Oznanilo in naročilo. Velika nesreča je zadela naSo sosedno Skolijo IjubIjansko. Na velikonočne praznike v noei od dne 14. do 15. aprila t. I. je strašen potres omajal hribe in doline, zemlja se je tresla, hišne stene so pokalo, dimniki so se podirali in strešna opeka je padala raz strehe, podzemeljski grora in bučanje je vzbudilo vse prebivalce, ki so prestrašeni hiteli iz svojih prebivališč pod railo nebo, da si rešijo vsaj življenje. Kdo popiše strah in trepet prebivalcev, ko se je zemlja potem zopet večkrat tresla in zibala, ter se je še bilo bali večje nezgode! Poznejši sunki niso bili sicer več tako nevarni in osodepolni, vendar pa je ljudstvo zbegano in prestrašeno, ter mora vslcd žugajoee nevarnosti, da sepotres zopet ponovi, po Mevih in harakah prebivaiL Posebno je bela Ljubljana jako hudo zadela, menda ni cerkve, pa ludi ne biše v celem meslu, da ne bi bila več ali manj poškodovana; mnoge hišo sc bodo moiale popolnoma podreti in na novo zidati. Božja služba se mora pod milim neborn opravljati, ker so tudi liiše božje zelo poškodovane. Škoda, žalost in tuga je res nepopisna. Samo v Ljubljani se ceni škoda do pet milijonov goldinarjev, koliko pa še je po drugih mestih in vaseh na deželi! Zato pa je res poinoč nujno potrebna, in če sploh velja latinski pregovor; »Bis dat, qui cito dat — dvakrat da, kdor hitro da«, velja gotovo tukaj in je potrebno, da se po tem izreku ravnamo, in svoje srce odpremo ter z radodarno roko priteeemo na pomoč tako slraSno obiskanim sosedom. To tudi naj storimo iz hvaležnosti, da nas ta huda šiba ni tako hudo zadela, če ravno se je tudi v lavantinski škofiji čulil ob istem času^ potres in je sem ter tje škode uzročil, posebno na cerkvah, pa ta se ne da primerjati z velikim oškodovanjem, s katerim je sosedna škofija zadeta. Vsled tega naroča kn. šk. ordinarijat, da naj, kdor le more, po svoji raoči priteče na pomoč poškodovanim sosedom našim in podpira vsega usmiljenja vredne, po strašnem potresu oškodovane prebivalce. V ta naraen še posebej vabi kn. šk. župnijstva, da naslednjo II. nedeljo po veliki noči, to je 28. aprila t. I. ali pa III. nedeljo vernikora naznanijo, kako hudo je bila žadeta sosedna škofija Ijubljanska vslod strasnega potresa, in da napravijo pobiranje milih darov za poškodovane po potresu, bodisi pri jutranji ali popoldanski božji službi, in raile darove nemudoma pošljejo kn. šk. ordinarijatski Pisarni, da se bodo kn. šk. ordinarjatu' liubljanskemu z* usmiljenja vredne nesrečne poškodovance poslali. »Šibe potresa, reši nas, o Gospod!« — Kn. šk. ordinarijat lavantinski v Mariboru, dne 2-- aprila 1895. f Mihael, knez in škof.