. In kakšna sprememba: domačini so nas ustavili na cesti sredi vasi, ko smo se vračali z jutranjega sprehoda, in nam ponujali namestitev. Pa še prijazno so me pogladili - očitno so s ponudbo mislili resno! Morda sva svoje k predstavi Dalmatincev o prijaznih in vzgojenih kužkih dodala tudi midva z mamo... Med kosilom meje moja skrbnica mimogrede opazovala (seveda me ne izpusti z oči in sem prisiljen od časa do časa to prijaznost vrniti z repkanjem!) in opazila, da si prizadevno ližem taco. Takoj sem vedel, da bo cirkus! Malo krvi se pokaže in ona že misli, da sem preklan čez pol kot Krjavljev hudič. Krive so črepinje v parku, kaj nas je pa tja neslo, seveda! Samo malo je manjkalo, pa bil spet vsega kriv družinski poglavar. Ploha hudih besed, ki je izvirala iz skrbi za mojo taco, seveda ni pokvarila imenitnega kosila s svežo ribo, ki smo je bili deležni tudi gostje pod mizo. Ob povratku smo si privoščili še eno osvežilno morsko kopel, na terasi našega začasnega doma pa so se pričele "prelesti" potujoče veterinarske ambulante. Uf, kako je ščegetalo, ko mi je moja skrbnica odstranila dlako med blazinicami. Nato je sledil temeljit pregled in imela je kaj videti: krvavitve niso bile krive črepinje v parku, temveč seme suhe trave, podobno ovsu, ostro kot puščica, ki prodira skozi kožo kot za šalo, ven ga pa niti z jezikom niti z zobmi ne bi spravil, saj je opremljeno z nevarnimi resami. Slišal sem že za kužke, ki so dobili seme te trave v uho; moj veterinar, ki ima zlate roke, pravi, da si ne bi želel še enkrat opravljati posega, ki je sledil, da je nesrečnemu pasjemu pacientu odstranil nadlogo iz ušesa. Moja skrbnica se je resno lotila rane, ko je s pinceto izvlekla seme z vsemi resami vred, iztisnila kri skozi precej veliko luknjo v moji koži med blazinicama, razkužila, posula, tamponirala, povila... Naslednje jutro je postopek ponovila in temeljito kot še nikoli pregledala moj kožuh. Nebodlgatreba je bil zapičen tudi v nežni koži mojih dimelj in čez dva dni se je eno od semen znašlo tudi v pregibu pod sprednjo taco. Spet je pela vsebina priročne lekarne in s pravočasnim posegom smo preprečili nevarno podkožno vnetje. Obmorske trave so trdoživa zadeva in njihovega obiska nikomur ne privoščim. Neprostovoljno smo tudi domov prinesli nekaj primerkov, zapičenih globoko v mojo mehko odejo, kjer sem običajno počival. DALMATINSKA ROMANCA Deborah je s svojimi odpotovala, mi pa smo še kar naprej uživali v brezdelju in čofotali v toplem morju. Malo meje pričelo grabiti domotožje, saj dolenjskih gozdov nisem vonjal že dobrih sedem dni. Moja skrbnika sta ves čas pozorno izbirala plaže, kjer je bilo dovolj prostora, malo kopalcev, globoka senca in čisto morje. Na takih počitnicah, ko imaš svoje najbližje cel dan ob sebi (pa čeprav jih imaš nekaj časa tudi na povodcu), ko vsako noč prespiš ob njihovi postelji, ko si po napornem plavanju v vodi odpočiješ na rami svoje skrbnice, ko skupaj s soncem počakata prve ribiče s polnimi mrežami, ko se vračajo v lučl-co... ja, če to ni (skoraj) boljše kot telečja krača! Uživali smo enega zadnjih poznih popoldnevov na otoku in se odpeljali na peščeno plažo, ki slovi po svoji čistosti in prostra-nosti. Tam sem bil že nekajkrat, vsakič je bilo prijazno in prijetno mirno. Tokrat pa se je obetala družba! V bližini plaže je pod rokami prizadevnih zidarjev rasla hišica in vsi so hiteli, da bo v začetku sezone vse nared. Okrog ljudi seje smukal črno-bel pes, njegove črne pike so že od daleč bodle v oči. Namrgodil sem čelo, saj so ml samci v tako bahavi opravi naravnost zoprni. Napel sem povodec in moja skrbnica ga je velikodušno odpela. Je že vedela zakaj! Ni bil samec, seveda, kot se mi je zdelo na prvi pogled, vonj mi je povedal, da gre za prikupno dal-matinko. Sprva je malce neta-upljivo pritekla bliže, saj tako postavnega mladca najbrž še ni videla. Moja skrbnica pravi, da so moje oči dobile čisto okroglo obliko, mene pa je preplavil val vročine kljub prijetni večerni sapici. Kakšna punca! Kakšna postava! In kakšen dalmatinski temperament! Zapodila sva se v vodo in pozabil sem na bolečine v nogi: dalmatinka Mirka naprej, jaz pa za njo. Po osvežilni kopeli sem jo spremil na suho, kjer je neutrudno plesala okrog mene. Še tako trden in zvest moški značaj bi padel pod dokazi njene naklonjenosti in priznam, da sem v trenutku pozabil na vse moje čudovite slovenske neveste. Ves čas mi je Mirka nežno čebljala na uho, pa tudi sam nisem zaostajal za njo. Res so se kresale zvezdice! Naga-jivka me je dražila in tekala po travniku, tudi ona je pozabila, da sta jo prejšnji dan oklala dva pit-bula iz bližnjega šotorišča. Oba sva izgubila občutek za čas In malo je manjkalo, pa bi izgubila tudi občutek za spodobnost. Moja skrbnika sta presodila, da še ni napočil čas za ustvarjanje nove pasme, s čimer se je strinjal tudi Mirkin skrbnik. Moja skrbnica, ki vse razume, je poskrbela za izmenjavo naslovov. Ko se vrnem domov, ji pošljem najino fotografijo, naj stane, kar hoče, sem sklenil. Mirko so odpeljali, s hrepenečim pogledom sem jo spremljal in pohlepno polokal pol sklede vode, ko smo se vrnili k avtu. Mirka dalmatinka, nikoli te ne pozabim! KO JE SONCE NAJLEPŠE, ZAIDE Bolj ko se je bližal datum odhoda, hitreje so brzele ure. Vsi smo se pretvarjali, da gremo domov samo na kratek obisk in bomo kmalu spet tam, ob morju, dehtečem po soli, na poti proti malemu najetemu sta-novanjcu z veliko teraso, kjer si moja skrbnika privežeta dušo in poskrbita za telo s koromačem, namočenim v žganje; tam, kjer hitimo po skalnatih poteh in nas v nos ščegeta vonj po žajblju! Tam, kjer imamo štiriindvajset ur na dan čas drug za drugega! Mimo avtomobilskih oken so se vrstili znani kraji in domače vonjave: skoraj sem že pozabil, kako prelestno diši pravkar pokošena trava! Moj skrbnik je zmanjšal hitrost, ko smo prispeli v Kočevje, nakar sem v parku ob cesti zagledal znani obris: črno in belo in malo rdečerjavega vmes. Rep kot sablja, koketna hoja, mična glavica in globoke prsi, kjer bije nežno pasje srce! Saj to je ona, poznam jo, lep-otičko! Moja skrbnica je ugotovila, da imam spet popolnoma okrogle oči. Ah, kako daleč je Dalmacija... Deep River, bernskl planšarskl pes GROSUPELJSKI ODMEVI avgust - september 2003 "P J, i A Er I ft#D , V;: \lm , ■ !. ' , 1 ¥ i i li V'l I [I 1 ji;1; Kogar Imaš rad, nikoli ne umre, le daleč Je... ZAHVALA Ob izgubi mame FRANČIŠKE STRAJNAR iz Jerove vasi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče In svete maše. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Grosuplje za oskrbo mame med njenim bivanjem v domu, g. kaplanu Mraku in g. Bohincu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za prelepo petje, Društvu upokojencev Grosuplje, g. Adamiču za organizacijo pogreba in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat Iskrena hvala. Žalujoča sin Franci In hčerka Marija z družinama ZAHVALA Ob Izgubi moža, očeta, dedlja ANTONA ŠEMETA iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijteljem za izreče-' na pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje, patronažni službi, osebju ZD Grosuplje in vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Urška In vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame MARIJE TUREL (1921-2003) iz Šmarja-Sapa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za petje pri sveti maši ter Moškemu pevskemu zboru Šmarje-Sap. Žalujoči: sin Janez, hčerke Marta, Anica In Mihaela, vnuki In pravnukl. Pametni se bodo lesketali, kakor sijaj neba In tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost. (Danijel) ZAHVALA Ob nenadni In boleči izgubi moža, očeta In dedlja STANETA HRENA, pekovskega mojstra iz Grosupljega, se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala pa dr. Cirilu Golobu in sestri Zorici, vsem sosedom za pomoč, prijateljem in znancem, njemu tako ljubim sodelavcem Pekarne Grosuplje, ki ste ga še zadnjič pospremili, zboru Dobrepoljskih pevcev za ganljivo slovo, gospodu župniku in gospodu kaplanu za poslednje maziljenje in pogrebni obred ter vsem, ki ste v mislih z nami. Žalujoči: Žena Tinka, hči Stanka In s In Toni z družinama. ZAHVALA Na pragu 85. leta starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica MARIJA JURAN Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, ki je do zadnjega skušalo ohraniti pri življenju našo drago pokojnico. Prav tako se zahvaljujemo Domu starejših občanov Grosuplje. Hvala g. duhovnikom župnije Grosuplje za redno obiskovanje in tolažbo v času njene bolezni in za lepo opravljen pogrebni obred. Iz srca pa se zahvaljujemo dobrim sosedom za dolgotrajno pomoč za izkazane dobre želje in pozornosti do poslednjih trenutkov. Še enkrat: Prisrčna hvala vsem za iskreno podporo v teh težkih trenutkih. Sin Vlado v Imenu vsega sorodstva Kogar Imaš rad nikoli ne umre, le daleč Je... In to, kar Je neskončno dragoceno, Je večno In nikdar ne more umreti! ZAHVALA Ob nenadomestljivi In mnogo prezgodnji Izgubi našega dobrega moža, skrbnega očeta, brata, strica In svaka PAVLETA KOČMARJA st. s Police pri Grosupljem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem IMP PROMONT za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Polica za pomoč pri pogrebni slovesnosti, poliškim pevcem za lepo zapete žalostinke in gospodu župniku Tonetu Pahuljetu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči In nenadni izgubi našega dragega moža in očlja MARJANA KNEPA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Še posebej se zahvaljujemo za vso pomoč In podporo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem ter družini Kozlevčar. Hvala g. kaplanu Janezu Mraku in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gatina za lepo opravljen pogreb, g. Tonetu Lampretu za lepe besede ob slovesu, pevcem zbora Samorastnik ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila MARIJA MARINČIČ, upokojenka. Ohranili jo bomo v lepem spominu. DELAVCI MIZARSTVA GROSUPLJE D.D. Prazen Je naš dom, dvorišče. Zaman oko te naše Išče. NI več tvojega smehljaja. Le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob nepričakovani In boleči Izgubi naše drage tete FRANČIŠKE MEHLE iz Velike Loke 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše, cerkev in dobrodelne namene ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Andreju Šinku, pevskemu zboru Samorastnik, Društvu upokojencev Grosuplje in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči njeni domači. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, brata, svaka in strica JOŽETA TOMAŽINA z Velikega Vrha pri Šmarju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje In sveče ter darove za potrebe cerkve in svete maše. Lepa hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali v njegov poslednji dom. Hvala dežurnemu zdravniku ter vsemu zdravstvenemu osebju, ki ste mu lajšali bolečine. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljeno sveto mašo in drugo pomoč, mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru in prosvetnemu pevskemu zboru za občuteno zapete pesmi. Lepa hvala vsem gasilcem, ki ste ga nadvse lepo pospremili z vsemi častmi in poslovilnim govorom predsednika društva PGD Šmarje-Sap. Še enkrat najlepša hvala vsakemu posebej in Bog povrni vsem! Žalujoči: žena Francka In vsi, ki ga zelo pogrešamo. ZAHVALA Nenadoma nas Je zapustila predraga mama, babica, prababica, tašča in teta ANGELA PAJK (1917-2003) iz Velike Račne 5. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot na Kopanj. Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Glasu in moškemu pevskemu zboru Račna. Žalujoči: vsi njeni, ki Jo zelo pogrešamo. STATISTIKA IZ "ČRNE KRONIKE" ZA AVGUST NA OBMOČJU OBČINE GROSUPLJE KRŠITVE ZOPER JAVNI RED IN MIR Število: 15 Kraj: 8 v zasebnih prostorih, 7 na javnem kraju. Razlogi: družinski in sosedski prepiri, pijančevanje, preglasna glasba, prekoračevanje odpiralnega časa, točenje alkohola pijanim in mladoletnim osebam. Kdaj: javni red je pogosteje kršen ob vikendih in paznikih. KAZNIVA DEJANJA Število: 29 Načini: tatvine, vlomi, poškodovanje tuje stvari. avgust - september 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI DRUŠTVO PARAPLEGIKOV LJUBLJANSKE POKRAJINE VABILO NA RADENSKO POLJE Vabimo Vas na tradicionalno jesensko srečanje članov Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki bo letos na področju Radenskega polja, ki sodi med devet najbolj izrazitih kraških polj v Sloveniji. Celoten program bo potekal na Velikem Mlačevem pri Grosupljem pod gradom Boštanj, ki je bil omenjen že v drugi polovici 15. stoletja. Želimo, da se nam pridružite v soboto, 4. oktobra 2003. Srečanje bo potekalo po naslednjem programu: 11.00 - sveta maša v cerkvi svetega Martina pod Boštanjem In blagoslov vozila. 12.15 - predstavitev sakralnih, zgodovinskih In kulturnih znamenitosti Radenskega polja In njegove okolice. Pozdravni nagovor župana Občine Grosuplje, g. Janeza Lesjaka. 13.15 - skupno kosilo udeležencev z družabnim srečanjem. Spoštovani, letošnje srečanje članov Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine se bo pričelo z mašo v cerkvi svetega Martina na Boštanju. Mašo bo daroval nadškof dr. Franc Perko skupaj z župnikom Iz Žalne g. Andrejem Šinkom. Po maši bodo lahko vsi, ki bodo to želeli, prisostvovali blagoslovu osebnih avtomobilov, ki jih uporabljamo pri vsakodnevnem premagovanju razdalj. Ob tej priliki nas bo nagovoril tudi župan občine Grosuplje g. Janez Lesjak. Predstavniki TD Boštanj nam bodo predstavili kraj in bogato zgodovino Radenskega polja In okolice. Predsednik Dane Kasteilc USTANOVA VRTNICA ZA POMOČ LJUDEM V STISKI USTANOVA IVANA CANKARJA ZA ŠTIPENDIRANJE IN RADIO ZELENI VAL prirejajo dobrodelni koncert, ki bo v nedeljo, 12. oktobra 2003 ob 17. uri v viteški dvorani na gradu Turjak, občina Velike Lašče. Na dobrodelnem koncertu bodo sodelovali priznani slovenski igralci, med drugimi Boris Cavazza, Polde Bibič, Evgen Car, Jernej Kuntner in številni popularni izvajalci narodne In zabavne glasbe, med drugimi Ana Dežman, Boštjan Konečnik, Tanja Zaje Zupan, Stiški kvartet, Kamniški koledniki, Marko Fink, Nada Žgur. Podrobnejši program koncerta je objavljen na spletnih straneh obeh ustanov http://www.ustanovavrtnlca.org ali http:/www.ustanovacankar.org. V kolikor želite podrobnejše informacije o koncertu, lahko pokličete na tel. številko 01/ 434 5 450 ali svoje vprašanje posredujete na e-naslov info@ustanovavrtnica.org Omejeno število vstopnic bo moč kupiti v Foto Studiu Travnik, Adamič center v Grosupljem. Veseli bomo, če se nam boste pridružili na koncertu, lahko pa svoj dobrodelni prispevek nakažete na transakcijskl račun številka 24200 - 900 42 12 430 (Ustanova Vrtnica za pomoč ljudem v stiski) ali 24200 - 900 421 25 27 (Ustanova Ivana Cankarja za štipendiranje). Dušan Strnad Ustanova Vrtnica Tone Kuntner Ustanova Ivan Cankar Boris Peterka Radio Zeleni val PLANINSKI IZLETI 20. sept. 03 BRICELJK 2346 IVI zahtevno brezpotje 9 ur Bavščica Plezanje II. stopnje Vodi: Miha Oblak 040 201 229 05. okt. 02 KONJ 1803 m Lahka 6 ur Kamniška Bistrica Vodi: Siniur Iztok 041 574 S30 18. okt. 03 ILOVA GORA-RADENSKO POLJE Lahka 7 ur Zaqradec- Radensko polje-Zatočne jame- Močne svetilke llova gora- lovska koča- Zagradec Vodi: Franc Stibernik 041 696 940 15. nov. 03 IZLET V NEZNANO Lahka 4 ure (22.11.03) Avtobus iz izhodišča do cilja Vodi:Iztok Sinjur tel. 041 574 990 06. dec. 03 GROSUPELJSKA POT Lahka 8 ur Čušperk, Stari grad, Limberk, Sp. Slivnica, Grosuplje Vodi: Franc Stibernik 041 696 940 21. dec. 02 JAVORNIK 1240 M Lahka-zimska 5 ur Črni vrh-Javornik- Črni vrh Vodi: Miro Pavič 787 28 51 ŠPORTNO PLEZANJE ponedeljek od 19 00 do 21 00 Treningi tekmovalcev Mala stena torek od 19 30 do 21 00 Treningi tekmovalcev Brinje torek od 20 00 do 22 00 Rekreacija Mala stena sreda od 18 00 do 19 30 Rekreacija Brinje četrtek od 18 00 do 19 31 Rekreacija Brinje četrtek od 19 00 do 21 00 Treningi tekmovalcev Mala stena petek od 16 30 do 18 00 Rekreacija Brinje petek od 21 00 do 22 30 Rekreacija Brinje Kaj: hrana, tehnični aparati in predvsem mobilni telefoni, najpogosteje pa nakit in denar. Kraji: počitniške in zapuščene hiše, trgovine, delovni stroji. Čas: nočni in zgodnji jutranji čas. PROMETNE NESREČE Število: 21 Posledice: materialna škoda, telesne poškodbe, Vzroki: neprilagojena hitrost, stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, neustrezna varnostna razdalja, vzvratna vožnja. Čas: prihod na delo in vračanje z dela, ob slabih vremenskih razmerah. Kraj: na avtomobilski cesti A/2 / Šmarje-Sap - Višnja Gora in glavnih cestah R 646/ Cikava - Grosuplje - Višnja Gora, R 647 Grosuplje - Veliko Mlačevo - Čušperk in v naselju Grosuplje. NAVODILA IN OPOZORILA: Glede na to, da se je začelo šolsko leto 2003/2004, opozarjamo vse udeležence v cestnem prometu, da so posebej pozorni na otroke, ki so na poti v šolo in iz nje in da spoštujejo prometno signalizacijo in vozijo v skladu s cestno prometnimi predpisi. Posebno pozornost bodo policisti namenili nadzoru hitrosti vožnje. Vse kršitve javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč prijavite na tel. 113. Iz poročila PP Grosuplje Odprto prvenstvo Grosupljega v tenisu GROSUPLJE OPEN 2003 Teniški klub Grosuplje je dolgoročno načrtoval izvedbo tekmovanja GROSUPLJE OPEN, ki je potekal 23. in 24. avgusta 2003. Tokratni cilj omenjene prireditve je bil privabiti vrhunske igralce iz vse Slovenije in to nam je po zaslugi organi- Zmagovalec do 40 let. zacijske skupine tudi uspelo. Na objavo turnirja GROSUPLJE OPEN se je odzvalo veliko priznanih igralcev iz razvitih teniških centrov Ljubljane, Maribora, Kranja, Slovenj Gradca in Kopra. Nastopajoči so na turnirju prispevali k promociji kraja in nedvomno brez pridržkov odnesli v svoje okolje prijetne vtise. V osnovi je turnir potekal v dveh starostnih kategorijah - ločnica je bila 40 let starosti. V kategoriji nad 40 let je bilo prijavljenih 24 igralcev, prav toliko pa v kategoriji do 40 let. Domači igralci so se uspešno zoperstavili zelo močni konkurenci, kar je bilo zlasti prijetno za domače gledalce - spremljevalce na tribuni. Vodstvo TK Grosuplje ocenjuje, da je izvedba turnirja potekala zelo uspešno, za kar so bili dani osnovni pogoji. To so: - po izvedbeni strani. Zmogljivosti igrišč so dopuščale izpeljavo dvodnevnega turnirja. V veliki meri tudi zato, ker je teniškemu klubu maja letos uspelo zgraditi in usposobiti tretje teniško igrišče. - po atraktivni strani. Prostovoljni prispevki posameznih članov in podjetnikov v nagradni sklad je privabil širok krog vrhunskih igralcev. Ob zaključku turnirja smo bili organizatorji in gledalci izjemno veseli doseženih rezultatov domačih igralcev: - V kategoriji do 40 let je prvo mesto osvojil Marko Škrjanc, - v kategoriji nad 40 let pa je drugo mesto osvojil Janez Škr-janec. Doseženi rezultati domačih igralcev nedvomno dokazujejo, da je TK Grosuplje od nastanka U k 1 Točen razpored terminov bo objavljen na oglasni deski v telovadnici in na spletnih straneh na naslovu: www.pdr|istvogrosupl|e-psascendo.si. Na tej strani si lahko ogledate tudi druge zanimive informacije o dejavnostih društva. V NEDELJO, 28. SEPTEMBRA, OB 10. URI VABIMO NA TEKMO ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠPORTNEM PLEZANJU ZA MLAJŠE DEČKE IN DEKLICE. Na tekmo še posebej vabimo starše, ki Imajo šoloobvezne otroke In mladino. STARŠE ŠOLOOBVEZNIH OTROK OBVEŠČAMO, da bomo organizirali planinske krožke v okviru dejavnosti po šolah. Poskrbite, da bo vaš otrok lahko občutil lepoto naših gora, zaživel zdravo življenje, si krepil samozavest In tovarištvo. Če v šolah ne bodo ponudili možnosti prijave v planinski krožek, nas o tem takoj obvestite. Za dodatne Informacije: tajnico Vero Zajec - tel 7863 173 In predsednika Franca Štlbernlka 041 696 949 do danes uspešno postavil čvrste temelje v razvoju kvalitetnih igralcev. Vodstvo kluba se je odločilo, da bo skušalo v Grosuplje vsako leto privabiti vrhunske slovenske teniške Igralce. Teniški klub Grosuplje U Zmagovalec nad 40 let. POVABILO Planinsko društvo Grosuplje obvešča vse ljubitelje pohodništva in športnega plezanja, da se bodo tudi v jesenskem času odvijale naslednje aktivnosti društva: GROSUPELJSKI ODMEVI avgust - september 2003 ABRAMOVA POT: NAD ZADNJICO -OKROG PIHAVCA Že davno pozabljena pastirska pot iz Zadnje Trente in okoli Pihavca proti Kriškim podom je ponovno oživela. Prvi sojo spet prehodili in po potrebi nekoliko obnovili člani Zveze slovenskih gorniških klubov Skala ob 80-letnici ustanovitve društva. Stara pastirska pot Je poimenovana po gorniku, zavednemu primorskemu narodnjaku in duhovniku Josipu Abramu-Trentarju. Rojen je bil 1875 v Štanjelu na Krasu. Kot župnik v Bovcu in Trenti je dodobra spoznal raznarodoval-no politiko italijanskih gospodarjev. Poleg dušnega pastir-stva je domačine izobraževal tudi v poljedelstvu in sadjarstvu. Da bi ustavil pospešeno pokupovanje slovenske zemlje, je ustanavljal kmetijske zadruge, v katerih so se kmetje lažje upirali tujim pritiskom. Njemu v počastitev je bila na vrhu Osojne krnice (1956 m) pod Pihavcem v letu 2001 odkrita spominska plošča irr' odprta vpisna knjiga z žigom. Knjiga je shranjena v omarici, ki je pomanjšana inačica Aljaževega stolpa na Triglavu. Naj mimogrede povem, da take skrinjice srečujemo že na več krajih našega slovenskega gorskega sveta (na Vrhu nad Peski, na Černelski špici, Babanskem Skednju, na Vrhu nad Krnico, Prestreljeniku, na Mali Ojstrici in na začetku Aljaževe poti v Zavrhu...). Pot smo pričeli iz dveh različnih krajev ob isti uri. Kolegi iz Primorske in Soške doline so prišli iz Trente skozi Zadnjico, ostali iz bolj vzhodnega dela Slovenije pa smo krenili od Aljaževega doma v Vratih. Srečanje celotne skupine je bilo na sedlu Luknja, ki je stičišče mnogih gorskih poti. Najbolj znane vodijo proti Triglavu, čez Plamenice, po Slovenski smeri, čez Severno steno, na Tržaško kočo na Doliču in proti Pogačnikovemu domu na Kriških podih. Mi pa smo iz tega razpotja krenili pod vodstvom kolegov Jožefa Žagarja in Alojza Gašperiča iz Zgornjesoškega gorniškega kluba po brezpotjih, oziroma po sledovih stare pastirske poti - sedaj Abramovi poti. Po nekaj minutah hoje po stezi smo zavili levo v travnate in zelo strme, nekoč pašne planine pod Pihavcem. Presenetila nas je bujna trava (pomislek ob letošnji suši in hudem pomanjkanju trave v Pomurju in drugod po Sloveniji). Prečenje po travnatem in ponekod plazovltem področju je bilo razmeroma težavno. Trajalo je polni dve uri. Vmes smo opazovali nasprotno skalnato triglavsko severno steno, ki se strmo dviga prav iz dna Trente. Lahko smo videli obiskovalce gora, ki so prihajali iz Trente na Dolič, druge na Slovenski smeri in na poti čez Plamenice. Ravno nasproti se je ponosno dvigal očak Triglav, v ozadju, bolj desno so se bleščali vrhovi KOŠARKAŠKE PRIPRAVE V KRANJSKI GORI Lepega Špičja. Višje nad nami, pod skalami se je prikazal gams, gospodar melišč in skalnih polic. Izpod nog se je začudeno in nejevoljno umaknilo nekaj kač, kajti že lep čas se človeški osebki niso potikali tod tako pogosto kod zadnje čase. Iz preteklosti, odkar so se pasli zadnji tropi ovac tukaj, se je tudi naš odnos do teh plazilcev močno spremenil. Od pradavnega sovraštva in strahu smo napredovali do sobivanja in celo zaščite teh varuhov tihega naravnega okolja. Po izredno strmem in še vedno močno travnatem pobočju smo se povzpeli na skalni rob, kjer je prej komaj opazna pot prešla v bolj razločno stezo med ruševjem in preko melišč. Steza je ponekod rahlo vkopana, veje pa požagane. Po nekajkratnih prečenjih smo dosegli vrh Osojne krnice, ki je bil kakor predhodnik mogočnega Pihavca z naše strani le oster vrh v grebenu, na svoji severni strani pa se spušča njegova stena do dna Zadnje Trente, do tam, kjer se prične vzpenjati mulatiera iz Trente na Kriške pode. Ta vrh je bil izbran za posvetilo J. Abramu - Trentarju, zaslužnemu zoper raznaro-dovalno politiko italijanskih gospodarjev v preteklosti. Ob vpisu v spominsko knjigo smo obudili spomin na tega Izrednega moža. Sledil je strm spust po skalovju nekaj sto metrov nižje do mulatiere, ki nas je nato ob ponovnih vzponih pripeljala do Pogačnikovega doma na Kriških podih. Po razgledu na bližnje mogočne vrhove (Razor, Jalovec, Pihavec, Šplevta) in čudovita Kriška jezerca smo se podali na Dovška vratca (2178 m) in čez Sovatno v smeri našega prihoda. Ob več kot tisočmetrskem spustu smo si pogledali v obraz s Sfingo in Čopovim stebrom v severni triglavski steni. Na naši levi je Cmir visoko dvigal svoj koničasti nos. Poleg njega pa še Begunjski vrh in v sredini med njim in Triglavom je prijazno čepela naša najvišja gorska postojanka Kredarica. To je bil "razgled za bogove". Lepih gorniških doživetij ta dan ni zmanjkalo, še posebej, ker nam je bil podarjen tudi izredno lep in sončen dan. Po sestopu se je skupina še zadnjič zbrala v Aljaževem kotičku, ki se nahaja ob cesti Mojstrana-Dovje, tik nad glavno cesto, ki pelje proti Kranjski gori. S tem pohodom smo se skušali na svoj način oddolžiti spominu na enega izmed primorskih Čedermacev. Tura je bila kar nekoliko zahtevna, vendar nas noge niso izdale, ker smo jih že predhodno utrjevali v družbi gorniških prijateljev na skalah Škrlatlce, Peralbe (Visoki beli kamen) v Karnijskih alpah, Triglavu in še kje. Gornlškl klub Llmberk, Marjan Perme Košarkaški klub Grosuplje že nekaj let v Porentovem domu v Kranjski Gori (ki ga vodita grosupeljska zakonca Oreškovič) organizira priprave na novo sezono v zadnjih dneh avgusta za svoje igralce. V sredo, 27. avgusta, sem jih obiskal, ko sta se po petih dnevih kadetska in mladinska ekipa zamenjali s člansko. Srečali smo se tudi s trenerjema Vikijem Jurečičem in Tomijem Poplatnikom ter z njihovimi pomočniki. Ob tej priložnosti sem se pogovarjal z Vikijem Jurečičem. Najprej ml, prosim, povejte, kdaj ste začeli s pripravami oziroma koliko let že potekajo te priprave? Ja. To je zdaj že praksa, da grosupeljski košarkaški klub organizira intenzivne priprave v Kranjski Gori. Tukaj je primerna baza in sorazmerno ustrezni pogoji za delo. Tako se vsako leto na te priprave odpravijo ekipe članov, mladincev in kadetov. Na ta način se ekipe pospešeno pripravijo na novo sezono. Kako Izgledajo te priprave? Treniramo trikrat dnevno. Zjutraj vstajamo ob sedmih, se za bujenje nekoliko razgibava-mo, približno trideset minut. Potem je zajtrk, nato počitek eno uro in pol, potem trening dve uri. Po kosilu je spet nekaj počitka, nato popoldanski trening, v naravi ali v dvorani. Je to pretežno kondlcljskl ali tehnični trening? Trening je v glavnem kondici-jski, pa tudi v dvorani napravimo kar nekaj treningov. Kako je z bivanjem tukaj? So kakšni problemi? Z bivanjem ni nobenih problemov. Je pa res, da so fantje mladi, malo razigrani. Sicer pa ni večjih težav. Se morda srečujete tudi s kakšnimi ekipami? Zaigrate morda kakšno tekmo z drugimi košarkaškimi ekipami med temi pripravami? Tu, v Kranjski Gori, je kar precej športnikov iz različnih športnih področij na podobnih pripravah. Poleg košarkarjev so tudi rokometaši, nogometaši, odbojkaši, pa tudi ženske ekipe. Tudi Iz drugih krajev? ... tudi iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Danes ste ravnokar zaključili s pripravami kadetov In mladincev. Zdaj prihajajo člani. Kakšna je bila udeležba na teh pripravah po posameznih starostnih skupinah? Za mladinsko ekipo se je udeležilo deset igralcev, kadetov je bilo dvanajst. Med člani pa se bo teh priprav udeležilo 11 igralcev. Nekateri se jih niso mogli udeležiti, saj so imeli razne obveznosti, kot na primer obvezno počitniško delo oziroma prakso, sicer bi bilo število udeležencev še precej večje. Iz vseh ekip pa se je vendarle zbrala glavnina vseh igralcev. Lahko ocenite še grosupeljsko košarko v pretekli sezoni za posamezne ekipe? Grosupeljska mladinska ekipa je bila zelo uspešna. Biti šesti v državi s povprečno skoraj dve leti mlajšo ekipo je kar visok uspeh. Kadeti so bili sicer nekoliko slabši, vendar so se potrudili in obstali v prvi slovenski košarkaški ligi in upamo, da bodo ta status tudi letos obdržali. Kako pa Je z naraščajem, pri pionirjih? Tudi pionirji uspešno napredujejo. V zagonu je kar precejšnje število igralcev letnikov od 1989/1990 do 1993/1994 oziroma kar okoli sedemdeset igralcev. Pomudlva se še nekoliko s člansko ekipo! Kako je z njimi? Verjetno bi bilo najbolje o tem vprašati njihovega trenerja Tomija Poplatnika. Ali lahko še malo prog-nozlrava? Na katere konje najbolj stavite. Moram reči, da je iz mladinske ekipe odšel najboljši igralec Boris Jeršin v Union Olimpijo in je s tem ekipa nekoliko izgubila, vendar pa prihajajo mlajši igralci in upam, da bodo uspešno zapolnili vrzel. Imate morda še kakšno posebno sporočilo za naše bralce? Rad bi dejal še to, da je klub v zadnjih petih letih prišel z velikim trudom do dobrih rezul- tatov in da so izhodišča za nadaljnje delo vzpobudna. Kako pa sodelujete z ostalo tehnično in organizacijsko ekipo v klubu? Sodelovanje je zelo korektno in upam, da bo tako tudi v bodoče. Jože Mlkllč V NOVO SEZONO S SPREMENJENO EKIPO Za Igralce In trenerje KK Grosuplje se konec septembra začenja tekmovalna sezona. Ekipe so s kondlcijsklmi treningi začele že med poletnimi počitnicami, del priprav pa so tako kot vsako leto opravile v Kranjski Gori. V novo sezono stopajo tekmovalci dobro pripravljeni in sposobni doseči cilje, ki so si Jih pred tem zastavili skupaj z upravo kluba. Začetek sezone 2003/2004 prinaša tudi spremembe v igralski zasedbi. Z aktivnim Igranjem košarke Je zaključilo kar nekaj igralcev članske ekipe. Zaradi prestopa pa Je klub zapustil tudi perspektivnen Igralec mladinske In članske ekipe Boris Jeršin, ki bo košarkarsko kariero nadaljeval v Union OlimpiJI. Strokovni štab je zato v člansko vrsto pritegnil igralce mladinske ekipe In pa nekatere tekmovalce, ki so se do sedaj kalili v drugih slovenskih 2. In 1. B llgaških klubih. Trenerska ekipa ostaja nespremenjena; Tomi Poplatnlk vodi člansko ekipo, ki tekmuje v 2. SKL, Viki Jurečič kadetsko in mladinsko ekipo - obe nastopata v 1. SKL, Teo Hojč pa pionirsko A - 2. SKL In B ekipo - B SKL. S treningi bo oktobra pričela tudi košarkarska šola, zato že sedaj vabimo k vpisu vse zainteresirane učence od 1. do 6. razreda OŠ. Alja Gabrijel VABLJENI K OGLEDU DOMAČIH TEKEM JESENSKEGA DELA SEZONE 2003/2004: Kadeti sobota, 27.09.03 10.30 Grosuplje : Stražišče OŠ LA Mladinci četrtek, 25.09.03 19.00 Grosuplje : Koper mladi ŠD Brinje PolnirJI B sobota, 4.10.03 10.30 Grosuplje : Krka B OŠ LA Kadeti sobota, 11.10.03 10.30 Grosuplje : Triglav OŠ LA Člani sobota, 11.10.03 19.00 Grosuplje : Portorož ŠD Brinje Pionirji B nedelja, 12.10.03 9.00 Grosuplje : Ajdovščina OŠ LA Pionirji A nedelja, 12.10.03 11.00 Grosuplje : Zagorje B.Zas. OŠ LA Mladinci nedelja, 12.10.03 17.00 Grosuplje : Frag. Cerknica SD Brinje Kadeti sobota, 18.10.03 10.30 Grosuplje : Loka kava TCG OŠ LA Člani sobota, 25.10.03 20.00 Grosuplje : Gorenja vas SD Brinje Mladinci nedelja, 26.10.03 17.00 Grosuplje : Portorož ŠD Brinje Pionirji A nedelja, 9.11.03 10.30 Grosuplje : KS OS M.Jarca OS LA Kadeti sobota, 15.11.03 10.30 Grosuplje : Janče STZ OS LA Člani sobota, 15.11.03 18.00 Grosuplje : Plama Pur ŠD Brinje Mladinci nedelja, 16.11.03 18.00 Grosuplje : Parkljl Bežlg. ŠD Brinje Pionirji B nedelja, 23.11.03 9.00 Grosuplje : Nova Gorica B OS LA Pionirji A nedelja, 23.11.03 11.00 Grosuplje : Krško OS LA Člani sobota, 29.11.03 18.00 Grosuplje :Šenčur ŠD Brinje Mladinci nedelja, 30.11.03 18.00 Grosuplje : Domžale ŠD Brinje Kadeti sobota, 6.12.03 10.30 Grosuplje : Krka OŠ LA Člani sobota, 13.12.03 18.00 Grosuplje : Interstik ŠD Brinje Člani sobota, 10.01.04 19.00 Grosuplje : Jesenice ŠD Brinje Člani sobota, 24.01.04 20.00 Grosuplje : Tolmin ŠD Brinje Člani sobota, 07.02.04 20.00 Grosuplje : KD Jurij Ježlca SD Brinje Člani sobota, 21.02.04 20.00 Grosuplje : Kolpa SD Brinje € avgust - september 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI KOLESARSKI RAJ V DEŽELI MLINOV NA VETER Nizozemska Ima nad 15 milijonov prebivalcev, najmanj toliko koles In 20.000 km kolesarskih poti ter 41.864 km2obsega. V dneh od 1. 8. - 9. 8. 2003 smo se po več letih običajnih dopustov odpravili na nam še neznano kolesarsko popotovanje po eni izmed dvanajstih provinc severne Nizozemske in še malo proti jugu. Namen potovanja je bil spoznati deželo s kolesarske perspektive. Skupina devetnajstih nadebudnih kolesarjev z malo kondlcije se je z vlakom preko Munchna pripeljala do Amsterdama, kjer nas je že čakala rečna ladja ANA MARIA V., predelana v preprost plavajoči hotel za 25 gostov. Mestna kolesa s potovalnimi torbami so nas čakala na ladji. Vsako jutro smo se po zajtrku spravili na kolesa in se odpeljali novim krajem naproti. Po kolesarski turi nas je ladja vsak dan čakala v drugem kraju z odlično večerjo, ki se je po celodnevni vožnji prav prilegla. Na dan prihoda smo s turistično ladjico zapluli po reki Amstel skozi Amsterdam in nazaj do naše ladje pod čudovito obokanimi mostovi. Arhitektonsko bodejo v oči poleg dvižnih mostov tudi lepo ohranjene stare stavbe z raznolikimi, slikovitimi pročelji. Menda so morali včasih plačevati davek na število oken v horizontali. Zato so gradili ozke in zelo visoke hiše in temu primerno v notranjosti ozke in strme stopnice. Tako lahko spravijo pohištvo v hiše le skozi okna s pomočjo škripca. Še isti dan smo se z našo ladjo popeljali skozi mesto ob dvignjenih dvižnih mostovih do vasice Uithorn. Na obrežju in mostovih nas je pozdravljala množica damačinov in turistov, ki so nestrpno čakali na pričetek gejevske parade na reki. Tretji dan našega popotovanja seje pravo kolesarjenje šele pričelo. Po jutranji telovadbi smo se zagreti napotili skozi zeleno srce Nizozemske ob rečici Mijdrecht, mimo številnih jezerc skozi romantični vasici Meye in Papenveer. Dan smo zaključili v univerzitetnem mestu Leiden, ki smo si ga zvečer ob kupici nizozemskega piva ogledali. Tu je bil rojen znameniti slikar Rembrandt Harmenszoon van Rijn (1606-1669). Prevozili smo prvih 55 km. Četrti dan smo se navsezgodaj odpeljali mimo letoviškega mesta Katwijk proti staremu mestu Haarlem, ki je posodilo svoje ime predelu New Yorka. Najlepši del mesta je Grote Markt (Veliki trg) z impozantno stolnico sv. Bavo in največjimi orglami na svetu, na katerih je koncertiral tudi slavni Mozart. Mesto slovi še po tovarni čokolade, ki smo jo prej zavohali kot videli. V bližini Haarlema je znameniti tehniški muzej CRUQUIUS - ena izmed treh prvih črpalk na parni pogon, s katerimi so v letih 1849-1852 izsušili Haarlemmeer. Ta naprava je v obdobju treh let prečrpala 800 miljonov m3 vode in so Nizozemci tako pridobili VABILO K VPISU V ROKOMETNI KLUB PEKARNA GROSUPUE Rokometni klub Pekarna Grosuplje pri delu z mladimi rokometaši zadnja leta dosega lepe uspehe na tekmovanjih za državno prvenstvo, pa tudi na prijateljskih turnirjih doma in tudi v tujini (Celovec, Bratislava). Posamezni igralci, ki so pred približno osmimi leti kot osnovnošolci začeli trenirati v klubu, so tudi že člani članske ekipe, ki nastopa v 1. B državni rokometni ligi. Zato vabimo vse zainteresirane učence osnovnih šol, ki jih veseli druženje s prijatelji in igra z žogo, še posebej pa učence od 1. do 5. razreda osemletke in 7. razreda devetletke, da se pridružijo na treningih svojim vrstnikom in se vpišejo v klub. Vpis novih članov je možen na treningih v mesecu septembru 2003. Treningi bodo v sezoni 2003/04 potekali v Dvorani Brinje, Ljubljanska 40a, Grosuplje, po naslednjem razporedu: mini rokomet (letnik 1993 in mlajši) v torek in četrtek od 15.00 do 16.30; mlajši dečki (letnik 1991 in 1992) v ponedeljek in torek od 15.00 do 16.30 in v četrtek od 16.30 do 18.00 ; starejši dečki (letnik 1989 in 1990) v ponedeljek, torek in sredo od 16.30 do 18.00 in v petek od 15.00 do 16.30. Vse nove člane z veseljem pričakujemo! Rokometni klub Pekarna Grosuplje 18.300 ha plodne zemlje U pold-erje, to je zemlje, odvzete morju. Delovala je do leta 1932, nadomestila 160 mlinov na veter in je še danes največji parni stroj, ki je bil zgrajen doslej. Vse je izredno lepo ohranjeno in si turisti lahko ogledajo delovanje te mogočne tehniške naprave. Prvi inženir, ki se je načrtno spopadel z izsuše-vanjem morja, je bil Jan Leeghwater (17. stoletje) - Janez Praznlvoda, kot so ga poimenovali domačini. Za nami je bilo 60 kolesarskih km. Peti dan smo se zapeljali do vasice Spaarndam in muzeja na prostem Zaanse Schaans, kjer smo si ogledali stare obrti in več vrst lepo ohranjenih mlinov na veter. Zaradi močnega vetra v teh krajih so prebivalci ob reki Zaan okrog leta 1600 pričeli graditi prve mline na veter. Sprva so jih uporabljali za prečrpavanje morja, kasneje pa tudi za mletje žita, kave, zemeljskih barvil, začimb, žaganje lesa in še mnogo drugih stvari so predelovali v tisočih zanških mlinih. Od Ietal849 pa so delo mlinov na vetrni pogon prevzeli parni stroji. Ostalo je samo še trinajst mlinov, ki so zaščiteni kot dediščina tovrstne tehnike. Naprej nas je pot vodila mimo neskončnih polj odcvetelih tulipanov in narcis, katerih čebulice so strojno sortirali in pakirali za ljubitelje cvetja po celem svetu za naslednjo sezono. Dan smo zaključili v starem mestu Alkmaar - prestolnici sira. Sire tehtajo na mestni tehtnici in prodajajo še vedno vsak petek kot zanimivost za turiste. Po dolgih 85 km nam je slavnostna večerja na naši ladji prav teknila. Ladijski kuharski mojster je presenetil našo kolesarko Ireno s prekrasno torto za njen rojstni dan. Ob dobri kapljici in prijetnem vzdušju smo se povesellli še pozno v noč. Šesti dan nas je pot peljala skozi gozdove do morskega letovišča Bergen aan Zee, kjer smo se pošteno ohladili v vodah Severnega morja. Nepregledna peščena plaža je bila polna kopalcev. Ob našem povratku se je vila nepretrgana kolona kolesarjev proti morju, tudi mlade družine z majhnimi otroki v kolesarskih prikolicah in kužki v košarah na balanci. Čeprav je bilo pozno popoldne in je plaža oddaljena več kot 15 km od mesta, se Nizozemci odpravijo na morje po končanem delovnem času s kolesi. Na parkiriščih ob plaži je avto redek gost. Sedmi dan smo se odpeljali ob še delujočih mlinih na veter do zgodovinskega mesta Hoorn na obali Notranjega morja, ki je pravzaprav ogromno jezero in ga umetni nasip loči od morja. Slavni pomorščak Willem Schouten je leta 1616 prvi objadral rt Južne Amerike in ga poimenoval po rodnem mestu Hoorn. Mesto je bilo glavno trgovsko pristanišče v 17. stoletju, izhodišče slavnim pomorščakom na vse strani sveta. Zadnji kolesarski dan smo se vračali proti Amsterdamu skozi mestece Edam, od koder izvira tudi nam dobro znani sir edamec, do ribiških vasic Voledam in Marken. Vasica je stala 700 let na otoku in je izoliranost pustila zanimive sledi v življenju otočanov. Do Amsterdama smo prekole-sarili po kolesarski stezi do trajekta, ki nas je popeljal do konca naše kolesarske poti. Oddali smo kolesa in se poslovili od našega plavajočega doma. Skupno smo prevozili okrog 300 km. Še kratek skok v mesto. 700 let staro mesto Amsterdam je eno izmed najlepših evropskih mest z lepo ohranjenimi starimi zgradbami, številnimi spomeniki, galerijami itd. ter znanim centrom Dam, od koder vodijo vse glavne poti po mestu. Mesto obkrožajo štirje kanali, preko katerih so speljani čudoviti mostovi. Ogledali smo si še hišo legendarne židovske deklice Anne Frank in že nas je v poznih večernih urah vlak odpeljal proti domu. Za kaj več ni bilo časa. VTISI Voda, voda in povsod voda in nič drugega kot voda in vse povezano med seboj. Med rekami, kanali in jezeri se razprostirajo prostrana polja - polderji z nepreglednimi čredami pasemskih krav, posebno znanih frizijk, ovac, konj, koz, osličkov In vodnih ptic od labodov, čapelj in rac, ki sobivajo v polnem sožitju. Izsušena polja ležijo tudi do 6 m pod morsko gladino - nenavadno za nas. Romantične podeželske hišice razkazujejo lepo urejene dnevne sobe mimoidočim, saj oken ne krasijo zavese. Cvetoči vrtovi, zelenice in lokvanji ob brežinah pa dajejo pokrajini poseben čar. Na Nizozemskem je kolesar kralj. Mesta in manjši kraji so med seboj povezani z vzorno urejenimi kolesarskimi stezami in cestišči s prekinjeno črto ob straneh za kolesarje, ki imajo prednost, sicer pa cestišče lahko uporabljajo ostali uporabniki. Ni malo zelo prometnih križišč, kjer je s prometnim znakom določeno, da ima kolesar prednost. Kolo na Nizozemskem ni le prevozno sredstvo, je način življenja. Prednost dajejo železnici in kolesu. Nismo doživeli neobzirnih In nestrpnih voznikov. Promet teče zelo počasi, brez hupanja, kolesarski koloni se ves ostali promet podredi, celo tramvaj v velemestu. Izredno dobro je poskrbljeno tudi za invalide na vozičkih. Lepo tlakovana cestišča, brez nepotrebnih robnikov in drugih ovir jim omogočajo lahek dostop do vseh javnih zgradb, trgovin in rekreacijskih centrov izven naselij. POBOŽNE ŽELJE GROSUPELJSKIH KOLESARJEV • V Grosupljem je okrog 1500 aktivnih kolesarjev, ki kolo uporabljajo tudi kot prevozno sredstvo. Načrtovalci prostora v občini naj določijo kolesarske poti ali cestišča s prekinjeno črto ob straneh za kolesarje v samem naselju Grosuplje in okolici, v povezavi s sosednjimi občinami in našo prestolnico. Sedanji visoki robniki pločnikov so kolesarjem in invalidom na vozičkih zelo nevarni in bi jih lahko opustili. Ob urejenih kolesarskih poteh bodo odpadle nenehne zahteve nekaterih občanov po dodatnih dragih parkiriščih za avtomobile. • Na delih cestišč, kjer se vozijo tudi kolesarji, naj se namestijo prometna opozorila drugim hitrejšim udeležencem v prometu, da so na cesti kolesarji. • Načrtovalci naj se zgledujejo po krajih, kjer so že prisluhnili kolesarjem (Ljubljana, Vrhnika, Kranj, Škofja Loka, Kranjska Gora...). ■ Obvezna postavitev kolesarskih stojal pred javnimi stavbami in trgovskimi centri. • Ureditev prostora za shranjevanje koles ob železniški in avtobusni postaji. Drage krajanke In krajani! Zgledujmo se po varčnih Nizozemcih, ki jim je kolo glavno prevozno sredstvo, kljub visokemu standardu. Ne onesnažujmo po nepotrebnem našega okolja in veselo na kolo po manjših opravkih in nakupih. Grosupeljska ekipa: Andreja Smolič, Ana Škerlj, Mlnka in Vladimir Grablovic in Primož Primčič z računalniško podporo -www.geoc-ities/princic/nizozemska.htm Več informacij o kolesarjenju na spletnih straneh: www.cvcline.it in www.helia.si USPESNO SODELOVANJE MLADIH SELEKCIJ ROKOMETNEGA KLUBA PEKARNA GROSUPLJE NA MEDNARODNEM TURNIRJU V BRATISLAVI Rokometni klub Pekarna Grosuplje je v času od 26. 8. do 30. 8. 2003 sodeloval na turnirju za mlade rokometaše "International Handball Festival of Youth Bratislava Cup 2003" v Bratislavi na Slovaškem. Turnirja sta se udeležili ekipi kadetov (letnik 87/88) in starejših dečkov (letnik 89/90). Na odlično organiziranem turnirju je v različnih kategorijah poleg ekip Rokometnega kluba Pekarna Grosuplje sodelovalo preko šestdeset ekip iz Češke, Poljske, Hrvaške, Avstrije in Slovaške. Obe ekipi Rokometnega kluba Pekarna Grosuplje sta dosegli izvrstne rezultate. Ekipa kadetov je na turnirju dosegla drugo mesto, medtem ko je ekipa starejših dečkov na turnirju zmagala. Vsaka od ekip je odigrala po šest tekem. Ekipa kadetov je prišla v finale brez poraza, v finalu pa je izgubila z ekipo, ki jo je v predtekmovanju sicer premagala. Ekipa starejših dečkov je v predtekmovanju doživela en poraz, vendar je kljub temu v svoji skupini osvojila prvo mesto ter nato v polfi-nalu in finalu zmagala. Uspeh, ki sta ga dosegli obe ekipi, še posebej ekipa starejših dečkov, je za mlade rokometaše in njihove trenerje potrditev dosedanjega dela in vzpodbuda za vztrajanje na športni poti tudi v bodoče. Brez podpore staršev in sponzorjev sodelovanje na turnirju ne bi bilo možno. Zahvaljujemo se staršem, ki so nosili večino stroškov, in sponzorjem, ki so se prijazno odzvali na prošnje za sofinanciranje stroškov sodelovanja na turnirju. S svojimi rezultati in vedenjem na turnirju so mladi rokometaši upravičili tako njihovo zaupanje kot tudi zaupanje vodstva kluba. Naj omenimo še, da pot v Bratislavo ni bila opravljena samo v športnem duhu. Z ogledom mogočnega gradu s pogledom na mesto in Donavo in starega dela mesta, ki je še I I m t/ i .<3 i 1. 1? 1 )] V A In M posebej lepo zvečer, so lahko mladi začutili tudi nekaj zgodovinskega duha, kar je bila dobrodošla sprememba v sicer športno obarvanih dnevih v vroči in sončni Bratislavi. Rokometni klub Pekarna Grosuplje GROSUPELJSKI ODMEVI avgust - september 2003 Mesto t. štev Ime priimek leto rojstva neto ¿as kategorija ~i 30 NEJC ANTONlC 1986 9,45 AA 2 23 ALEŠ TRTNIK 1988 12,51 AA 3 16 SANDI PELKO 1986 13,43 AA 1 38 SLAVKO KAVŠEK 1975 9,02 AB 2 4 PRIMOŽ STEPIC 1980 10,00 AB 3 19 JANEZ ROGELJ 1982 10,14 AB 1 43 JANEZ STANGAR 1968 10,12 AC 2 26 ANTON MOHORČIČ 1964 10,16 AC 3 14 MITJA LONČAR 1964 10,34 AC 1 29 LUKA STEKLAČlC 1990 11,07 DEČKI 1 39 SLAVKO BUČAR 1961 11,24 MA 2 10 VLADO MLAKAR 1959 11,27 MA 3 33 ZDRAVKO GERDEN 1959 11,31 MA 1 55 DUŠAN STEKLAČlC 1956 10,06 MB 2 44 RUDI STIGL 1957 10,30 MB 3 17 BORIS ŠKODA 1955 10,39 MB 1 42 ANDREJ RUČMAN 1951 13,18 MC 2 35 BOJAN MANDELJC 1953 15,50 MC 1 49 LADO LUKANC 1948 12,38 MD 2 50 JOŽE GLIHA 1945 12,55 MD 3 12 SREČO FRANTAR 1945 14,00 MD 1 7 SLAVC KNAFELJ 1943 11,10 ME 2 32 DUŠAN PUPOVAC 1940 11,41 ME 3 21 FRANC ŠKERLJ 1941 11,54 me 1 47 LADO ČERNIVEC 1933 16,00 MG 2 6 DUŠAN KOSlR 1923 17,41 MG 1 45 MILENA ANTONČIČ 1958 21,57 2a 1 13 MARUŠA BABNIK 1977 15,47 2b ENDURANCE V GROSUPLJEM Najbolje pripravljena navijaška skupina, ki Je z bodrltvljo tekmovalke KlavdIJe pomagala k njeni visoki uvrstitvi. JUBILEJNI 20. BALINARSKI TURNIR ZA PREHODNI POKAL DOMA STAREJŠIH OBČANOV GROSUPLJE Na jubilejnem 20. balinarskem turnirju četvork za prehodni pokal Doma starejših občanov Grosuplje so se srečali 18. 7.2003 balinarske ekipe DU Šmarje-Sap, upokojenci Balinarskega kluba Gajniče in DU Grosuplje, ekipe DU Ivančna Gorica pa ni bilo, čeprav je sodelovala na vseh teh turnirjih. Pred začetkom tekmovanja je direktor Doma starejših občanov, g. Jože Vunderle pozdravil tekmovalce in pripomnil, da je bil prvi turnir pred dvajsetimi leti pred uradnim odprtjem doma. Tekmovalcem je zaželel dobro počutje in športno borbo za osvojitev prehodnega pokala. V medsebojnem srečanju je bila najuspešnejša ekipa DU Grosuplje v postavi J. Perš, L Škrjanc, J. Smolej, SI. Bevc. Rezultati posameznih tekem pa so bili naslednji: Grosuplje: Šmarje-Sap 11:6, Grosuplje: Gajniče 11: 8, Šmarje-Sap: Gajniče 5:11. Ekipa DU Grosuplje je tako osvojila 4 točke, ekipa upokojencev Gajniče 2 točki in ekipa DU Šmarje-Sap 0 točk. Ekipa DU Grosuplje je po prekinitvah petkrat osvojila prehodni pokal in ga prejela v trajno last. Po tekmovanju so bili tekmovalci povabljeni v domski bife, da se okrepčajo in odžejajo po triurnem tekmovanju v senci lip, a nad 30 stopinj toplem popoldnevu. Ob zaključku pogostitve je direktor doma podelil prehodni pokal v trajno last ekipi DU Grosuplje. Sprejel pa ga je Jože Smolej, ki je tekmoval na vseh dvajsetih turnirjih. V teh 20 letih je ekipa DU Grosuplje po treh zaporednih zmagah osvojila v trajno last tri prehodne pokale, dvakrat po enkrat ga je osvojila ekipa DU Ivančna Gorica, enkrat pa ekipa upokojencev BK Gajniče. Četrti prehodni pokal v trajni lasti pa je ob 20- letnici teh turnirjev ekipa DU Grosuplje izročila v hrambo Domu starejših občanov Grosuplje. Direktor doma je poudaril, da bo pokal v Domu postavljen na častnem mestu. Jože Smole ENDURANCE V STRUGAH Konjerejsko društvo Struge je bilo ustanovljeno pred dvema letoma in letos so se odločili, da v soboto, 6.9.2003, prvič organizirajo konjeniško prireditev z endurancem in spretnostnim jahanjem. Tako je tudi drugi letošnji endurance na 30 km (hitrostna kategorija) potekal izven točkovanja za državno prvenstvo. Start in cilj sta bila v vasi Lipa, proga je bila dobro označena in je potekala po prelepi struški dolini. Prireditev se je začela ob 10. uri dopoldan s prihodom in veterinarskim pregledom tekmovalnih konj. Vsi konji so uspešno opravili predhodni veterinarski pregled, tako da je na startu čakalo 11 konj in jahačev. Po prvem krogu so najboljšo formo pokazali konji iz KK Grosuplje in v cilj prihajali že po 43. minuti. Po prvem krogu so odstopili 4 jahači, tako da seje v drugi krog podala le še sedmerica najboljših. Tudi v končni cilj so najhitreje prijahali člani KK Grosuplje. Med tretjim in končnim veterinarskim pregledom je bil diskvalificiran vodeči Boris Rome iz KK Grosuplje zaradi šepavosti konja. Tako sta si zmago pritekla Apač (lastnik A. Klančar) in Klavdija Janežič, s skupnim časom lh 30 min in s srčnim utripom konja 48 udarcev/minuto, drugo mesto Princ (lastnik I.Hočevar) in Miha Zupančič, s skupnim časom lh 31min in 35 udarcev/minuto (oba KK Grosuplje), tretje mesto pa je zasluženo pripadlo domačinu in komaj 12.letnemu Gregorju Križmanu in kobili Lauri, s skupnim časom 2h 12min. Po končani tekmi je sledilo še spretnostno jahanje z lovom na struški venček in jahanjem okoli sodov. Med sabo se je pomerilo 12 jahačev, zmagovalec pa je postal stari znanec galopskih dirk v Kočevju Šah ibn Hawi in Peter Požar iz Kočevja. Kot je ob koncu prireditve poudaril predsednik društva gospod Peter Pugelj, si bodo člani društva še naprej prizadevali za razvoj konjeništva v struški dolini, obljubil pa je tudi, da se prihodnje leto spet vidimo. Helena Mlkllč VZPONI NA PANCE 2003 Kolesarsko društvo Grosuplje je zdaj že tretje leto od maja do septembra organiziralo kolesarsko akcijo VZPONI NA PANCE. V nedeljo, 14. septembra so na prireditvi pred gostilno Pance Top pripravili prireditev, na kateri so podelili priznanja in medalje, najboljšim pa tudi pokale za prizadevnost. Oglejmo si nekaj podatkov iz statistike, ki jo je pripravilo Kolesarsko društvo: V akciji je sodelovalo 224 moš- Klavdlja Ferkulj -letos 111 krat na Pancah. Za potek prireditve In podelitev sta poskrbela Božo Starešlnlč kot napovedovalec In predsednik društva Toni Hren, ki Je preverjal, da so zaslužena prlzanja prišla v prave roke. kih in 102 ženske. Vseh vzponov so letos na Pance kolesarji napravili 9560. Največ vzponov med moškimi (123) sta naredila Teodor Fon in Jože Brežic iz Ljubljane, med ženskami pa Grosupeljčanka Klavdija Ferkulj (111). Družina Šuštar iz Šmarja-Sapa je naštela skupaj 209 vzponov. Najstarejši kolesar Dušan Košir iz Ljubljane je odnesel pokal za najstarejšega udeleženca (80 let), najstarejša udeleženka pa je bila Šmarčanka Anica Gruden (63 let). Najmlajši udeleženec je bil Urban Keber iz Ljubljane (7 let), najmlajša udeleženka pa Ana Marija Ferbežar iz Šmarja-Sapa (9 let). Pred prireditvijo so istega dne organizirali kronometer v posameznih razredih. Na prireditvi so postregli z okusnim golažem. Po podelitvi priznanj, medalj In pokalov pa je bilo še žrebanje nagrad z glavno nagrado (kot se za kolesarje spodobi!) - KOLESOM, ki se je to pot odpeljalo v Ljubljano. Prireditev je povezoval Božo Starešinič, nad potekom pa so bdeli posamezni aktivni člani društva, še posebej predsednik Toni Hren. Jože Mlkllč REZULTATI PRVIH TREH NA KRONOMETRU "PANCE 2003" Udeleženci 20. balinarskega turnirja. Jt 4 Struge: Tek Struge: Tekmovalci pred irebfH^t^vrlnlh številk. Skrajno levo zmagovalka Klavdija Janežič. Zmagovalec Dejan Kalan In Love Boy. Konjeniški klub Grosuplje je letos prvič v sodelovanju z Rančem Zupančič, v soboto, 30.8. 2003, organiziral konjeniško prireditev z endurancem na 30 km in spretnostnim jahanjem na Spodnji Slivnici pri Grosupljem. Zaradi nesoglasij s Strokovnim svetom za endurance pri KZS, je žal tekmovanje potekalo brez točkovanja za državno prvenstvo Slovenije. Prireditev se je začela ob 9. uri zjutraj s prihodom konj in veterinarskim pregledom konj, ki so nameravali tekmovati v enduran-cu. Organizator je izbral hitrostno kategorijo in najvišji dovoljeni srčni utrip konja 64 udarcev/minuto. Po uvodnem pozdravu predsednika občinske uprave gospoda Marka Podvršnika, predsednika KK Grosuplje gospoda Alojza Potočnika in soorganizatorja gospoda Miha Zupančiča, se je v prvi krog (15 km) tako podalo 14 konj. Proga je potekala po gozdnih in travnatih poteh, start in cilj preizkušnje pa je bil na Ranču Zupančič na Spodnji Slivnici. Po prvem krogu so konji začeli prihajati v cilj že v 50. minuti in so s tem pokazali odlično formo. Vsi konji so bili ves čas prireditve pod budnim očesom dr. vet. med. Marjana Kastelica. Ker je bilo vreme zelo soparno in so se konji zato počasneje ohlajali, je bilo v drugem veterinarskem pregledu zavrnjenih 6 konj, ki pa so po krajšem počitku uspešno opravili vse preglede, tako da se je v drugi krog (15 km) odpravilo 12 konj. Iz drugega kroga so se najboljši tekmovalci vračali že v 42. minuti. Tretji veterinarski pregled je opravilo 11 konj, najnižji konjev srčni utrip na tekmi pa je bil 44 udarcev/minuto. Tekmovalci so prišli iz cele Slovenije, saj se zaradi fair play-a In zaradi dobre družbe vedno radi vračajo k nam. Medtem ko smo čakali na razglasitev rezultatov, je potekalo tekmovanje v spretnostnem jahanju. Med sabo se je pomerilo 8 jahačev. Najprej so lovili Trubarjev venček, potem pa so se pomerili še v jahanju okoli sodov in skupni zmagovalec je postal Jani Finžgar iz Ljubljane. Jahači so lovili tudi stolčke in najbolje se je odrezala Živa Pavšič s kobilo Sami iz Velikih Lašč. Končni rezultati v Klavdija Janežič Je z Apačem osvojila tretje mesto, v Strugah pa Je celo zmagala Njen učitelj jahanja Je Malomlačevec Lojze Klančar. endurancu so bili znani pozno popoldan. Soorganizator Miha Zupančič in predsednik komisije Viktor Dolinšek sta vsem jahačem podelila spominske medalje, priznanja in praktične nagrade. Zmago sta si tako pritekla Love Boy in Dejan Kalan iz Šmarja pri Jelšah, drugo mesto Amigo in Boris Rome iz KK Grosuplje, tretje pa Apač in Klavdija Organizatorja enduranca MIha Zupan-Janežič. č/č In Alojz Potočnik. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, nihče ni ostal praznih rok, tekmovalci in gledalci so bili zadovoljni, za konje pa je bilo že pred, med in po prireditvi lepo poskrbljeno. Tekmovalci v spretnostnem jahanju so dokazali, da so vsako leto boljši, zelo pa smo ponosni na tako množično udeležbo konj v endurancu. Vidimo se spet prihodnje leto, morda pa še letos na kakšnem zimskem endurancu. Helena Mlkllč gÍESÉMlM0:03/.04ZEV OZIMNICA ^P^BBIItt Od 17.9. si v Hlpermarketu Vele in ostalih živilskih trgovinah družbe Vele d.d. lahko priskrbite ozimnico: •jabolka: aidared jonagold zlati delišes gloster • hruške, •čebulo, •česen. Pričakujemo vas vsak dam: OD PON. DO PETKA 8,00 * 23,00 V SOBOTO 12,00 - 23,00 V NED. IN OB PRAZNIKIH 12,OO - 22,OO 01/786 48 58; fax 01/787 28 89 Blagovnica Vele Grosuplje - Gasilska c. 7810 - 400 avgust - september 2003 GROSUPELJSKI ODMEVI VABIMO VAS V NOVO ODPRTO GOSTILNO IN P1ZZER110 V prijetnem ambientu vam vsakodnevno nudimo: * malice in kosila. * širok izbor jedi po naročilu. * veliko ponndbo testenin * solatne in zelenjavne krožnike * sladice * P1ZZE IZ KRUŠNE PEČI I!! NAJDETE MAS V OBRTNI CONI BREZJE NA NASE0VU BREZJE PRI GROSUPLJEM 2 Obiščite nas in se prepričajte! Vse informacije in rezervcije na tel. št.l I* VELE prijeten nakup • do konca meseca septembra -10% popust pri nakupu koles. • do 1. oktobra - 20% popust na otroško opremo in igrače Chicco Dodatnr 3% gotovinski popust pri nakupu s kartico Vele povsod, kjer so otroci GROSUPELJSKI ODMEVI avgust - september 2003 T^TSgRL d.o.o. Računovodski; storitve Suzana Rozman Telefon: 01/7860 135 Telefax: 01/7860 130 GSM 040/629 427 e-pošta: suzana@tegma.sl WWW.TEGMA.SI T - TëgHI d.o.o. 10, 1290 Grosuplje B REDNO ZAPOSLIMO 2 KV DELAVCA MIZARJA Z IZKUŠNJAMI. PISNE VLOGE POŠLJITE NA NASLOV: D.O.O. ROŽNA DOLINA 3B, 1290 GROSUPLJE ALI POKLIČITE NA TELEFON 786 3718 ALI GSM 041/ 721-348. Strojni krožek KMETOVALEC vas vabi v nedeljo, 28.septembra 2003 ob 9 uri pod Boštanj na deveto tradicionalno prireditev, letos na temo "osnovna obdelava tal". Ostalo dogajanje: tekmovanje Iz gozdarskih veščin; vlečenje vrvi, Za hrano in pijačo ne skrbite! VABLJENI! [=I 11 956 3 / /c & û a é7 i a o (p d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; i vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; i naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA i Naša nova ponudba je urejena specializirana discontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektrolnstalaterjem, vzdrževalcem, samo-graditeljem, gospodinjstvom; i v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje in Krajevna skupnost Grosuplje VABITA NA JUBILEJNO 10. ZLATO JESEN OB ZAKLJUČKU VSESLOVENSKE AKCIJE Moja dežela -urejena in gostoljubna, KI BO V SOBOTO, 27. SEPTEMBRA 2003, OB 19. URI, V AVLI OŠ LOUISA ADAMIČA NA TOVARNIŠKI CESTI. KRAJEVNA SKUPNOST GROSUPUE ob 27. septembru, prazniku Krajevne skupnosti Grosuplje želi vsem krajanom in krajankam veliko uspehov, za dobro razpoloženje pa obiščite 10. ZLATO JESEN. Vljudno vabljeni! KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA Vzemite si čas in preživite v našem dnevnem SPA centru nekaj prijetnih uric. Uživali boste v svetu miru in tišine, medtem vam bomo negovali vaše telo in obraz. Prepričajte se o uspešnosti programov nege obraza in telesa s profesionalno THALGO kozmetiko. m 01/7865-866 ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje 01/ 787 14 51, GSM: 031/ 640 100 pooblaščeni zastopnik družbe mmimumim prodaja in servis mumnmmwm -1» - » prodaja in montaža Beli/i/ied Infection Control BELIMED d.o.o. Kosovelova ulica 2 SLO - 1 290 Grosuplje Tel: 01/78 66 01 0 Fax: 01/78 66 011 E-mail: info@belimed.si www.belimed.com Belimed d.o.o., podjetje za proizvodnjo pomivalnih strojev in sistemov za področja farmacije, medicine in laboratorijev, išče novega sodelavca: oblikovalca kovin -za brušenje nerjaveče pločevine Od vas pričakujemo: • poklicno izobrazbo ustrezne smeri • 1 leto delovnih izkušenj na področju brušenja nerjaveče pločevine Če ste pripravljeni sprejeti izziv, se nam pridružite. Nudimo vam sodobno delovno okolje ter stimulativen osebni dohodek. Zaposlitev je za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov: Belimed d.o.o., Kosovelova cesta 2, 1290 Grosuplje Za morebitne dodatne informacije se lahko obrnete na vodjo proizvodnje na tel 01/7866-039. POSkOVNA Sf^ENOTA, Grosuplje Kolodvorska 3 4 HRANILNICA LON d.d., Kranj OSEBNI RAČUN (limiti, ba/maestro, ros, bankomat, eumc) ŠE NIŽJE OBRESTNE MERE ZA POTROŠNIŠKE KREDITE ODLIČNA VARČEVALNA PONUDBA RENTNO VARČEVANJE ZLATI LON VARČEVANJE PLUS ZLATA REZERVA TRANSAKCIJSKI RAČUNI ZA VSA PODJETJA E LON ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO PLAČILA V TUJINO OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KREDITI UGODNI MENJALNIŠKI TEČAJI IN PLAČILNI PROMET ZA VSE INFORMACIJE SE OGLASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 78-62-925 / VTelefon nil/78 62' -^Faks ^ (M/78^1"719