LETO XI. — ~2sssss=r== = =r=r: 23- AVGUSTA 1958. r==s=s = = =:=5=r=: = = = = =:=5=r = = =:=s = s:r-=:=2=jr==5=5=a=!=5=--* KLIC TRIGLAVA ŠTEV.231. 1 =5 2-=s=55 2--5 s» s» s» » » a s-a Pred desetimi leti, 15.avgusta 1948., je prviS izšel KLIC TRIGLA VA. Deset let že v življenju posameznika ni majhna stvar, zlasti ko Pomislimo, kaj vse je marsikdo izmed nas v teh letih preživel. V živs= Ijenju časopisa je to tem bolj upoštevanja vredna doba, ako pomisli= mo na posebne razmere, v katerih izhaja. "Lahko je izdati časopis. To se pravi, kaže, da je prav prijetno Preganjanje časa sestaviti in natisniti eno številko. Potem pa nasto= Pijo težave. Začujejo se tožbe o denarju, ki ga primanjkuje, na tihem Pa primanjkuje tudi izdelane snovi in celo misli, ki bi naj polnile sledeče številke. Takih primerov j e.bilo več tudi v našem emigracij = skem tisku. Vse to potrjuje staro^resnico, da se prava veljava k že šele z vztrajnostjo. Ze iz radovednosti prebereš nekaj’no vega, a pri daljšem izhajanju časopisa so važni stalni bralci, stalna zanimivost in po drugi strani urejeno gospodarstvo ter vztrajni delav ci," smo zapisali točno pred sedmimi leti ob KLICOVI 75.številki. S to mislijo na začetne težave, ki so hvala Bogu za nami, se z malim ponosom oziramo na desetino let nazaj, ko KLIC TRIGLAVA ni niti enkrat izostal, naj je že bil "petek ali svetek", urednik ali tiskar zdrav ali bolan, upravnik ali odpravnik na dopustu ali na dolu. Z za= doščenjem tudi ugotavljamo, da je KLICOVO gospodarstvo urejeno in da De list finančno aktiven; vzdržuje se izključno iz naročnine. Dodamo še, da je KLIC TRIGLAVA edini slovenski list in najbrž sploh jugoslovanski, ki v vsej dobi desetih let ni niti enkrat zvišal naroč nine. Kot v prvi številki, bi tudi danes lahko zapisali:"Letna naročri na je 24 sh, polletna 12 in četrtletna 6 shillingov". Tretje dejstvo je, da tega ne bi mogli doseči, če ne bi sodelav= ci delovali kot moštvo, vsak z določenim poslom, toda vsi v za= vesti in disciplini, da delajo za skupno stvar. Tisti, ki mu je znano do živijo urednik, upravnik, tipkarji, tiskarja in odpravnik stotine milj narazen, ce pri tem po vsem svetu raztresenih stalnih sodelavcev in dopisnikov niti ne štejemo, bo razumel, kaj to pomeni. ,.v Qetrto dejstvo je, da je KLIC TRIGLAVA poleg vsega resnično poli ticno n e o d vi s e n_ list, edini take vrste, ker ga no kontroli= a nobena politična skupina, ki bi se Potegovala za oblast niti ne po amezniki, ki bi po svoji večini pripadali takim skupinam. Samo tako De bilo mogoče, da je edino KLIC TRIGLAVA od vsega slovenskega tiska mogel poročati o različnih dogodkih tako, kot tega ni mogel noben dng so ki!! ostali ali politično vezani ali pa prejudicirani. KLIC TRIGLAVA De tudi prvi slovenski list, ki je začel ločiti med re= intivno nepristranskim poročilom in subjektivnim uredniškim komentar= Dem. Temu velikemu poskusu v slovenski žurnalistiki počasi, počasi p0 a^Š-,SlČditi ^di nek*tGri drugi listi, najprej z uvajanjem podpi= oamh člankov, potem z uvedbo "Javnih tribun", nato pa s "Pismi ured= niku". Nihče razen KLICA TRIGLAVA Pa še ni prišel tako daleč,da bi lo a11 x^e?niŠkl k0In?nt?r od Poročila ali dopisa in pri tem po pravilu opuščal,^da bi bilo nasprotje med dopisom in komentarjem. Toda ko J-ikor De ze bilo drugod storjenega v tem pravcu, je to vsekakor razve s el jiv pojav v slovenski žurnalistiki in to nam je zdaj v zadoščenje ^0 se spomnimo, kako smo orali ledino in kako Pogosto smo bili pred = ^Aj^obrekovanja in nerazumevanja f ^ t itt.l I.Ufc ^ Na žalost še nismo izdelali točno statistiko, koliko so bili na= ši članki in uvodniki tekom desetih let ponatiskovani od drugih li = stov. Toda če upoštevamo, da KLIC TRIGLAVA ni glasilo ali časopis ka= ke politične skupine ali nazora, čije ostali listi se med seboj več a li manj avtomatično ponatiskujejo, potem lahko z zadovoljstvom ugoto= vimo, da tudi v tem pogledu - z gornjo predpostavko - prednjačimo. V zadnjih desetih mesecih je bilo n.pr.iz KLICA TRIGLAVA ponatisnjenih 25 člankov in uvodnikov, in pri tem ne štejemo v drugih listih pole = mičnega omenjanja K1ICA TRIGLAVA oziroma člankov iz njega. To število je tem bolj pomembno, ker se gotov tisk skoro trudi, da bi naše pisa= nje kar se le da omalovaževal, ker pač ni "naše". ZNAÖAJ KLICA TRIGLAVA Tekom desetih let si je KLIC TRIGLAVA počasi in postopoma izobli koval svoj značaj. Lasi ta redoma ni stvar, o kateri bi bilo moč na dolgo in široko govoriti, ker ga je treba predvsem čutiti, vendar mi= slimojda ne bomo pogrešili, če rečemo, da pri KLICU TRIGLAVA v bistvu zajema prizadevanje za poštenost v poročanju, jasnost v izražanju, pogum, i v iskanju ter občutek dolžnosti do čltatelja in skupnosti. Kar zadeva poročanje, smo se trudili, da ne bi trpela r es n i c a ^zaradi vesti, ki smo jih objavljali niti zaradi onih,ki smo jih opuščali. Tu in tam nam je, brez zle namere, spodrsnilo in kadar smo to spoznali ali bili na to opozorjeni, smo poskrbeli, da smo popravi= li* Priznamo, da ob poročanju nismo mogli vedno vsega poglavitnega zajeti.Delno je vzrok v obsegu lista, delno v še vedno Preozkem kro= gu dopisnikov, in ta nikdar ne more biti dovolj širok, d~elno Pa v pied sodkih gotovih organizacij ali oseb, ki ne smatrajo primerno ali vred no,- da bi o 'svojem delu obveščali "ne-naš" list in še manj,da bi pre= nesli kritiko, če so je v tem "ne-našem" listu deležni. Na' ta način v prvi vrsti kajpak škodujejo sebi, ker tako sami poskrbijo, da niso na ši bralci še bolje obveščeni in da mi nismo še bolj stvarno, ne le mo ralno, prisiljeni, da ob komentiranju upoštevamo čim več dejstev. Jasnost v izražanju se je zrcalila predvsem v tem, da smo rekli ''bobu bob in popu ?op", da se nismo omejevali v platonično fra= zaste izlive in cagasto objokovanje naše nesreče,ampak smo pogledali resnici v oči in^smo poskušali biti vedno čim stvarnejši in otipiji = vejši. Ideal pa še vedno ni dosežen in bo treba še mnogo prizadevanj. Pogum v iskanju nam nekateri najbolj zamerijo in tu smo naj večkrat napadani in označevani z vsemi mogočimi pridevki. Stvar pa je zelo preprosta: ne^zadovoljujemo se s ponatiskovanjem že davno odslu= Ženih klišejev niti s površnimi ali enostranskimi zaključki .«•lede na= ših narodnih vprašanj. Raziskujemo in poizvedujemo, primerjamo in oce njujemo, pa prihajamo do novih spoznanj in zaključkov,ki jih kasneje znovavPodvržemo kritiki. Ta pogum v iskanju, odkrivanju samega sebe, ce hočete, nam je tekom let omogočil vrsto analitičnih razprav, ki so bile vredne^truda in objave, ker so se kasneje v večini primerov izka zale kot točne, pa naj je že potem šlo za razčlenjevanje domovinskih manjšinskih ali pa emigrantskih vprašanj. , Ta pogum v iskanju nima zares nič skupnega s kakšnimi koristmi, kn0ti "Slovenska Pravda", ki izdaja KLIC TRIGLAVA, se je v naprej odpovedala političnemu dobičku, ko se je izjavila, da ni politična .h; stranka niti ne njen zametek. Predvsem iz občutka dolžnosti do narodo ve skupnosti izdajamo in nadaljujemo s KLICEM TRIGLAVA, potem ko smo pred dobrimi desetimi^leti prišli ob razčlenjevanju našo narodne pre= teklosti in sedanjosti do usodnega zaključka: da namreč ni dovolj in da ni zdravo, če je narodna država svobodna le v odnosu do tujine,am= pak da morajo biti tudi državljani svobodni sami med seboj in pred svojo oblastjo, ki jo sami svobodno volijo. Ko spo se ozirali po velikem svetu, smo kaj hitro videli, da je prav svobodni tisk, kljub napakam ali pomanjkljivostim, tisti odloču= joči oini“tel j 9ki s svooodnin oTDVGŠGnnjGnijnGprisirrinskini poroScmjGm in svobodnim izražanjem mnenja v neizrečeni meri podpira stvar Svobode in omogoča demokracijo. ALI JE RES ŽE DESET LET? Dvomim, da bi KLIC TRIGLAVA kdajkoli zagledal luč sveta,a še manj obstal celo desetletje, ako bi oni, ki so se odločili,da ta list izda jajo, pomislili na vse težave, povezane s pisanjem, urejanjem, tiska= njem in razpečevanjem. KLIC TRIGLAVA se je rodil iz čiste navdušeno = sti za ideale, katere je list kasneje tako močno razvil v svojih raz= Pravah in komentarjih, in iz naivnosti, ki je spremljala njegove neiz kušene pisce, urednike in upravnike. Nikdar ne bom pozabil številnih sodelavcev, ki so pri listu pomagali in ki jim ni nikdar padlo na pa= met, da bi podvomili v smisel svojih naporov, v smisel trošenja neve= likega prostega časa, ki bi lahko bil porabljen bodisi v osebno blagi njo ali za razvedrilo. Ne dvomim, da so imeli tudi drugi emigrantski časopisi take lju= di - delavoljne in navdušene. Toda prepričan sem, da sc more le redko kateri, če sploh kateri, med njimi pohvaliti, da je bil ustvarjen ta= ko rekoč iz nič - brez materialne podpore kake organizacije ali nekaj "neimenovanih dobrotnikov" in brez strokovnega ozadja svojih uredni = kov. KLIC TRIGLAVA ni imel niti denarja, io je osnovnega kapitala,ni= ti poklicnih novinarjev med svojimi pisci. A imel je veliko dobre vo= 1 je, neomejeno energijo in pripravljenost na žrtve ne le onih,ki so bili neposredno zaposleni pri tehnični izpeljavi te zamisli ampak tu= di onih, ki so iz daljave pomagali in bodrili. Enkrat v aprilu 1948. leta sem razposlal Slovencem, ki so živeli v Angliji in katerih naslove sem slučajno vedel, pismo, v katerem sem jih razložil namen in pomen časopisa, ki bi na domačem jeziku premo = stil težave, v katerih smo se znašli po razselitvi iz begunskih tabo= riščjin jih prosil, da bi mi po možnosti preskrbeli razmnoževalni pa= Pir, ki je bil v tisti dobi, tri leta po vojni, še vedno racioniran in ga je bilo mogoče dobiti v zelo majhnih količinah. Odziv je bil ta ko dober, da smo lahko natisnili prvi dve ali celo tri številke iz = ključno s tako nabranim papirjem. Ker smo živeli v rudarskem hostelu, smo bili prisil jeni_delati vse pred zbranim občinstvom kakega ducata različnih narodnosti, ki je sedelo na posteljah okrog razmnoževalnega stroja in dajalo "strokovne" nasvete, medtem ko so uradniki v sprejem nem uradu hostela z nezaupanjem gledali poštarje, ki so skoro dnevno Prinesli kak nov paket papirja. Toda r-modtem ko so Angleži stikali glave skupaj in ugibali o zaroti,ki so jo "foreignerji" kuhali pred njihovimi očmi, sem po sreči postal predstavnik Jugoslovanov v odboru stanovalcev hostela in kmalu za tem odborov predsednik ter namestnik ’welfare" oficirja, kar nam je omogočilo, da smo uporabljali "weifare Office" kot svojo pisarno, kjer smo tipkali matrice; hostelsko knjiž= nico, kjer smo tiskali; čitalnico, v kateri smo list sestnvljali,ku = vertirali in tako dalje, a naše prijatelje, ki so se zatekli v čital= nico za kake "mirne" pol ure, uporabili zn lepljenje naslovov in ali= njenje znamk. Težko mi je pri tem pozabiti dobrodušnega g.Browna,di= rektorja hostela, ki je z nasmeškom in prefriganim mežikanjem dovolil tako "konspirativno" delovanje pod svojo streho. Kakih sto starih matric smo dobili od prijatelja iz Trsta - vseh Vemo, da smo si zadali težko nalogo, vemo, da smo kljub desetim letom še vedno na začetku dolge poti, ki je pred nami, toda imamo po= gum in voljo, doprinesti z_združenimi nočmi svoj delež k temu, da bi nekoč naša domovina pod Triglavom postala deželo svobodnih,zrelih lju 'U, ki bi v prvi vrsti mislili s svojo glavo in sami odločali o svoji nsodi. Za ta veliki cilj pa se nam ne zdi nobena žrtev, nobena preču= ta ura, noben^umski ali telesni napor prevelik. Pri ton računamo na zvestobo naročnikov,da nam bodo stali ob strani, ko se bomo noizgibno morali lotiti tudi težje naloge, da omogočimo tiskani KLIC TRIGLAVA,s katerim bo edino mogoče ponesti idejo Svobode tudi tja, kamor razmno= ženi list iz tehničnih razlogov ne seže,da pa bomo pri tem ohranili njegovo "neodvisnost",ki je po besedah velikega 'C.P.Scotta, "ena od vrlin, morda celo poglavitna vrlina kakega časopisa". TTr)^ v mogočih barv in glav! Toda to ni predstavljalo nobene težave za naše ga Janeza»ki je bil "tehnični vodja" v tisti dobi. Neusmiljeno je se kal glave in lepil nove,tako da so se ujemale s strojem,ki je bil po sebno poglavje zase. Kolikokrat se je mrcina uprla baš v trenutku,ko smo bili s časom na tesnem in je vsaka zamujena ura lahko predstavlja la dan ali dva kasnejšo izdajo. Takrat je KLIC TRIGLAVA še izhajal vsak drugi teden in vsaka tehnična nesreča je grozila,da bo spravila redno izhajanje iz tira. Zato je bilo treba misliti na nov stroj,to= da naš blagajnik Janko je bil stalno suh in ni nikdar godrnjal,ako je moral celo posojati iz lastnega žepa,da je lahko izšla naslednja šte vilka in predno je prispelo kaj nove naročnine, s katero so bili sko ro vsi prejemniki lista v stalni zamudi. No, pa kateri časopis ne po zna tega problema naročnine! Janko je bil zlata duša in se ni nikdar jezil nad časopisom, ker je bil v dolgovih, marveč - nad naročniki,ki so bili v zamudi in ki so bili včasih kar nejevoljni, kor se jih je upal opomniti, da jim je naročnina potekla - češ:"Še nikdar nismo no benemu dolžni ostali!" In so plačali - dolg KLICU TRIGLAVA, a KLIC dolg Jankotu. In tako je voz šel naprej. Veliko se je izpremenilo od tistega časa - veliko, razen težav, ki so povezane z rednim izhajanjem časopisa. In vsakokrat,ko prejmem novo številko KLICA TRIGLAVA, se nanovo spomnim žrtev in številnih prečutih noči,ki so jih vložili iz idealizma nekdanji in sedanji so= delavci pri KLICU TRIGLAVA, dabi bili naši rojaki boljše in točnej= še obveščeni in zdi se mi, da je deset let mnogo daljša doba,kot pa bi jo vzdržal kdorkoli drugi pod takimi pogoji. Marjan GORJUP . ČIGAVI BODO ARABCI? Revolucija v Iraku je presunila zapadlo javno mnenje,ne morda toliko,ker se je zgodila,kolikor zaradi hitrosti, s katero so se do= godki razvijali. V državi,ki je veljala za steber Zapada v arabskem svetu,^kjer_je vlada pametno uporabljala sredstvo za gospodarski raz voj.države in za dvig živi jenske ravni in katere glavno mesto je da= lo ime protisovjetskemu . obrambnemu paktu v tem delu sveta, se ni na šlo dovolj ljudi,ki^bi nudili omembe vreden odpor upornikom. Sicer je pomanjkanje vojaške sposobnosti modernih Arabcev znano in druhal povsod potegne s tistim, ki zmaguje, toda bliskovitost,s katero je puc v Iraku uspel, je dala Zapadu vedeti, da obstojajo na Srednjem vzhodu sile,katere niso bile dovolj upoštevane in da so panarabske e mocije močnejše,kot pa so si ljudje tu na zapadu predstavljali. Upor v Iraku je dokazal, da kakršne naj si že bodo osebne napake predsed= nika Naserja, ta vendar predstavlja za Arabce magnet, s katerim je treba računati in kateri utegne radikalno spremeniti karto Afrike, vsaj kar se njenega severnega dela tiče, in Srednjega vzhoda. Toda dasiravno marsikdo šele zdaj spoznava privlačnost panarabstva za sira dajoče ljudstvo na arabskem Vzhodu, so v preteklem letu ali dveh raz m evropski časnikarji,zlasti švicarski in nemški, opozarjali na mo= rebiten potek dogodkov v tetn delu svetn* V eni svojih majskih številk je znani nemški časopis DIE WELT priobčil karakterističen članek, ki Oe pod naslovom "Je mar Afrika za Evropo izgubljena?" s precejšnjim realizmom obravnaval vprašanje bodočnosti tega predela sveta. . . clankn De razdelil prebivalce arabskega Vzhoda na tri de= le: IJbtara generacija, oziroma ljudje, ki žive v preteklosti.To so razni paše, emirji, kralj Saud in takrat še živeči Nuri Said. 2)1410.1= ša generacija, ki ne sovraži ničesar bolj kot svojo lastno''starejšo generacijo in ne vidi ničesar razen slepega panarabstva. Ta generaci On je prisiljena improvizirati in je ne vodijo v njeni politiki no= bona pravila ali ideologija. Tretji del je mladina, ki je sprejela seveda sedanji nacionalizem, a ker le-ta razen borbe za neodvisnost ne nudi nobenih konkretnih pogledov na svet, se pisec članka boji,da bo, ko bo odrasla, padla mnogo bolj pod vpliv komunizma,zlasti ker De sedaj Naser tako ozko povezan z vzhodnim blokom. On podaja vzro= ke za to povezanost arabskih nacionalistov z Vzhodom in zn protiza = Padna čustva v tem delu sveta. P rvič so Angleži in kasneje tudi Ame rikanci podprli napačne ljudi, staro generacijo, ki jo mlada genera= cija sovraži predvsem zato, ker je politično zaostala in zavira zdru ženje vseh Arabcev v eno državo. Sovjeti so pri izberi protežirancev imeli več uspeha, saj so dosledno podprli mlajšo generacijo. Ker je Zapad zaradi pomoči Vzhoda mladim republikam avtomatično postal na = sprotnik teh držav, seveda ni bilo mogoče pričakovati,da bodo te dr= žave ljubile Zapad oziroma da bodo vsaj pristale na sodelovanje v njihovi protisovjetski politiki. V najboljšem primeru bi Arabci bili Pripravljeni biti nevtralni, če bi Zapad bil pokazal razumevanje za njihove cilje. Piščevi znanci so mu povedali,dai so jim Sovjeti ljubši iz eno = stavnega razloga, ker niso od njih ničesar hoteli imeti. Angleži in Francozi so v prvi vrsti hoteli obdržati svoje vojaške in gospodar. = ske položaje v tem delu sveta,zlasti monopol nad nafto, medtem ko so Amerikanci vse gledali skozi prizmo borbe proti Sovjetom. Nasprotno prevladujočemu mnenju na zapadu je sedanja generacija arabskih nacionalistov , bodisi ta,ki vlada v Maroku in Tunisu,bodi= si tista,ki se bori v Alžiru oziroma tista,ki je ustvarila Združeno arabsko republiko, skoraj imuna pred komunizmom. Na Ruse se opirajo iz preprostega razloga,ker enostavno ni druge sile, na katero bi se lahko oprli, toda nimajo nobenega namena postati sovjetski sateliti. Vprašanje velike važnosti, ki ga je pisec članka vpraševal že v Indi ji in v Pakistanu je, če ta imuniteta velja tudi za tretjo,najmlajšo generacijo. Seveda je sedaj težko dati končno veljaven odgovor, toda velika možnost obstoja, da bo tretja generacija stala pod" mnogo več jim vplivom marksistično-leninistične misli kot pa sedanja druga ge= neracija. Komunistična literatura je razširjena po univerzah v Kairu in Damasku kot je v močno antikomunističnem Pakistanu. Mladi prebi = valci Vzhoda, ki do neke mere žive med dvema dobama,najde jo v komuni stični literaturi gotove odgovore na vprašanja,ki jih diktatorski re zimi nacionalistov ne dajejo. Komunisti podpirajo nacionaliste Kadar slišiš na koktail večerih mlade Amerikance govoriti o na= sih zaveznikih, pri čemer mislijo na sedaj že Pokojnega Nuri Pašo in na saudske prince, potem šele razumeš, zakaj Zapad skoraj vedno pod= Pira napačne sile na arabskem Vzhodu. Politično vedo danes Amerikan= P03^3 izolacije in obkrožitve Naserjevega režima propadel. Zdao iščejo novih poti, toda niso še prišli preko nesrečne teze,da na Vzhodu nekdo ni že nujno proti ZaPadu, Če ni za njega. Rusi so v svojih odnosih z arabskimi deželami zvesto sledili Leninovim načelom da jtreba najprej podpreti nacionalizem ne-belih narodov no glede na državni us troj,ki ga nove države Povzamejo. 'Strategi v Kremlju se zanimajo za tretjo generacijo v Afriki in Aziji in to lahko pridobi= 2° samo, ce jim druga generacija ne stoji na poti. Zato ie tudi bil Naser slavljen v Moskvi in Kijevu kot junak. _ Vprašanje razširitve Zedinjene arabske republike trenutno ni prol:)le® ljudi okoli Naserja. Glavno vprašanje sta Izrael m Alzir. B0rba alžirskih nacionalistov je vezana v prvi vrsti na Podporo iz Tunisa in Maroka in Čeprav je mogoče,da se bo Naserjev vpliv nekega dne raztegnil do Tigrisa, je verjetno, da ne bo nikdar osegel zapadne dela Afrike.Toda to je v prvi vrsti odvisno od Fran= ciGe. Ce bo nasprotovala silam, ki delajo na zvezi severno afrigkih mohamedanskih držav, se utegnejo ti narodi ozreti na Naserja za svo= Oo pomoč, kar bo seveda v sovjetskem interesu,ker bodo tako lahko do kazali tudi_drugim afriškim narodom, da kdor hodi z njimi,hodi dobro. -ia vsak način je zaključek, do katerega je prišel članker v Kairu,da do ne le Alžir ampak vsa Afrika izgubljena za sodelovanje z Evropo, 2e ,??? ne.Pristane na federacijo treh severno afriških držav (Maro ka, Alzira m Tunisa). J.G. ..oOo.. PRED DESETIMI LETI "...Naš đom je na tlehin bo po treboval velikih naporov,da se bo postavil na noge.Ali se zatorej do volj zavedamo tega? Ker smo pre = pricani v naš povratek - se mora= mo zavedati.In naša naloga je - i meti odprte oči in ušesa ter trez no presojo v vsem,kar pošnemo.Naš dom,prijatelj slovenski,bo vstal z našimi žulji,kajti nihSe nam nebo dal odškodnine za to,kar je uniSe nega in šc bö.In kakor bomo ukre= pali sedaj,ko imamo priliko zaslu žiti,tako se nam bo obrestovalo ka sneje.NIÖ se bo srečal z "ničem", o tem smo lahko docela gotovi, a prav tako bo vsaka para in vsaka izkušnja,pridobijena v tej dobi e migracije,poplačana s stoterim sa dom.Zato mislimo na jutri in ne na pivajmo vsakršnemu dogodku,češ -"Jutri se bodo stepli in potem gre mo domov!" Kakor bomo gospodarili sedaj,tako bomo živeli kasneje. Ako bo sleherni Slovenec v emi graciji gospodaril trezno in pre= mišijeno,potem se tudi domovini ni treba bati,da bo dobila z nami na pleča po osvoboditvi še eno nesre čo več ampak resnično pomoč pri njeni obnovi." KT št.l. "Slovenci,ki se danes nahajajo v Angliji, so prišli iz taborišč... v Nemčiji in Avstriji ter ne pre= segajo števila tristo.Zlasti šene če odštejemo vse one,ki so sicer-vpisani kot Slovenci, toda jih njih medsebojno občevanje ne izkazuje zn takšne.Kar Slovenca dela na zu naj Slovenca,je najmanj slovenska govorica in se k slovenski skupno sti ni upravičen prištevati,ako jo namenoma zatajuje.Mi sicer ne odo brnvamo Titove metode,ki je mncge tujerodce z brutalno silo pognal z naše zemlje,kjer so živeli ena= kopravno s Slovenci dolga deset = letja,toda se tudi ne čutimo toli ko krive,da bi takšne ljudi pre = pričevali,da je njih mesto ob na= ši strani,ako tega sami nočejo. Vsak ima svojo svobodno vol jo,to= da ne moremo odobravati,da bi Slo vence ne predstavljali Slovenci... Vsak naj bo to,kar je in samo oni, ki se sramuje samega sebe,ne dela tako in se skuša skriti za drugi plašS. Seveda, edino na ta način je bilo v začetku mogoče priti v Veliko Britanijo..." KT št.2. KRALJ ZORI Julijski pariški SINDIKALIST ki ga urejuje dr.Topalovič,ki go= tovo nima nobenih simpatij za mo= narhijo,je objavil kot "pametno izjavo" bivšega kralja Petra, ki je bila zabeležena v Nici,kjer se kralj nahaja na oddihu. Čeprav bode v oči kraj, kjer je bila dana izjava, saj si pre= mnogi begunci po evropskih tabo= riščih,pa tudi tis ti,ki so že emi grirali,ne morejo privoščiti naj= bolj enostavnega oddiha, jo ven = dar velja zabeležiti, ker dokazu= je vsaj v besedah,da se tudi kro= nane glave učijo. Spočetka je kralj Peter re = kel, da tudi on sodeluje v borbi vsega našega naroda za svobodo,to da je pristavil,"ne da bi si pri= boril za vsako ceno svojo krono -ampak da bi izvršil svojo dolž= nost." Nato je kralj Peter pono = vil že staro obljubo, da se bo še naprej z nami boril "do zmage",to da tudi to izjavo je kvalificiral "da bi mogel naš narod v polni svobodi izraziti svojo voljo, da bi mogel odločiti o vseh svojih vprašanjih,pa tako tudi o vpraša= nju oblike vladavine,ki jo želi. Tej svobodni volji se bom podre = dil",je zaključil bivši kralj. (Ps) PRERANO Kot bombica je počilo v emi= graciji,ko nas je argentinska SVO BODNA SLOVENIJA 19.junija obvesti la,da je g.Pran Erjavec zapustil Pariz in se vrnil v belo Ljublja= no.List je še izrabil to priliko, da je orisal politično pot repa = trianta:"Najprej je bil pristaš socialnodemokratsko stranke, nato je prešel v katoliški tabor ter je med drugim spisal knjigo o sloven skem katoliškem gibanju".Potem se je po vojni "znašel" v Rimu v od= boru za ustanovitev slovenske dr= žave kot blagajnik,vendar je kas= neje po preselitvi v Pariz "postal zopet jugoslovan". Kaže,da je bil nekdo v Pnri= zu preveč uren s poročilom ali pa da je sam g.Erjavec preveč na glas mislil,kajti vest ne odgovarja dej stvu. Gospod Erjavec je namreč še vedno v Parizu.. Kako dolgo, je pa seveda drugo vprašanje, v kar pa zdaj res ne bi bilo pristojno za= hajati. (ps) DOKTOR KRNJEVIĆ Kot je na kratko že omenil v KT 229. (junija meseca) g.Simonič, je "Zveza demokratov in socialistov Jugoslavije", priredila 24.marca v.Parizu tiskovno konferenco, na kateri je prisotnim francoskim in dru gim časnikarjem obrazložila svoje stališče glede jugoslovanskih voli= tev,ki so se vršile dan popreje. Sam trenutek za konferenco je bil do bro izbran, ker je bilo francosko javno mnenje še vedno pod vtisom zaplembe jugoslovanske ladje "Sloveni j e",ki je vozila orožje za alžir ske rodoljube ali upornike, kakor že hočete. Toda ta poteza pariških beguncev ni dala miru g.dr.Krnjeviću,gl. tajniku HSS, ki je 12.maja v "Hrvatskein glasu" ostro napadel "Zvezo demokratov in socialistov" in ji med drugim očital, da ni šlo pri ce= lotni akciji za nič drugega kot le zato, da se gotovi Srbi prikažejo tujini, kakšni predstavniki Jugoslavije da so, čeprav v resnici ne predstavljajo nikogar drugega kot le same sebe. Tako da niso nič boljši od Tita ali Stamboliča, ki se je vsilil kosovskim Albancem kot njihov predstavnik. Pred kratkim je pariška "Zveza demokratov in socialistov Jugosla vije" objavila svojo izjavo, v kateri na zelo dostojen način odgovar= ja neokusnemu napadu dr.Krnjeviča. Bati se je, da takega jezika glav= ni tajnik HSS v emigraciji ne bo razumel, pa bi: zato morda zares kaza lo govoriti v jeziku,ki mu je razumljiv in tako pri srcuf čeprav je Pri tem gotovo, da bi nekoliko trpelo ime Zveze. Ta je torej zdaj spom nila glavnega tajnika HSS'na svojo ustanovno izjavo z dnem 1.oktobra 1950, v kateri je bilo rečeno: "V prepričanju, da ima svojo vrednost vsak doprinos k borbi,ki jo v domovini vodijo naši-narodi, smo se skupaj s prijatelji odločili,da bomo kot neodvisni in demokratski Srbi,Hrvati in Slovenci sodelovali brez pretenzij na strankarsko ali kakšno drugačno predstavništvo na naslednjih osnovah; (pojasnilo nato našteva, 1.točko,kakor sledi:) "Srbski, hrvatski in slovenski narod imajo suvereno pravico,da se po osvoboditvi vsak s svojo večino izjavi o tem, ali hoče skupno državo,pod katerimi pogoji in v kakšni politični in družbeni obliki." Prav to načelo, nadaljuje pojasnilo, je bilo izraženo tudi na ti skovni konferenci, kateri so med drugimi prisostvovali tudi dopisniki United Pressa,Reuterja,France Presse, Le M0nde,Neue Zürcher Zeitung, Combat, Carrefour, .Paris-Journal itd, in zaključuje z globokim obža iovanjem nad napačno informiranostjo, generalnega tajnika HSS g.dr.J'u= raja Krnjevida. !(ps) PISMA UREDNIKU RAVNOGORCI: G.urednik! Vsakomur je znano dejstvo,da narodi Jugo= siavije niso izgubili vojno.Izgubili so medtem ono,kar je najdragoce= nejše - svobodo.Zakaj? Zato,ker je splet škodoželjnežev in pa nepouče t Vs ^Vr'r ^ vmo^nos "velika trojica" obesi svobodo Jugoslavije na otaiinova vesala.Rdeci totalitarci so razširjali vesti,da je Mihailo= vid fašist in kolaboraterlrugi so spet trdili,da je velikosrb,šovinist aa vodi tretjo srbsko vstajo",nima nobene ideologije ter nima naroda za seboj ampak le "neznatno grupo četnikov".Pustirno v tem pismu škodo zijne hudobneže pri miru,saj jih poznamo. - Dobromisleči g.VF piše v AT 230 takele čudne izjave:"Nikako ’ ravnogorstvo’ ni obstojalo pred E Doiijem..." Pred mojimi očmi se še enkrat,kakor nekoč,pomikajo borbe ne vrste ravnogorcev,medtem ko se po planini razlega pesem:"Mi smo ravnogorci...Slobode^borci...Pokreta našeg straža...Naš vodi heroj i J nak Mihailovič Draža." Med besnenjem borbe in glušečim grmenjem pred= jurišnega ognja,pred samim napadom na okupatorja,zopet doni pesem:"Sve dr-*6 1 TrMŠ?M1-DV1fe* Se slol:>ode klik,..U našo j krvi se piše..Nove Pr®d gfednm besnenje ravnogorskega ognja, a skozi o fi ^ £1C1 m11 tmn Preblja odmev pesmi:"Jer mi smo ravnogorci. . . znn?°le^0rC™ " 30„s.Pesmijo jurišali v smrt,upam, da bS to pri nal tudi g.VF, pač niso niti'sanjali,da'se nekje tam daleč, v fašistič a iji,nahaja mestece EbolicMgdtem ko so oni jurišali skozi ognie r? ^ pes^: "Ravnogorci j ravnogorci.. .neumorni, hrđo 1 borci . Takrat si niti narod m ne ravnogorci niso mogli predstav= ljati,da bodo komaj 15 let kasneje živi in dobromisleai bratje v emi= graciji javno negirali celo sam obstoj ravnogorcev.Mogoče ljudje pri= bajajo do takih trditev le zato,ker se ni ostvaril - "nove države Uk". Dober del ravnogorcev,ki so jurišali in padali v borbah,je pripadal JURAO (Jugoslovanski ravnogorski omladini).In ko so za pesmijo heroje/' sledile sovražnikove krogle,so po naših planinskih bolnicah negovale ranjene junake sestre ravnogorke,članice ZEOS (Ženske ravnogorske o = mladinske službe). - Zanikanje obstoja onih,ki so "Pokreta našeg stra ža" in pa trditev,da niso imeli lastne,ravnogorske ideologi j c,zdi se mi vsaj,da se ne strinja s- pojmom intelektualnega poštenja.Z moralne= ga stališča pa ne verujem,da je dovoljeno negirati revolucionarnost onim,v katerih krvi se piše - nove države lik!Öim obstoja politično vodstvo (Centr.nacionalni komite je bil osnovan 1941.) in vojaško vod stvo,in čim se vodi borba za novo državo,novo državno obliko,potem je dovolj jasno, da ne gre za status quo.Duh Eboli ja,ki ni bil ravnogorski» je ustvaril krilatico povratka na s taro.V vsem Eboliju ni bilo niti 51° ravnogorcev, a med 12.000 ljudi komaj trije-štirje ugledni ravnogor ski prvaki. - Januarja 1944 so v vasi Ba sprejeli Rezolucijo narodov Jugoslavije sledeči: 1)zastopniki Ravnogorskega pokreta,2)zastopniki vseh demokratičnih stran Jugoslavije(razen H3S) in 3)zastopniki vseh pomembnejših narodnih nepolitičnih organizacij. Tega,podpisanega od 274 delegatov iz vseh krajev domovine,ne more negirati reakcionarni ebolski duh,niti trditve dobrohotnih a slabo poučenih ljudi,najmanj pa napori emigrantskih pro-ravnogorskih združenj, stremečih po spremembi sklepov baškega kongresa. Tu bi vprašal g.YF,ki trdi ,da"ni nikako ’ravnogorstvo’ obstojalo pred Ebolijem",kako da je potem imel glavno besedo na kongresu -Ravnogorski pokret? Ni logike,govoriti o obstoju gibanja,a obenem zanikati njegovo ideologijo. Morda kdo ne pozna ide= ologije pokreta.Takim^priporočam,da bere spise pok.Adama ' Pribičeviča. Kakor sem razumel članek g.Vitovca,on Zastopa,tezo, da naj ravnogor ske organizacije vodijo ravnogorski prvaki in ne pro-ravnogorci.Postav Ija se vprašanj e:kako bi se upr. počutili Srbi,če bi se v tujini osno val Srbski odbor z vodstvom iz samih Slovencev,ki so nekoč živeli v Sr bi ji? Ali Slovenski odbor iz Srbov,ki so bili v Sloveniji? Kaj. takega si gotovo nihče ne more zamisli ti.S tem seveda ne osporavam enim in drugim,da imajo svoje odbore. Isto načelo naj bi veljalo glede Ravno= gorskega pokreta. Toda danes v vodstvih tkzv.ravnogorskih emigr,orga= nizacij ni videti ravnogorskih prvakov.Zato tudi imamo toliko takih ravnogorskih" organizacij,ki se med seboj prepirajo.Vse te stoje na osnovi povratka na staro in restavracije monarhije za' vsako ceno.Kaže, da tam prevladuje mnenje,da ne more biti ravnogorec,kdor ni monarhist! Na tej.logiki temelji tudi zanikanje obstoja ravnogorskega Centralne= ga nacionalnega komiteja,ker je bil ta sestavljen večinoma iz republi= kancev.Tu bi omenil le dr.Dragišo Vasida in dr.Mladena Žujovida. Ce je nekdo danes za Dražo Mihailoviča,to še ne pomeni,da je ravno= gorec.Skoraj vse srbske emigrantske organizacije,celo z najreakcionar= nejsim obeležjem, so zdaj so Mihailoviča.Ker so za Dražo,se lahko po mili^ volji imenujejo Dražinovci, toda nikdar in nikakor pa ne ravno-gorci! Meni je zelo simpatičen ljubljanski škof dr.Rožman,pa me lahko imenujeta rozmanovca,toda zaradi tega me nihče ne more smatrati za ka tolika, kor to nisem. MiioS Adln Koste. DREVESA IN GOZD: G.urednikIStrinjam se.z uvodnikom (KT 230),da do ma nimajo tistega pregleda nad dogodki,ki g.n je moč dobiti v svobodnem svetu.To sem^imel nekajkrat priliko opaziti v razgovoru z obiskovalci, bprva me je čudilo,zlasti,ko sem bral članek g.Maksouda,ki je 1952.0= biskal kardinala Stepinca in je ta dvomil o resničnosti spor^ med Ti= tom m Moskvo.Zdaj mije jasnejše in poročilo "Na obisku" to dobro za dene.znebiti se komunistov za vsako ceno in pod tem vplivom gledajo in presojajo cisto vse. Pa tudi drobnih dogodkov je toliko,da mnogokrat ljudje res ne vidijo zaradi preveč dreves - gozda. Neki list je objavil vest,da se je g.Pran Erjavec vrnil v domovi= zanimivo,kar je pisal v "Nastanku sloven= skih političnih strank" ali v brošuri "Iz bojev za slovensko avto nomijo ? Vsak zvezek stane samo 3/- Pri BM/PRAVDA,London,W.C.1. RAZGLEDI 10ICRETI ; ARODMOG OTPORA IJ JUGOSLAVIJI 1941-1945, spisal Dr.Živko Topalovio, izdali jugoslovanski sindikalistiPariz, 1958, 216 strani. ''Ta knjiga ima daljnosežnejšo nalogo, kot pa je enostaven prikaz odporniškega gibanja v Jugoslaviji'1 piše v predgovoru dr.Topalović. |Toda ta gibanja je vzela za svoj glavni predmet. Iz odporniškega gibanja, tz njihove borbe in njihove usode je vzklila komunistična diktatura v Jugoslaviji. Okoli teh gibanj se dogaja vse ono, kar se je delalo doma in v zamejstvu glede na Jugoslavijo. Za jasen in šiv prikaz teh gibanj, onega kar je bilo pred njimi in tistega za njimi, se mi je zdelo najprimernejše vzeti kot osnovo veliki proces proti Draži Mihailoviču, ki se je vršil leta 1946. Tu je eno gibanje sodilo in se maščevalo nad. drugim. Tu je prikazana tragična zgodovina enega kakor drugega, pa tudi zgodovina naših narodov. Na sebe sem prevzel vlogo svobodnega branilca na tem procesu. Ta vloga mi je omogočila, da izpopolnim vsebino procesa, in izdelam pravzaprav zgodovinsko razpravo, katere vsebina je mnogo širša od samega beograjskega Procesa. Mogoče bo ta način sestave knjige videti nezadostno znanstven.Toda ni mi bilo do znđtetvene disertacije temveč do političkega dela, kjer objektivno navajanje preteklosti služi ciljem bodočnosti'1. Čeprav je eden od ciljev knjige dr.Topaloviča, da pojasni in opraviči politiko jugoslovanskih sindikalistov in demokratskih socialistov za časa vojne in okupacije, je ta cilj postranski. Delo in napori dr.Topa-■Loviča po odhodu iz domovine (1.1944), so eden od neštevtlnih poskusov s strani mnogih Jugoslovanov, Britancev, Amerikancev itd, da se prikaže res-dtca tako o Titu kakor tudi o Mihailoviču in da se poskuša spremeniti an-gto-ameriško politiko napram Jugoslaviji. Dr.Topalovič podrobno opisuje britansko t.j.Churchillovo politiko napram Titu in Mihailoviču in se dobi vtis, da je Churchill čeprav ne edini, vendar pa naj večji krivec, da jeda-hes Jugoslavija komunistična. Mogoče je danes hladno presojanje o tem, ko-ttkt del krivice imajo Amerikanci, a koliki Britanci, kakor tudi jugoslovanske vlade v izgnanstvu, vključno kralj, malo prezgodno. Knjiga dr.Topaloviča jev naj večji možni meri objektivna, vsaj kar se tiče dogodkov v Jugoslaviji. Zato mogoče ne bo všeč posameznim patentiranim ravnogorcem, nacionalistom in monarhistom, ker se dr.Topalovič ''drzne'1 kritizirati mnoge, v mnogih stvareh tudi samega Mihailoviča,Po tej kritiki pa postane sam lik Mihailoviča jasnejši kakor tudi sama doba, katero knjiga zajema.: Dr.Topalovič je vzel ob'e odporniški gibanji (Mihailo-vtčev0in komunistično) za svoj glavni predmet, ker sta ti dve odporniški Sibanji tudi bila glavna igralca v narodni drami. V knjigi govori Mihailovič na sodišču, a dr.Topalovič dopolnjuje iz drugih virov in lastnih iskušenj ono, kar jo nejasno ali kar sodišče nt dovolilo omeniti. Na ta način dobimo celoto, čeprav se mogoče tudi gotove netočnosti tu in tam. (Dr.Topalovič je bil eden od obtoženih na ome-nj.dnem procesu proti Mihailoviču in .je bil obsojen na 20 let ječe v odsot-bosti). Ravno to dopiün j evan j e in pojasnjevanje onega ,kar je Mihailovič na sodišču izjavil oz. mu ni bilo dovoljeno da izjavi, podčrtava gotove važne strani in omogoča boljše razumevanje dogodkov pod okupacijo, Totalitarci v emigraciji (zboraši, ustaše in podobni),razni brvatski demagogi kova dr.Krnjeviča,. in precejšnje število nepoučenih ali zlonamernih Slovencev, nazivajo nekomunistično odporniško gibanje ''četni-^ko'1, a vse borce tega gibanj a .''četnike, Istočasno prisojajo temu gibanju tzrazito anti-jugoslovansko, velikosrbsko vsebino in mečejo Mihailoviča v Isti koš z Jevdjevičem, Djujičem in podobnimi, To je škodoželjno obračanje bdjstev oz. v najboljšem primeru neznanje stvarnega stanja pod okupacijo, Strah krnl.ju.je ''Noben občutek tako popolnoma ne paralizira razuma in ne uniči vsako moč presojanja kot strah'1 (Edmund Burke) Obe odporniški gibanji v Jugoslaviji sta nastali iz popolnoma različnih razlogov. Komunistično odporniško gibanje je začelo z napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo - to j e bil glavni in edini razlog in v začetku to gibanje ni bilo narodno. Nekomunistično odporniško gibanje (ono je po- stalo anti-komunistično šole mnogo kasneje)* katero jev Srbiji ustvaril Mihailovič, je v resnici bilo nadaljevanje vojne po ljudeh, ki niso hoteli priznati kapitulacije, katero ni priznala niti uradna jugoslovanska vlada v emigraciji. Gornje nudi zelo enostavno sliko, enostransko in zato netočno» Na področju Pavelićeve MDH je bil vzrok za pojav odporniškega gibanja po-vsem drugi: pokol ji Srbov po ustaših» Ustaška zversta nad Srbi so primorala preživele Srbe, da se branijo in morali so se nasloniti na okupatorja, Italijane, da bi rešili, kar se je moglo rešiti. Italijani so jim nudili pomoč, računajoč, da bo pp koncu vojne z zmago sil Osi, Dalmacija ostala italijanska t.j. ne bo v sestavu MDH. Angleži so odobravali to sodelovanje mod Italijani, okupatorji in Srbi v MDH, ker so na ta način vezali znaten del italijanskih vojnih sil. To sodelovanje pa ni šlo v račun ustašem in kasneje komunistom. Ti Srbi na ozemlju Pavelićeve NDH so se naziva!i ‘'četniki"jki pa v začetku niso imeli nikakršne zveze z Mihailovičem. Posamezni četniški poveljniki so imeli tudi direktno zvezo z Britanci» Kasneje, ko so slišali za Mihailoviča, t.j. ko je on postal minister jugoslovanske vlade, in s tem edini legalni predstavnik pobeglega kralja in vlade, so četniški poveljniki iz Paveličeve NDH stopili v zvezo z njim in se podredili njegovemu poveljstvu. Mihailovič je postal neke vrste legenda mod njimi, a jih ni mogel kontrolirati» On je poskušal te četnike nagovoriti, da se borijo proti Italijanom, a je dobil tak odgovor: "Kdo bo potem hranil naše žene in otroke, katere sedaj hranijo Italijani?" V vprašanju je bila borba za goli obstanek četnikov in njihovih družin» Ali se jim je mogel Mihailovič odreči? Ali pa da jih obsodi zaradi sodelovanja z Italijani? Da jim tako uniči še edino upanje in vero v kralja, katerega predstavnik jo bil Mihailovič? Strah je poraliziral razum in uničil vsako moč presojanja preživelim Srbom, organiziranim v četnikih» Za pokolj Srbov, svojih najbližjih, so oni dolžili cel hrvatski narod in muslimane in četniško stališče napram : vsem problemom je bilo anti-jugoslovansko, anti-hrvatsko in anti-muslimensko, anti-katoliško in fanatično pravo slavno-srbsko. (Popolnoma nasprotno stališču Mihailoviča, ki je bilo jugoslovansko)» Četniki so, čim so se organizirali in bili oboroženi od Italijanov, začeli ne samo z borbo proti ustašem, temveč tudi s krvavim maščevanjem proti nedolžnim in nemočnim Hirvatom in muslimanom. Ti zločini brezumnih, od strahu zaslepljenih četnikov nad nedolžnimi Hrvati in muslimani niso bili nič manjši od ustaških. Ko se je pojavilo komunistično odporniško gibanje, so vanj vstopili mnogi Srbi iz Paveličeve NDH. Tem Srbom je bilo v začetku vseeno, v katero gibanje vstopijo, glavna jim je bila borba proti ustašem. Danes -s-e-v emigraciji nahaja znatno število na primer Ličanov, ki so bili najprej partizani, a so p