..,! ^-ji ra ustnnnvnom zhoru Z\v>:e dne l). novemhra v Celju.) iKoocc.) Ali moramo dati tudi tej novodosii oziroma novo nastali sloveuski inteligen-- ei in ouim drobnim polinteligentom. Ki snio jih deloma prevzelt. sprcjeli pod svojo streho. deloma jih pritegnili senr- kaj iz naše eentrale. prirncrno diiševnn lirano, da bo povsod. rastla domaea slo- venska. jugoslovanska kultura in z njo naši ljiidje, da nam ne zapadejo v dušev- lio otopelo brezbrižnost. In to v|)rašanje je za nas silno resnn. Saj sta po prevratu, torej po preteku r-- nt:^a leta, v.saj kolikorje meni znanc nastali na Spodnjem Štajerskem saiuo dve novi kiiltiirni društvi. ki tudi res iTe- lujeta, to je Čitalniea v K'o^ateu in Ro- saški Slatuii, po ncštetili drusili krajlli pa ne saim/ da ni nastalo nobeno novo društvo. ampak celo stara. nekdai siiaj- no dcltijoča drustva, ko jc še bilo veliko manje intcli.^cnce, seda.i spe spanje imm-- vienej^a. Krivda temu nedelu je po nekod ta, da so naši zmo/.ni dusevni delavci (also preobioženi v svojem pokiicu, da skorn nimajo proste nre za oddih, dni.y;i so zopct prcoblo/.eni s političnim ali kaklin drugitn javnim poslom, kot gcrcntstvom, delom x okrajnem zastopu, raznih dnigili javnili odborih itd. Ponekod zopet nn- pravijo eno pompozno prireditev in po- tem delo zopct vsaj za pol leta eisto poeiva, ponekod so se v drustvih razpn- sle s:rde osebuosti, marsikjc pa sc je. kot velikega dela nase inteligence spioii. lju- dii oprijela Ictargija in razpaslo kritika- slrstvo, ki ve vse naiboljc. a nikdar ni- ti 7. mezineem ne ,c;ane. To vse mora pasti in sicer' cncrffi- čno in tako.i. Casi so preresni. da bi ml v svojih kulturnili društvili z odbori ko- murkoli kadili, nasprotno. društva morr:- ..v- \uliti \- odbore le ljudi, ki imaju voljo. veselje in pa zmožuost, ncsebieno za javuost delati in ee tudi so to najmlajsi. ker danes pač ne bomo vc\: Ijudem od- rekali ztnoznosti javuo delovati, če slu- eaino se nimajo sivili las ali celo pleše. (.lospodje. kipoznate na.se razmere po mestili in tr^ih, mi bostc- priznali, da je bil C-as, to cncrgično in javno pribiti. 1 ' vsebini ljudsko-izobra/.cvalne.c:a dela sem že izerpno govoril na zadnjem /aii|)uem zboni .IDS v Celju, smcrnice. ki nam jih je podal danes reterat idejaft- sta dr. Dolarja, si bomo pa ^cotovo vsi KJoboko vtisnili v spoyiin in v njili smislu ilelovali. Preostaiie mi torej .tcovoriti še samo o or.uanizaciji tc.^a dela in potrebi Zvezc vseh nasih prosvetnih drnštcv. Na.ši nasprotniki, tako SI.S Koi JSDS, so delo po svojih kulturnili uru- ši\'ili že popolnoma-eiiotno izvedli in mi imamo na eni strani »Svobodo« s svojim* dobro delniou'ini" podniznicami in ncbroi kierjkalnih društev, or^aniziranili v »Slovenski krščansko-socijalni zvezl«. Samo nase Citalnice. Rralna in Izobraže- valna društva se tavajo sem in tja, kot zapuščcn-c ovce, da jih prav poljubno Iz- rabl.ia.io nasprotniki in naše delo oncmo- ^¦očajejo. /!e v prej omenjenem svojem referatu o Ijudsko izobra/.evalnem delu sem povdarjal, da mora biti koncc tes:a uaše.y,a lazu.iive.u'a slogastva, ncdcla, le- nobe in nnlo.cfa Zveze je, da to koncno izvede. Saj je naravnost ,sramotno. cTa na?a številna napredna inteliRenca v Ma- riboru, ba.ie naši dru^i Ljiibljaui, nhna ni ti ene.u'a svoje^a kultunie^a društvrt. ka.iti predsednik Citalnice je klcrikalec dnljovnik dr. Mcdved, bivši protikandi- dat scdajnesa naeelnika JDS. Tn v iste;^ mesfu ima.io politieni somisljeniki te.'^a predsednik a Citalnice par svojih nepoTi- tienih društev, kamor pa naši ljudjc ni- majo pristopa. To omen jam izrecno. ker jc zuacilno za Maribor, za našo napre- dno intcliffcnco tainkaj in še marsikje drn.q;od. Pravijo. Citalnice so se pruzi\cT<.'. Oospoda. zakaj prcživele? Ali je re- treba. da spreminjamo vsako leto imerrn svojim dnistvom. da ustanavljamo vedno nova drustva z blcstečimi ini.eni. ee Tio- čcmo delati? Ne, samo |)odkrepiti je treba dosc- danja življcnja zmožna in potrebna uru- stva. nepotrebna pa neinndoma odstra- niti, da ne bomo vsak dan po parkrat nn- dktiovani z raznim narodnim davkom, ki pa je čisto neplodcn in Ijudi 1c mrzi Tn da ne bo vsak občan zc obencm vsaT Dr. MILKO HRASOVEC: 25 let delovanja Celjskega pevskega drustva. (Koncc.) Začeli so za nas Slovence easi, ki sc jih le s srdom in upornim duhom spomr- njamo. Narodno delo so nam zatrli, v do- movini nase ljudi zapirali. na bojnih po- liih pa so v istem casu padali naši fantje! Tudi naše C. 1J. D. je utilmilp; izmct* njcKOvih članov je marsikdo šcl in utiTi- nil za vedno. Lc v skromnih krožkih so si. zaostali tndi v teh letih žalosti in oh- upa krepili zavest s slovensko pesmijo. Šc lepša in slajša se nam jc zdela takrat. ko so 'nas preganjaH. Leta 190S jc začela po štirih lctili svitati zarja svobode. Vse je že vedelo, da «re nasiljc proti zasluženemu koncr:. 2c 18. aprila 1918 sklicc nase dru- štvo izrcdni obeni zbor in stopa v novo /.ivijenje. Scdanji predsednik L. Rebek in scdanji pevovodja «. PrcKclj vzela sta vodstvo društva v roke; pevovo'dja je z neuniornim svojim delom privetiel zbor našcRa društva do visoke popolno- sti. Ker se je bilo med tern časom žc nstanovilo posebno drainatieno drustvo, je začelo društvo tern bolj .ijQjiti petje. 2e 14. jtmija 1918 je nastopilo z izvrstno nspclim konccrtom v Sokolskem doinu v Cclju. Dne 4. av.icusta jc napravilo konccrt v ^oštanju, dne 25. avsusta \ Slov. Bistrici in due 8. septembra v Na- rodncm domu v Cclju. Ta čas nastal je državni preobrar. Zarja svobode je za/.arcla tudi k nan;, /.elezue vezi so popokale in prosti sum bili. Tako silno in hitro je prišla ta svro- boda. d^ je doUco sploh nismo inoffli 1uuk*- ti. Naše drustvo je v vseh tell slavnos?- nih dnevih in prireditvaii sodelovalo tcr nastopalo povsod s svojim zborom. Dne 15. marca jc priredilo velik in dobro uspel koncert v incstnem fflcda- iiscu v Celju s sodclovanjem pevkc ¦ govskega poldica dobe posebne br ... obrestne, dolgoletue kreditc: 3. dobio- voljci-uradniki bodo izenaCetii v vsem ^ svojimi tovariši, h\ s;) v easn, ko so uo- brovoljei vrsili veliko in težkf. doižii(>st za doniovino, napredovali in prišli \ vi- šje stopnje; -4. dobrovoljci-dijaki boco imeli in'venstven'j pmvo c!o dr/avnili sti- pendij. V niinistrst\'ii z-! no svojih oddajališčih razdeliti med .¦rebivalstvo, ki pride v poštev, in sicer a ceno t» K o0 v. Opozarja se, da je o izvenredna delitev kot priboljšek %Mesalina«, muzikaliČnib, komičnib, pevskih točk itd. Vse pri- jatelje pa vabimo, da se v kolikor mogoče velikem številu večera udeleže. Zadnja poročila Italijanske skrbi glede Jadrana. — Anglija in Francija prepuščate rešitev Ameriki. Trst, 20. dec. »Edinost« poroča iz Pariza: Vse iaške vesti o pogajanjib med Italijo in Jugoslavijo so neres- nične, tudi vesti o sporazumu glede ladij. Laška politika je prišla v zagato glede Reke in jadranskega vprašanja. Anglija in Francija prepuščata rešitev tega vpraSanja Ameriki. Italija upa sedaj, da bi v pogajanjih z Jugoslavijo do- segla več nego od Amerike, od katere je popolnoma odvisna glede prehrane in kredita. V življenjskern interesu I tali ie je, da pride do normalnih raz- mer in se napravi konec nervoznosti, ki pretresa ves njen život. Železničarjem v Ameriki prepovedano stavkanje. Amsterdam, 21. dec. (LDU.). »Telegraf« poroča, da je ameriški senat s 45 proti 25 glasovom sprejel zakonski načrt, ki železničarjem prepoveduje stavkanje. Nizozemska ne Izročl Viljema. Brusel j, 21. dec. (LDU.) Nizo- zemska vlada je obvestila zastopnike ententnih držav, da ne bode izročila bivšega nemškega cesarja Viljema. \ V Avstriji — vedno slabše. Dunaj, 21. dec. (LDU.) Poroča se, da bo množina kruha za osebo z Novim letom zopet zmanjšana. Nakla- danje 30.000 ton žita v Trstu, ki je pripravjjeno za Avstrijo, se nemudoma prične. Lov za Bela Kunom. Dunaj, 21. dec. (LDU.: »Korresp. Wilhelm« poroča, da je orožništvo pri- jelo ogr.-ka državljana Ladislava in Andreja Horvata, ki sta se potikala okoli gradu. Izjavila sta, da sta hotela odpeljati Bela Kuna in tovariše na Ogrsko, da bi jih izročila sodižču. Italijanski socijalisti za razpust par- lamenta in /a no.e volitve. Trst, 20. dec. (LDU.) Iz Rima poročajo: Socijalisti so sklenili nepo- mirljivo taktiko n a pram meščanskim strankam. Le v slučaju, da pridejo do oblasti, Di spremenili taktiko. Vodja rnaksimalistov se je izjavi! za razpust parlamenta in obnovitev volitev. lzjavil je tudi, da bi bili socijalisti v potrebi za sabotažo parlamenta. P.I. občinslvu v ved- nost, da eel}, denarni zavodi v sredo pred božičem 24. dec. t. l. ne uradujejo. 1051 1 TRGOVINA. ORBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Za živinorejske naiiieiie. Oheine, okrajni zastopi in denarni zavodi se vljudno naprošajo, da pri se- .sta\ i proradmov za priliodnjc leto nc pozabijo nn potrebe naše silno oškodova- iie živinoreje. Bas ta panoga je v VojnHo- liko trpela. da bo trajalo nekoliko let, predno se najliujse rane zacelijo. NeoT)- liodno je potrebno, da se pregleda to, kar nani je ostalo. Zato se bo vršilo prihocf- uje leto vee živinorejskih razstav v ras- nili krajih Slovenije. Poverjeništvo za kmeti.istvo je v svrho razdelitve nagracl za najboljše uspelie živinorejcev, doloei- lo precejšen znesek, vendor pa v imenn dobrc stvari prosjm. da tudi obeine, okrajni zastopi in denarni zavodi stavijo \X) svojih inoceli v proraetni primernc y.iieske /a premovanje zivine. Eno izmeel iKijiežjili pa najvaznejsili vprašanj Je vprasanje pravilne bikoreje. Toliko pa ie /o sedaj razvidno. da bo nastopilo veliko pomanjkanje na dobrili plcmcnjakih, Ce se temu yprasanju nc posveti vcčja po- zoniost. Zato priporočamo, da živinorci- ei priiavijo lepe bikce in merjaščke ao- brega pokolenja živinorcjskemu nadzo:- • niistvn pri kmetijskem povcrjcništvu, Tccr nanierava isto posredovati pri odbiranju za pleme in pri nabavi plernenjakov. Na \sak Tiačin bo trcba v zboljšanjc bikore- je nekaj večjih žrtev, saj je pd dobrili pTe- meniakov odvisna priliodiiost zivinoreje. l)ri!)oroeamo torej, da se vstavijo tudi za iianavo plemenjakov in za obdarovanje iiajboijših 'bikov ob priliki liccncovanja primerne vsote v proraČMin, kajti zneseT\, ki ;sra iuia kmetijsko povcrjeništvo na razpolaRO. bo ^lužil le v nekako pobudo in priznanjc požrtvovalnega dcla. Le v skupnern in složnein delu homo postavili trdne ternelje naši živinoreji Upam \n sem prepričan. da moja prošnja ne bo zastonj, saj bo denar, ki jc nalozen v smotreni akciji za pospesevanje zivino- reje, nosil najboli§e obresti v dogleclnl priliodnosti. — Trr/. Zidanšck, živinorcl- ski nadzornik. Gospodarska koinisija za stvarno demobilizacijo (Ljubljana, Sodna ulica) opozarja na naslcdnje predinete. ki pri- dejo v bodoeih dneli na prodaj: Pekarski stroj za mešanie testa, za večje obrare in vclike zavode. Vec. strojev za izdclo- varije sodavice, vcčje število svedrov za vrtan.ic kamenja v različnih vclikostih. v doglcdncm easu bode na razpolago vceje šlcvilo žcfeznih posteli in žcleznih nočnlh omaric. Svedri sc nahajajo v Litiij, osta^r prcdmcti v ljnbljanskili skladišeili. Vstop- nicc za ogledanje se dobijo pri Gospo- dnrski komisiji. .Tavne naprave in zavoc't kakor tudi zascbni interescntje, ki bi To predmetc dejansko uporabljali, se opo- zar.ia.io na to. ProSnje je vlagati pri Qo- spodarski komisiji.NZa postcijnjake nai sc vloze za sedaj pismene pro!5nje. Ocklaja se rcflektnntoin pozneje razglasi. Cenejša živlla sc bodo vslctl sklepa ministrstva v Bcogradu dajala reviicjslni slojcm mescca januarja, in sicer vsem revnim slojcm. ki so brez sredstev, clalje delavccm, nameSčencem In uradnikovr«, ki so odvisni od svojc dnevne, ^cdenske ali inesecne place oziroma mezde. ^i\ila se bodo nakazala v razdelitev: i. želez- niškimaprovizacijam; 2. »Samoponioel«; 3. pri »Vojni zvezi« vclaujcnifu konzu- nioin: 4. »Splosni gospodarski zatlru^i«. in koneno oniin, ki niso velanjcni pri no- bent teh orjcanizacij, pri mestui aprovi-, zaciji. Važno za izvoznike lesa. Kadi silno- ga ponianjkaiija vagonov more žrlezniea le v majhni nieri ustrezati vell- kenui povprasevanju po vagonili za eks- pojt lesa. Zato treba, da se razpoložni vajioni razdele mud posainezne izvoznc tvrdke po «otovein kljueu. Razni interc- sentje so se obrnili s posredovanjem tr- ifovskc in obrtniške zboruice do obratne- ga raviiateljstva Južne železniee, da naj bi sc ključ določil na podlagi ninožin, Ki jih imajo tvrdke pripravljene za odpoSi- ljatev; da se nepristransko doženejo te množine. naj bi jih ugotovil poseben oa- hor iz zastopnikov vseh interescntov, c- voiitualno na lieu mesta. Da bo mogoee iipostevati vse interesente, pozivlja obra. no ravnatcljstvo Jiižne železnice v Ljub- ljaui vse eksportne tvrdke. da inn tekom osmih dni naznanijo kolieine lesa .ki jlli imajo pripravljene za odposiljatev v ino- zemstvo. Akcija jjlede avstrijskega voinega posojila. Pod predsedstvom Ijnbljanskc- ga škota Jegliča, župana dr. Tavčarja in industrijalca Drag. Hribarja se je v Ljub- Ijaui ustanovil odbor, ki se bo bavil z vprasanjeni avstrijskega vojnega posoji- la. katero znasa v Sloveuiji nad 400 inili- jonov kron. Skrbeti hoče, da se vprasa- nje za interesente eim najbolj ugodno reši. Kako se unietno tlači kurz krone napram dinarju? »Riječ SHS« poroea iz Beograda 13. tin.: kurz krone napram di- narju jc na beograjski borzi vedno čez 400, daues je notiral ecz 420. V beograf- skih trgovskih kro^iii se pripoveduje, Cla srbska narodna bank a \rrt2 vsak dan pc svojih Ijiideh veliko ninožine kron na boi- 70 in \slcd tega n? more kurz dinarja na- f>rain kroni pasti i>od 400, ker srbska na- rodna banka nudi vsakeinu več ko 400 K za 100 dinarjev. Na prodai srednje tcžka kobila, izvrstna za vsako delo, težko vožnjo in kočijo, ter manjši in srednje veliki praacl za pleme in zakol. Naslov: Celje-Gaberje 21. J650 IšČe se priden, poštcn in treten hlapec h konjem proti dobri plači ter hrani in pi- jači, ali brcz iste, oZcnjen ii; "•¦ Naslov: Celje-Gaberje St. 21. 16.50 1 Sprejme s«? vec' dobrih niizaiskill po- mornikov pri Baumgartnerju v Velenju. 1642 3-1 Sobo ako mogoče tudi hrano išče samo- stojna deklica, katera je črcz dan službeno zaposlena. Po možnosti prispeva z žive-, žem. Naslov v upravništvu. 1652 3—1 Trgouslii pomočnih zmožen popolnoma manufakturne in modne stroke se sprejme kot prva moč. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe je vposlati do 28. tm. z na- vedbo place na naslov 3—1 Sirec & Drofenik. Celje. Naprodaj: svinje, mladi marjasec, sedlo, sodi, baloni od 20 — 40 1, zidani štedilnik, koža za čevlje ter staro železo. VpraŠa se v Medlogu 14 (Forstmlin). T645 2—1 Strniščno repo in rdečo čebulo kupiije katerakoli tovarna stanica na vagone. Ponudbe z naznačbo cene na H. Novak, Zagreb, Maksimirska c 64. Netnorat^ spati? Niti de]ati? Imatenervoznebolečine? Občutek /ado- volistva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-sluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki spe- cijalni steklenici 24 K. Trpte ra pocasni prebavi? Zaprtju? To zlo se od.-trani s pravimi Fellerjevimi Elza krogljicami 6 škatljic 12 K Zelodec okr pčujoča švedska tmktura, steklenica 12 K. — Omot in poStnina posebej, a najcenejf! , ' Eugen V. Feller, Stubica dolnja, Elza- trg St. 35b. Hrvatska. 1599 D 15-1 Stran 4, »NOVA D O B A« Štev. 11* i.VLÄÄ 1 l%l 1 I ¦¦ W Iwl ditna in stavbena V V^JCfJLi|VJ Jlh obrestuje po M*0JE^±W^J JL JL^IJH» JL^^^XJJk radruga z om. zav. Prešernova ulica si. 15. *rl in pol od Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Karol Vamčj Gelte Prešernova ulica št. 15. Zahvala. Povodom smni našega nepozabneg^ sina ozir. brata, strica itd. gosp. mojopja Dragota L0 tfovorijo sluck-či razlo.ui: I. So nataneni naerti za to pnn-o popol- nonia ztfotovl.ieiii. Proga ne zaljteva no- benih večjili objektov, nc prcsckov, ne predora — kakor bi to nioralo biti na pro. •Ai Ljntomer-Središee ter veže .uospocku- ska središča dvch, jjospodarsko dobro stojeeih okrajev, katera sta že skozi pri- bli/iio 70 let zyezana z vozno iH)što ter je to cdina ccsta I. razreda v teh dvch okrajih. 2. Projektirano jc a) postajalisec /a obeinc Stara cesta (j^ola), kadomerje in Žcrovinci. b) postaja v Ivanjkovcih • srcdišče vecjcffa okolisa — kjer se naha- ja žc od leta 1886 postni nrad, brzojavni nrad in telefonska jjovorilnica tcr se stc- kajo v tern kraju okrajnc ccste od trch strain, tcr stiri občinske eestc, tako da bi imele lepc zveze na to postajo že navc- denp obeine, katcre pridejo v poštev za |)ostajaliSče v Žerovincili. dalje Sv. To- maž (žnpnija, posta, sola), Lalionci, Kw- neč (sola), Vclieani (v kateri obeini sc nahaja znameniti Jcrnzalcm), Milialovci, Svctinjc (župnija, sola) ter'cden del obči- ne Brcbrovnik, c) postajališče s tovorno nakladnico v Pavlovcili. Tamkaj sc spoji z okrajno ccsto Ivnnjkovci__Ormoz okr. eesta od Sv. Miklavža (sola, žnpnija), ob- einskc cestc iz Brcbrovnika ter Sc pride v poSfev za obeinc Utnierk, Pavlovce ter Hum. 3. V teh navedenih obeinah se v vseh ffoji v zelo vcliki rncri vinoreja in se nahajajo najznamcnitcjsi vinski vrhi. 4. Jc v obeini Velieanc vee prostih rudo- sledov za premoff, kuteri je izvrstne kva- litete. 5. Izdelani naerti dokazujejo na- taneno. da za izpcljavo tega naerta ni no- benih tchnienih tcžkoč tcr jc tudi vpra- šanjc ormoškcffa kolodvora po strokov- njakih ugodno rcšcno. 6. Čc sc ta proga nadaljujc proti Varaždinu, gre skozi zelo velikc obljudcne vasi, mimo ngljenikav Ladanju, kateri že dancs producira do 20 vagonov prcmoga dnevno in se bo sc go- tovo zelo razsiril. Ta'zvcza jc mogoča edino v Ormožu, kcr le tukaj je mogoč most crez Dravo. 7. Ko sc zvežc Murska Sobota potom železnicc z Ljutonierom, je to najbližja zvcza z našim gospodarT skim srediseem, to jc Mariborom tcr Ljubljano na cni strani tcr potom zvezc ercz Ladan.ic in Varaždiif one z Zagrc- boin.« Razven tega sc jc povdarjalo, da se vse ccstc, vsc dolinc stckajo proti Onno- žu, da tndi vsc ccstc v Hrvatski vodijo v Ormoz in da je Ormož nc samo center za ormoški okraj, ncgo tudi za velik del hrvatskih krajcv onstran Dravc. Nadalje se jc povdarjalo, da Ic/.ijo Velieane, kjer so prosti rudoslcdi za prc- mog — ravno v sredini prcmogovnega ectverokota. Vec ljubezni žrtvam nezmernosti! Mož je postal pivec in mis'Ii, da tc nnvade uc more vec opustiti, zašcl jc med one ncsrcčneže, ki sebe in svojc polagoina vodijo v propast, — in scdaj? Uliziiji ga ostro obsojajo. cut zaniecva- nja se vzbudi v njih in kolikokrat lahko slišimo: »tcmu eloveku ni vec pomaga- ti« — »jc vsc zastonj« »kaj me ta briga« — »saj vc, kaj je prav in kaj ne« — »na4] bom jaz njegov varuli« itd. Kaj sto- re bližnji? Nič! Mirno gledajo, kako da- lje pijc, kako gjnc in poginc. Ali je to prav, je to CloveSko? Naj se li eiidimo, ec ob današnjih razmerali, ko sc ob vsaki priložnosti in priliki pije in k pitju sili, da toliko mo/, in mladcničev izgubi pravo razso- dnost? AH nc /aslu/.ijo ti rcve/.i bolj ob- žalovanja kot ncprcmišljcnc obsodbe? AH res nismo clolžni jim poiungaM, jili rcsiti s pota pogube? Zainislimo si eloveka, ki uuvede ko- raka proti globoki kotlini. potcgncmo ga nazaj ali mu zakličcmo: »Stoj, ne naprcj, tebi grozi nevarnost!« Koliko njih bi nc bilo zašlo v nczmcrno in ncsmisclno pit- je, ko bi ga še ob pravcm easn dobcr pri- jatclj, hišni znancc ali stanovski tovariš svareee in ljubczuivo opozoril na ncpra- vo pot, mu svetoval ])ravo in siccr v ta- ki obliki, da bi dobil pivce vtis: ta mi resnieno le dobro želi! Kaj nc, čc uglcdamo osebo, ki je pa- la v vodo in se böri z valovi, ki jo hoee- jo potisniti v gotovo smrt, bonio hitro in brez dolgega prcmisljcvanja storili vsc mogoec. da jo otmcrno življenjii. Koliko pa sc jili dancs utopi v valovih in morjii alkohola pred našimj oemi, ne da bi po- skusili najmanjsc v njih rcšitev. Vsi ti u- topljenci pa se bodo bridko inaščevah nad nanii, ako jim pravoensno nc ponu- dinio resitve. Da vaiovjc morda nc iiniei dancs ali jufri tudi življcnja naših lastnih otrok, moranio /.e scdaj hiteti na delo brez ob- sodbe in zaniC'cvanja napram alkoholnim bolnikom, na delo, katerega bo vodila edino Jjubczen do zrtev nezmcruosti. Književnost. »Savremciia pitaiija«. - - Pioksor beogradskog univerzitetn Dr. Stanoje Stnnojevič pokrenuo ie bibliotcku »Sa- vreniena Pitanja«, koja donosi raspravu o svrm nasini javnim problemima. Kao prva sveska ove biblioteke izasla ja rar- lirava: »Pred rešenje valutnog pitanja« \y. pera Dra Milorada NedcljkoviCa, gi-- ueralnog inspektora u ministarstvu 11- nansija. J)r. Nedeljkovie priznati je finar- ¦sijski stnienjak. Na redu su slijedeee rasprave: Dr. DuSan Subotie: O morato- numii. Dr. Vasa .lovanovie: O nakiiatM štete. - - Dr. St. Stuuojevič: O nasim ])(?- litiekim strankama. -- Dr. A. Belie: Unl- verziteti kao nacioiialne ustanove. —- »Savremciia pitanja« izlazc n nakladi lirv. štamparskog zavoda d. d. u Zagrc- bn, i to latinicoui i cirilicom. Cijena Je Din I.- ili K .?. po svesci. Zbirni oglasnik DTfiPllllCIl Zagreb, Jurjevska tvrdkc nll|J|jl|li|jl| ul. 31, Telefon 21—65_ Zavod za oglaševanje. Zavod za oglaševanje ^pi.,^ ^^ -m^m -um*zm *> katera ti-ajno ve- ,X2ULML4CM> m**LJL *Cmt • selje povxroca? Samo Suttner-jevo ura! Nikelnasta, po vsaki ceni in presene- čeni bodete! Tudi verižice, prstane, uhane. zapestnice, stenske urc, za- pestnice z urami in vsakovrstne po- trebne reči kakor: škarje, nože, doze za cigarete, nažigalnike, britvc, de- narnice, jedilno orodje, razna darila za krste, imendane itd., kakor tudi velika zaloga vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov. Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenike od H. Suttner, Ljubljana St. 983 1600 25-1