65. JtevilRo. u mmnimi. v ponedeljek. 16. moro 1908. xu. let«. jshaja vsak dan zvečer Izvzemši nedelje in praznike ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za cn mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s posiljanjeuigna dem za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse druge dežele in Ameriko salo leto 30 K - Na naročbo brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franke-v ah. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnlatvo je v Knaflovlh ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila,* t j. administrativne stvari. tTreftniStva telefon ftt 34. Posamezne številke po 10 ta. Upravnifttva telefon št. 85. Tržaška volilna reforma. Mestni statut tržaški iz leta 1850. je pač že star in zastarel: o tem so si edine vse stranke tržaške. Toda izvzemši to edino soglasje se pač velikansko križajo nazori o prepotreb-ni volilni reformi za tržaški mestni svet, odnosno, kar je isto s preneseno ~i\ompeteiico, — za tržaški deželni zbor. Stranke, ki pridejo kot v tem pogledu interesovane v poštev, so; italijansko-liberalna, slovensko-narodna, socialno - demokratična stranka in — vlada, ki nastopa, kakor je ravno sodobno moda. ali pod plaščem konservativcev, ali krščan-sko-socialcev, ali gospodarskih mal-kontentov ali patri j o to v itd. Zahteve teh strank glede nove volilne reforme pa niso s*imo, k*ir je naravno, zelo raziioliene, kakor že sami nazori raznih strank, nego v gotovih točkah tako kontradiktorične, da si poznavalec tržaških razmer more težko predstavljati kak tozadeven kompromis. Pač* umevno! Italijansko-liberalna stranka, dosedaj na fiktiven način vseganiogočna, brez kontrole, da, celo brez kake vplivne opozicije, ima pred očmi svarilo zadnjih držav-nozborskih volitev. Čim več liberalna bi bila nova volilna reforma, tem bolj bi znala krvaveti gospodujoča laško-1 i b e r a 1 n a pač čuden liomen-omen-strankn. Xji se gre za hiti ali ne biti. Xa drugi strani pa stojita pred pragom občinske palače in deželnega zbora dva sveža aspi-ranta, katerima se prej ali slej morajo odpreti na steza j vrata, namreč Slovenci in socialni demokrati. Noče se jim premoči, pač pa natančne kontrole in krepke opozicije. No, in slednjič vlada ljubi platonično-tolerant-no Trst: samo da svet ve. da ji je ljubček — Trst dozdevno zvest, saj na zunaj avstrijski, pa mu dovoli, naj prešestvuje s komurkoli hoče, da je le dekorum obvarovan. Ob takih odnosa jih je bilo predloženih tekom zadnjih deset let že čvetero volilno-reformnih načrtov; zadnjega so liberalci celo vkljnb kruti Obstrnkciji Slovencev prebičali skoro do »stop-ii j ic najvišjega prestola«, k jim- pa se mu je odrekla sankcija. Zato pa je sedaj vlada sestavila nov volilni načrt za občinski svet, odnosno za deželni zbor tržaški, ki bo predložen v prvi seji tržaškega deželnega zbora v ponedeljek, 16. t. in. v obravnavanje in sklepanje. Ta novi vladni načrt določa število občinskih svetnikov odnosno deželnih poslancev na 83, mesto dosedanjih 64, in sicer 68 za mesto in 15 za okolico. V mestu ima biti izvolje- nih v štirih volilnih telesih po 17 poslancev; vsako volilno telo voli v šestih mestnih volilnih okrajih. Na te volilne okraje se ob vsaki volitvi razdeli teh 17 poslancev po razmerju vo-lileev v posameznih okrajih. Čimveč \ olileev v enem okraja, tim več poslancev od teh 17 dobi okraj, vendar na vsak način vsaj enega, torej nekako indirektno varovanje manjšin. Volilni okraji mestu odgovarjajo sedanjim 6 mestnim okrajem in so: l. Št. Vid in Kjarhola zgornja, II. Staro mesto, III. Novo mesto in Greta, IV. Nova Barriera in Škorklja, V. Stiira Barriera in "Kjadin in Vi. Sv. Jakob. Od štirih volilnih teles v mestu se razlikujejo prvi trije po količini plačanega davka, četrto telo pa osebo je splošno kurijo. Omenjati je, da je izključena pluralna volilna reforma. Volilno pravico imajo avstrijski državljani moškega spola, ki so spol-nili 24. leto in stalno bivajo v Trstu; za četrto telo je predpisano najmanj triletno bivanje v Trstu. Volilci, ki plačajo najmanj 400 lv obrtnega, rentnega ali osebnega davka ali najmanj 200 K realnega davka, spadajo v prvo volilno telo; v drago oni, ki plačajo najmanj 100 K — odnosno 50 K — in nadalje krščanski duše-brižniki in rabini, dvorni, državni, občinski in vojaški uradniki, aktivni in umirovljeni, umirovljeni častniki in vojaški kurati; profesorji in učitelji javnih srednjih šol. notarji, diplomirani akademiki . magistri lekarn, živinozdravniki, razni inženirji, pomorski kapetani, učitelji javnih ljudskih in meščanskih šol, lastniki brodov nad 300 tonelat in drugi slični. V tretje volilno telo bodo vpisani oni volilci, ki plačajo najmanj 20 kmn osebnega ali 10 K realnega davka. Vsi drugi volilci spadajo v četrto telo. Za okolico sta določena dva volilna telesa, in sicer odgovarja prvo telo treni prvim mestnim telesom. Vsi drugi okoličanski volilci, ki torej ne plačajo vsaj 10 K davka, spadajo v drugo telo za okolico. Volilnih okrajev v okolici je normirano troje, mesto dosedanjih 6. Prvi okraj obsega Skedenj in Sv. Marija Magdalena zgornja in spodnja; drugi Rocol, Lo njer, Verdela in Kolonja, in slednjič tretji: Barko vi je, Rojan, Bazovica. Bane, Gropada, Trebče, Padrice, Opčine. Prošek, Kontovel in Sv. Križ. Prvo okoličansko telo ima voliti 9 in drugo 6 poslancev. Pasivno volilno pravico imajo volilci, ki so dovršili 30. leto in ki niso izvzeti in izključeni iz volilne pravice. Zanimivo je, da hoče vladni volilni načrt uvesti volilno dolžnost ter preti sicer z globo od 1 do 50 K. Jako obširno so nadalje normirani: reklamacijsko postopanje, sestava volilnih komisij, način volitev in skrutinija. Absolutna večina oddanih glasov odloča, sicer se vrši tekom treh dni ožja volitev. Bistvena sprememba zadeva institucijo sedanje municipalne delegacije. Doslej obstoječa iz 12 članov in voljena im skupni listi iz eeleg-a mestnega sveta, ki obstaja p<> vladnem načrtu iz župana, obeh podpredsednikov mestnega sveta in 15 članov. Volitev teh slednjih se bo vršila na tći način, da voli vsako štirih mestnih in vsako dveh okoličanskih volilnih teles po enega člana, skupaj šest; ostalih devet pa izvoli eelokup-ni mestni svet. * Predstojeći, v glavnin obrisih skieirani vladni načrt je bil objavljen v četrtkovem vladnem listu. Na prvi seji deželnega zbora v ponedeljek bo predložen. Kakor vladno predlogo jo ima deželni zbor obravnavati takoj pred vsemi drugimi zadevami. Seveda bo načrt najbrže izročen specialnemu odseku v proučevanje in poročevanje, in ako pojde vse dobro in gladko, bo poročilo in razprava o načrtu postavljena kak teden pozneje na dnevni red. Toliko najverojet-neje stališče v formalnem pogledu. Meritorno pa stoje tržaške stranke momentanno pred tem načrtom, kakor pred veksir-sliko. Naslikan je pes, iščejo, kani taco moli! Socialni demokratje kažejo biti še najbolj indiferentni: naj se sklene, kar se hoče, da se le kaj sklene! Oni morejo kvečjem kaj pridobiti! Drugače laški liberalci! Zastonj se ne branijo že toliko in toliko let proti vsaki i* e s b i Č n i reformi. Njih moč sloni te na fiktivnih uspehih, njih sijajni volilni rezultati slone na starem odrevenclein štatntn in so posledice volilnih manevrov. Sedaj pa jim preti v marsičem preobrat. Pomislite: mesto ene enotne liste v vsakem telesu, sedaj po šest volilnih okrajev in v 11-11 okrajih število poslancev v razmerju s številom volilcev; znižani cenzus, četrta splošna kurija itd. In slednjič je izpustila vlada izmed volilnih opravičencev vendar enkrat one zloglasne »cittndine«,ki niso imeli sicer nobenega drugega pravnega naslova za aktivno volilno pravico, nego to, da so mogotci na magistratu imenovali razne svoje sicer brezpravne pristaše tik pred volitvijo »cittn-dinom«. da so tvorili v dotičnom volilnem telesa gotovo večino. Pričakovati je torej, da bo ta načrt sprejet zelo neprijazno od laško-liberalne večine v deželnem zboru. A bržkone bo tudi naravna posledica, da bo ta večina, in sicer velika in kompaktna večina (48 proti 6 Slovencem) tako dalekosežno in radikalno spremenila ta vladni načrt, ako se bo sploh spustila v podrobno razpravo, da ne bo sklepom niti več poznati prvotne oblike. Sicer pa je opažati nekaj časa sem v tej laško-libe-ralni večini neka zmorneja tendenca, sloneča na pametni in realni presoji tržaških političnih razmer. Ta bo morda raje nekaj žrtvovala, da reši velik del, nego da bi hotela \ s«j rešiti, a bi vse izgubila. Istrski somišljeniki naj jim bodo v nauk, ki so nedavno temu vendar koneedirali nekaj točk, o eemur niso pred časom niti hoteli slišati. Kaj pa Slovenei t Proti temu načrtu vlade morajo biti pač skeptični. Na prvi pogled bi pač kazal, da bi se šanse kolikor toliko nekaj poboljšale. Kog ve kako evetje tudi iz teb semen ne bo vsklilo, vsaj za dogledni čas ne! Vendar bi se utegnilo vsaj nekaj izboljšati stališče Slovencev kakor opozicije; in če ne z lastnimi, vsaj v družbi s sorodnimi somišljeniki, posebno če bi vsaj v delu obveljala volitev v municipalno dele-gaejo po kurijah. Kajti potem bi bilo vsaj pričakovati, da pride par opozi-cionalcev v delegacijo, kjer so sedaj le samopašniki. — Vendar, kakor gori rečeno: načrt ni še zakon. Počakati moramo za ožje kombinacije vsaj toliko, da stranke zavzamejo svoje stališče napram vladnemu načrtu. Iz pračunskega odseka. Dunaj, 15. marca. Včeraj je proračunski odsek nadaljeval razpravo o proračunu ministrstva notranjih del. Prihodnji teden pride na vrsto naučno ministrstvo, ki dela vladi največ skrbi. Najprej se začne razpravljati o trgovinskem in obrtnem šolstvu. Afera Wahrmund. D u n a j , 15. marca. Klerikalci hočejo iz brošure vseučilišcnega profesorja \Vahrniunda v Inomostu napraviti politično afero, dasi Wahr-nrand zastopa V svoji brošuri le načela, ki so v ustavi zajamčena svobodnim naukom. Naučni minister M a r c li o t je na strani vseučiliščne svobode ter je rektor Skala povzel iz njegovega govora, da bo minister vsak naskok na akademične svoboščine odločno zavrnil. Sicer pa se tudi pripravlja skupna akcija vseh vseučilišč proti klerikalni agitaciji. Po Inomostu so klerikalci razširili na tisoče letakov, v katerih ščuvajo proti Wahrnnindu in vseučilišču sploh, a državno pravdništvo, ki je tako brž /uplenilo Wahrmundovo brošuro, do- pušča klerikalne hujskarije. Profesor VValirniund je izjavil, da ničesar ne prekliče, temuč se mora sedaj pokazati, ali avstrijski državni osnovni zakoni res veljajo, ali pa so le na papirju. Maloruske zahteve za šolstvo. L v o v , lo. marca. Maloruski srednješolski profesorji in poslanci, ki so obenem a senčiliščni profesorji so imeli konferenco z maloruskimi čhuii deželnega šolskega sveta; zahtevali so reformo srednjih šol v Vz-hodnji Galiciji tako, da se uvede le iualoi uščina zn poučni jezik. Posl. Kolesa meni, da vlada mora ugoditi tej zahtevi, obenem pa ustanoviti novih srednjih šol in vseučilišče za Mulnruse. V gališkem deželnem šolskem svetu se mora ustanoviti mesto ga maloruskega tajnika, a tudi v naučno ministrstvo se morajo poklicati maloruski uradniki. Shod je končno sklenil, da se ustanovi zveza maloru-skih učiteljskih društev, a jeseni se skliče enketa za preosnovo srednjih šol v Galiciji. Cesar zopet'zbolel. Dunaj, 15. marca. Cesar se je zo]>et prehladil ter ima hud nahod. Včeraj ni mogel priti cesar osebno sprejet na kolodvor ruskega velikega vojvoda Sergija, temuč ga je zastopal prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Za jutri napovedane avdijence so se odpovedala. Cesar mora ostati več dni v sobi, ker zdravniki še ne vedo, kako se katar razvije. Cesarjev glas je hripav, apetit je pomanjkljiv. Po razpustu hrvaškega sabora. Zagreb, 15. marca. V banski palači sodijo o novem položaju mirno ter se zanašajo, da se med odgoditvi-jo sabora duhovi pomirijo. Včeraj popoldne so se zbrali poslanci koalicije na posvetovanje o novem položaju. Od vseh strani se je naglasalo, da je treba ohraniti mir, ker hi se sicer le banu in njegovi vladi napeljevala voda na mlin. Proti banu Rauchu je nastopit] potom zakona. Koalicija izda na vlado manifest , v katerem bo dokazala, da je od-goditev sabora kršenje zakona, ker je sabor bil sposoben za delo, a zapreka je bil k večjemu baron Rarch z njegovo vlado. Zaradi dogodkov v včerajšnji saborski seji se je razmerje med Štnr-čevičanci in koalicijo zelo poostrilo, ker so Starčevičanci v nasprotju i ofieijalno izjavo le motili mir v saboru z burnimi medklici med čita- LISTEK. ljudska solema. Poroča Anton Laj o vic. Danes se je otvorila v Gregorčičevi čitalnici »Ljudska galerija«, t. j. razstava reprodukcij modernih in vtarih mojstrov, ki bo menjala vsakega 1. in 15. v mesecu, prinašajoč vedno novih stvari. V informacijo naj pojasnim mi-fcli, ki so nas vodile pri projektu »Ljudske galerije« in pa cilje, za katerimi stremimo. Stojimo na stališču, da ne more zadeti naše publike nikako očitanje, če je v umetniških stvareh tako nevedna; zadeti more kvečjemu one, ki bi s svojim znanjem mogli in v lastnem interesu morali razgnati njeno nevednost. Publika ni kriva, če s*» niti posebno ne interesira za resno nmetnost, krivi pa so oni poklicani, ki publike doslej niso znali na primeren način interesirati za te stvari. Jemljemo stvari, kakor so in ne, kakor bi bilo lepše, če bi bile. V svesti smo si, daje konkreten rezultat le tako mogoč, ako trezno in hladno vzamemo položaj, kakršen je in^ si ne gradimo svoje stavbe v rožasteni upanju na domnevano žejo po kulturi. Naša premisa je, — menda ji nihče ne bo očital prevelikega optimizma — da publika nima nobenega zinisla in nobenega zanimanja za umetnost. Zato smo si izbrali za svojo razstavo ravno lokal, ki ima že sam po sebi lepo število rednih obiskovalcev. (Ce bi si bili iskali za razstavo posebnega lokala, morali bi že računiti na nekaj zanimanja, kar nam ne pride na misel). Ta stalnost obiska v čitalnici so lla, iz katerih edino je izrastel naš projekt. Pri tem se ve nikakor ne pričakujemo, da bodo že dve ali tri razstave provzročile cel preobrat v naši estetični kulturi ali boljše nekulturi. Gotovo pa je na drugi strani: če kdo lepo sliko ponovno vidi, zapiči se mu s tem v dušo neka lepotna kal, ki raste brez njegove vednosti, mogoče celo proti njegovi volji. Ko stopi potem sprejemalec čez čas pred novo umetnino podobne ubranosti kakor je bila prejšnja, se mu je prejšnji nezavestno lepi in nekontrolirani vtisk naenkrat razrastel v merilo, ob kojem začuden spozna intenziteto nove umetnine, in prijetno mu je obstati pred umotvorom, ker ima za svoje uživanje v prejšnjem \ tisku nekako oporo. Začetki estetičnega razvoja v človeka so torej nekako mehanični. Zadošča samo čudni vtišk umetnine in že se začno v človeku duševni procesi, ki ga vodijo lepoti nasproti. Z ozirom na to psihologično dejstvo mehaničnega, pa zato tudi zelo, zanesljivega estetičnega učinkovanja, 1 niča kujemo na vsak način rezultatov, bolj ali manj močnih, kolikor je po individualnosti spre jemalca pač bolj ali manj občutljiva ona njegova duševna membrana, ki jo estetične energije kake umetnine opravljajo do tresljajev. Obiskovalce Gregorčičeve čitalnice hočemo torej na gotov način šiloma pripraviti do tega, da se estetično razvijejo, in sicer s tem, da vidijo dan za dnevom iste lepote, ki se jim pri tem sigurno močnejše in močnejše zasajajo v dušo. Kar se tiče programa, bi bilo za nas seve jako prijetno in za dosego končnega cilja mogoče najbolj primerno, če bi mogli pričeti z neko sistematično vzgojo, od katere bi mogli pričakovati razmeroma menda najboljših rezultatov. Ali če pomislimo, da je pri vzgoji eden najvažnejših faktorjev osebni stik vzgajajočega in vzgajanega in da je treba na drugi strani zadostne izbire vseh najbolj karakterističnih umetnin, ki bi bile potrebne za takšno sistematično estetično vzgojo, nam je takoj jasno, tla v naših razmernh lia kaj takega ni bilo misliti. Da pridemo v našem narodnem življenju, do sedaj skoro popolnem praznem vsake estetične kulture, le za korak naprej, treba je bilo stvar tako započeti, da bi imela v sebi življenjsko moč, ne da bi bila navezana na najmanjšo požrtvovalnost posameznika. Na to bi pa pri nas na vsak način morali reflektirati, če bi si stavili za cilj sistematično vzgojo. Zanjo bi trebali umetnikov-učiteljev. Ali kje vzeti sredstev, da bi jih plačali velikemu trudu primerno? Zakaj, če je tudi pri nas vsak, ki se vrže na upodabljajočo umetnost, personificirana idealnost, vendar menda že u videva naša publika, da ne gre več tako dalje, da bi se umetnik potil iz rodoljubja zgolj. Na drugi strani bi potrebovali za sistematično vzgojo bogate izbire najbolj značilnih umetnin; tu zopet ista zavira: ni denarja. Z ozirom na vse to že od vsega začetka ni šla naša pot za kako sistematično umetniško vzgojo, ampak stremimo za mnogo nižjim ciljem in prepričani smo, da ga tem sigurnej-še dosežemo. Le interesirati hočemo publiko za upodabljajočo umetnost. Temu <• i 1 jii odgovarja tudi naš program za posamezne razstave, ki je pravzaprav brez program en. Takoj prva naša razstava prinaša v pisani vrsti poleg starih mojstrov moderne in najmodernejše, način ki se ga mislimo držati tudi pri sledečih razstavah. Vodilo nam je, da prinašamo izključno dobre stvari v najboljših reprodukcijah, in da ne bi na noben način hoteli dolgočasiti. Da pa ne pustimo publike Dre* vsake opore, kadar stopi pred popolnoma nove umetnine, napravili smo k vsaki sliki slovenski iz poljskih, čeških in nemških prosto preveden tekst, ki naj bi opozoril ogledovale« na marsikatere zlasti umetniške strani umetnine, katerih bi sam menda ne opazil. (Dalje prihodnjič.) Uutezen Kontanove Klare. (Dalje.) Prišedši v bližino grada, je Hrast zapustil voz in nadaljeval svojo pot pes, dočim je voz poslal naprej. Hotel je biti sain in hotel je njem kraljevega reskripta. Razburjenje zaradi neupravičenega razpusta sabora narašča med vsemi sloji ter so je bati resnih nemirov. Za Zagreb so določene izredne varnostne odredbe. Madžari o zvišanju častniških plač. Budi m pašta, 15. marea, V včerajšnji seji je ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e odgovoril na interpelacijo poslanca B o I o k v j a , ki je v interpelaciji vprašal, ali je minister baron A e h r e n t h al podal znano izjavo o zvišanju častniških plač v avstrijski delegaciji s privoljenjem ogrskega ministrskega predsednika, ako ministrski predsednik sploh smatra za dopustno, da »e med prehodno dobo zvišajo plače častnikom, dasi je glavni pogoj prehodne vladi', da se vojaška bremena za Ogrsko v tej dobi ne zvišajo. Končno je vprašal interpelant, ali se zdi ministrskemu predsedniku za dopustno, da se zvišajo plače častnikom tudi v slučaju, ako se ne uvede istočasno ogrsko poveljevanje. Dr. W e-kerle je izvajal v svojem odgovoru, da sta res minister zunanjih del in vojni minister izjavila, tla bodeta izjavila, da bodeta napela vse sile, da se zvišajo plače častnikom in moštvu. Ministri ^<> kakor drugi državljani upravičeni, izražati svoje individualne nazore. Posebno o vojnem ministru ni pričakovati, da se bo izrekel proti zvišanju plač častnikom. Kar se tiče interpelacije same. mora izjaviti, da ogrska vlada dosedaj še ni zavzela svojega stališča glede častniških plač; vršila so se pač v tej stvari proračunska pogajanja, ki pa se niso dospela do zaključka. O zvišanju plač moštvu pa še sploh ni bilo pogajanj, temuč se je to vprašanje spravilo na površje le v avstrijski delegaciji. Ogrska vlada se bo bavila resno s* to stvarjo, in ako pride do rešitve, bo takoj poučila o tem parlament Sedaj pred pogajanji pa ogrska vlada seveda ne more izdati svojega stališča, — Zbornica je vzela odgovor na znanje. Reforme v Macedoniji. Carigrad. 15. marca. Turška vlada je naznanila zastopnikom velesil, da podaljša mandate vsem reformnim organom do 12. julija 1914., t. j. na 7 let Turška vlada pravi v tozadevni noti. da bodo velesile znale ceniti ta novi korak turške vlade za njeno trdno voljo, da se započete reforme v Macedoniji uspešno izvedejo. Zakon proti brezdelnosti na Angleškem. London, 15. marca. Delavska stranka je predložila v zbornici zakonski načrt, ki nalaga lokalnim oblastvom dolžnost, da priskrbe delo vsakemu brezposelnemu ali pa mu nakažejo podporo. Načrt je bil odklonjen, pač pa je bila sprejeta resolucija, naj vlada takoj začne proučevati zakon o preskrbi revežev, ali bi ne i>i-lo mogoče sprejeti v ta zakon tudi skrb za brezposelne. Dnevne vesti V Ljubljani, 16. marca. — Brezmiselno tajenje. Tudi naj rahlejša opomba zaradi klerikalno - nemškutarske zveze spravi klerikalce v ogenj. Z nervozno srditostjo taje in taje, kar smo videli vsi, kar je jasno kot beli dan in kar pričajo notorična dejstva. V čem pa naj se kaže klerikalno-nemškutarska zveza, če ne v dejstvih in v dejanjih? Teh je pa že cela vrsta: državnozborska imeti še nekoliko časa, da bi razmišljal o tem, kaj stori. S povešeno glavo, počasnih korakov je ubiral svojo pot. Srečavali so ga ljudje, ki so ga pozdravljali, a Hrast jih še videl ni in ni slišal njihovih pozdravov. »Če mi marki ne da poštenega odgovora, ga na mestu ubijem,« j«-sam pri sebi rekel Hrast, ko je naposled dospel do gradu. Videl je, da stoje na dvorišču kočije, in da se okrog njih potikajo kočijaži in lakaji. Ustavil se je pred gradom in počakal, da se je prikazal grajski uslužbenec. Od tega je izvedel, da se je pripeljal na obisk maršal Marmont z mnogimi oficirji. »Morda je prišel marki j u sporočit, da je premeščen na Francosko ali pa naznanit, da sam zapusti Ilirijo,« je s hripavim posmehom menil Hrast »Marki je cesarjev sorodnik in takim se klanjajo tudi maršali. Še lepše bi pa bilo, če je Marmont odstavljen. Kralj Ilirski bi bil rad postal. Haha! Napoleon ima toliko sorodnikov, da še teh ni mogel vseh preskrbeti s kraljevskimi kronami.« Nekaj časa je Hrast hodil okrog grada. Petkrat in desetkrat je premeril isto pot. Kadar je prišel mimo vhoda, se je ustavil, stisnil pesti in se pripravil kakor bi se hotel zaleteti v grad, poiskati markija in ga pobiti. volilna reforma, solidarno postopanje klerikalcev in nemškutarjev v zadnjem zasedanju dež. zbora glede volilne reforme, oficijalno podpiranje Kregarja pri državnozborski volitvi, nemška gimnazija v Ljubljani, oficijalno priznani pakt in podpiranje »samostojnih« klerikalno - nemšku-tarskih kandidatov pri deželnozbor-ski volitvi - kaj pa se več še hoče? To so tako jasni dokazi, da jasnejših sploh ni mogoče doprinesti. In čez nekaj tednov se novic pokaže ta zveza in bo doprinešen dokaz, da ima dež. zbor klerikalno - neinškutarsko večino. Sklican bo namreč dež. zbor v svrho, da se konstituira, in da voli dež. odbor. Iz cele zbornice bo voljen dež. odbornik od klerikalno - nemške \ ečine. Sprejel bo deželno odborniški mandat iz rok tiste zveze, ki jo »Slovenec« danes z neverjetno smelostjo še vedno taji,dasi priča cela vrsta dejanj za njen obstoj. Dež. odbornik iz cele zbornice bo pač klerikalec, a seveda bodo morali klerikalci to uslugo Nemcem plačati z vsakovrstnimi drugimi koncesijami, kar jih pa vse ne bo zeniralo zatrjevati še dalje, da ni klerikalno - nemškutarske zveze. — To je vendar od sile. »Slovenec« je imel celo vrsto tiskovnih pravd zaradi častikraje. Bivši odgovorni urednik Moškerc je dvakrat pobegnil, da je onemogočil obravnavo in se rešil obsodbe. Naposled se je dosegla poravnava. »Slovenec« je obžaloval svoja žaljenja, jih preklical kot neosnovana in plačal pravdne stroške. Človek bi mislil, da je s tem stvar v redu. A ne - »Slovenec« je na svoj preklic obesil notico, v kateri tolče pO naprednem časopisju. Kdaj pa je bil »Slov. Narod« še obsojen? Nikdar! Osebno grdenje, zasramova-nje in žaljenje je kultivira] »Slovenec« in kakor se kaže tudi zdaj še ne misli odnehati. Mi nismo prijatelji osebnih žalitev to ve vsak, kdor je primerjal naš list s klerikalnimi listi n. pr. v dobi volitev, ko se strasti najbolj vnemajo in če bodo ponehali osebni napadi, bo nam le prav. To pa naj si klerikalci zapomnijo: če misi i jo,da se bodo v »Slovencu« lepe delali, dočini bosta »Domoljub« in pod zaščito Gostinčarjeve imunitete izhajajoča »Naša moč« še dalje tako pisarila kot dozdaj, potem jim bomo to krinko kmalu strgali z obraza. — Ne da miru. Ko je dr. Kavni-har odložil svoja častna mesta v sokolski organizaciji, je to utemeljeval z razlogom, da neče biti vzrok prepirom med Sokoli.To je bilo prav diplo-matično povedano, samo dr. Ravni-har je prehitro pozabil na svojo izjavo. Komaj je od njegove izjave minilo nekaj dni, je že zopet začel delati zgago in ščuvati inedSokolstvom. Za pretvezo ščuvanju si je vzel notico, ko smo jo priobčili o njegovem odstopu. Notica je bila krotka in prizanesljiva. Dr. Ravnihar je sicer zaslužil, da bi bili vse drugače ž njim obračunali, toda mi nismo hoteli biti malenkostni in nismo hoteli premaganca še brcati. A še ta n a š a pohlevna notica je zadostovala, da je dr. Ravnihar začel delati zdražbe. Namesto da bi se lotil n a še ga lista se je lotil Sokolstva in specijalno dr. Murnika. Dasi ni dr. M urni k spisal ne ene naše notice zoper dr. Ravni-harja in tudi ne notice o dr. Ravni-harja odstopu, dasi ni dr. Murnik inspirira] nobene vrste, kar smo jih priobčili proti dr. Ravniharju, vendar se bivši starosta Sokolske zveze ni spustil v boj z našim listom nego napada dr. Murnika in dela zdražbe med Sokoli. Žilica mu pač ne da miru, ker Sokolstva ni mogel izkoristiti v svoje osebne in politične namene, je pa hoče vsaj oškodovati. »Nič ne bom rekel, nič se ne boni prepiral ž njim, kar s pestjo ga ubijem.« Ta misel mu je neprestano rojila po glavi. A rekel si je, da najbrže sploh ne pride do markija, dokler se ne odpeljejo maršal Marmont in njegovi spremljevalci, in zato je vselej iznova začel svojo hitro hojo okrog grajskega obzidja. »Še ob maščevanje bi me pripravili, če bi ga prijel vpričo te družbe,« si je dejal. »Ali bi rekli, da sem zblaznel ali pa bi me pahnili v ječo - on pa bi se posmehoval in se veselil življenja. Ne pojde tako. Sama morava biti pri tem obračunu. Ko se maščujem, ko ga boni videl mrtvega pred seboj — potem naj se zgodi z menoj karkoli.« Tudi na Klarico je mislil mnogo, a ne s sovraštvom. Kar je njegovo srce zmoglo sovraštva, vse je osredotočil na markija. Pri mislih na Klarico je drhtela njegova duša, toda samo od žalosti. Bolelo ga je, da je Klarica zanj izgubljena, bolelo ga je tako, da je pri mislih na svojo ženo komaj zaduševal solze. Toda počasi se je začela v njem porajati misel, ki se mu je skraja zdela otročja, ki pa je vedno z večjo močjo silila na dan. »Morda se je pa Juri zmotil.« Hrast je sedel na mejni kamen — Občinski svet l|mM|wskI ima v torek, dne 17. t. m. ob petih popoldne redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so : Naznanila predsedstva, obljuba dveh novo sprejetih meščanov in poročila: o letošnjih dopolnilnih volitvah v občinski svet; o sklepu ob Sin. sveta z dne 11. febr. t. 1. glede nemškega dopisovanja c. kr. sodišč mestnemu magistratu; o prizivu županstva Krope proti odklonitvi stalne podpore Mariji Kotrašnikovi od strani mestne nbožne komisije; o prošnji kantinerja v pehotni vojašnici za prispevek mestne občine k vsakoletnim popravam v tamošnji kantini; o prošnji konzorcija za Vrhniško -idrijsko železnico, da bi mestna občina ljubljanska prevzela predplačiloma stroške za napravo splošnih načrtov za progo Ljubljana-Brezovica ; o dopisu mestnega magistrata glede naprave cestnega kanala v Knaflovih ulicah do nove Hammerschmidtove stavbe; o prošnji Ivana Kastelica za razdelitev njegove posesti v Grad šČu na stavbišča; o prošnji Jerneja Hlebša za razdelitev njegovih parcel št. 70/2 in 74/1 kat. občine Karlovsko predmestje na sedem stavbišč; o prošnji Marije Perdanove za razdelitev njenih parcel št 167/1 in 168/2 kat. občine Karlovsko predmestje na dvoje stavbišč; o računih za zdravila za mestne uboge tekom leta 1907; o prošnjah za izpraznjeno mesto cesarja Franca Jožefa I ji bilejne ustanov« za realce; o porabi dotacije za 1. 1907 na c. kr. višji realki; o dohodkih in stroških podturnskega ribnjaka tekom leta 1907 in o dopisu županovem glede regulacije Kolodvorskih in Predilnib ulic. Na dnevnem redu tajne seje so : Predsedstvena naznanila in poročila: o prošnji nekega mestnega uradnika za vštetje izven mestne službe prebitih let v pokojnino; o prošnji nekega uradnika mestne hranilnice za zvišanje službenih prejemkov; o prošnji nekega bivšega mestnega delavca za pokojnino; o prošnji nekega šolskega sluge za bolniško podporo; o prošnji Frana Anžiča, Ane Babnikove, Josipa Balona, tvrdke Anton Dreher v Trstu Marije MarČanove, Frančiške Star-kove in Ivana Zupančiča za podelitev gostilničarske koncesije, Fr. Krapeža za razširjenje gostilniške koncesije in o prošnji Mihaela Sraja za pode lite v starinarske koncesije. — Op.: Prosimo, naj se nam dostavlja dnevni red občinskih sej ob istem času kot „Slovencu"! — Klerikalno rodoljubje. Iz avtentičnega vira se nam poroča, da je vsled ponesrečenega lanskega naskoka klerikalcev na prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda odpadlo 1396 članov. Predlanskim je družba štela 8182 članov, lansko poslovno leto pa samo 6786. V tem junaškem činu klerikalnih brezdomovincev se na najjasnejši način kaže njih toliko hvalisano rodoljubje v najostudnejši nagoti. Ko bi jim bilo res kaj Da tem, da se obrne inim Slovencem obrani narodnost, b) pač tega ne storili, ker bi jim čut p .štenosti veleval drugače. Tako so p znova pokazali svojo rimsko katob-co prepričanje, ki pri Slovencih ne p.zna narodnosti. Amen. — Učiteljstvo mokronoikega C kraja nam je pretekli ponedeljek poslalo to-le brzojavko: „Novoizvoljenem u idrijskemu poslancu, d i enemu našemu prvoboritelju Engelb. Gauglu in njegovim zavednim volilcem ki če navdušen živio učiteljstvo sodnega okraja Mokronog." — Vsled pomote ta brzojavka dosedaj ni prišla v list, zato jo priobčujemo danes. — Občinske volitve na Javor- niku V soboto smo dobili prekasno za sobotno številko to-le brzojavko z Javornika: „Pri današDJi volitvi je in se zatopil v to misel. Kar izpustila ga ni. »Kar mi je Juri povedal, t«> naposled vendar še ni dokaz. Kar je videl in slišal in če je sploh prav slišal, to je kvečjemu dokaz, da so med mar-kijem in Klarico nekaj plete. Morda je to zadosten dokaz, da jo marki v Klarico zaljubljen in da ima tudi Klarica markija rada. Več pa se iz tega ne da sklepati, celo ne, da je Klarica postala dejansko nezvesta.« Spomnil se je, kako vestno in natančno so ga izpraševali sodniki v Ljubljani, ko je moral pričati zoper tatinske lovce in kako skrbno so ti sodniki tehtali posamezne obdolžit ve in doprinesena dokazila. »Krivičen ne smem biti,« je sam sebi prigovarjal. »Vse se mora natančno izkazati in dognati. Še v grobu bi ne imel miru, če bi Klariei storil le najmanjšo krivico. Marki je zapeljivec, brezvesten zapeljivec.. S hudobnim namenom se je približal moji ženi in že zato zasluži kazen. Toda pri Klariei je stvar drugačna, pri njej je vse odvisno od tega, če mi je resnično in dejanjsko prelomila zvestobo ali ne. V tem oziru pa nimam še prav nobenega dokaza. To moram najprej dognati, zakaj predno kaj storim, moram vendar vedeti, pri čem da sem.« S takim modrovanjem je Hrast bil soglasno izvoljen za župana Anton Potočnik, za svetovalce pa Josip Hkavc. Melhijor Svetina, Jernej Erbežnik, Fran Verweger in nadučitelj Janko Baraga. Vsi izvoljeni so pristaši napredne stranke. Slava naprednim odbornikom !u — Imenovan|e. Računski svetnik g Josip Modic je imenovan za višjega računskega svetnika in za predstojnika rač. oddelka pri dež. vladi v Ljubljani. — Is Sodne Sluibe. Sodnijski pristav, gosp Anton Zdolšek, naposled prideljen v službovanje o. kr. sodišču v Kozjem, prišel je z dnem 15. marca v enaki lastnosti k okr. sodišču v Postojno. Jeli to spet „schubu Slovenca s Štajerskega? Is gledališke pisarne. Jutri, v torek (zadnja predstava v abonne-mentu za nepar) se poje na korist kapelniku Hil ari j u Benišku prvič v Ljubljani poljska narodna opera „Mazepau, pesnitev Julija Slo-wackega, glasba Adama Min-hejmerja. Snov znamenitemu delu je sledeča: Koncem sedemnajstega stoletja živi na Poljskem vojvoda, ki se, dasi že postaren, drugič oženi z mlado in lepo plemkinjo Amalijo. Ne broj časticev dvori krasni vojvodin ji, osobito pa se zaljubita vanjo ognje viti Zbigoiew, vojvodov sin iz prvega zakona, in leni paž Mazepa, kozaškega rodu. Zaduji hoče na samem govoriti z Amalijo ter se skrije v to svrho za zastorom v njeni spalnici. Ljubosumni vojvoda to opazi ter vpraša vojvodinjo, kdo je v njeni sobi. Amalija, nič hudega sluteča, iz javi, da nihče Nato ukaže vojvoda zazidati dohod v spalnico. Ko čez nekaj dni odstranijo zid, najdejo za njim Mazepo, ki lakote umira. Zbig-niew, Čuteč sramoto svojega rodu, se v nesrečni ljubezni sam u smrt*, Mazepo pa da vojvoda privezati na divjega konja, katerega zapode v stepo. Amalija groze in sramote ne more preživeti in se zastrupi. Ko pridejo na kraljevo povelje vojaki po krvoločnega vojvodo, najdejo ga ob sinovi rakvi. Z bakljo v roki jim ubeži, zažge palačo in si v požaru z bodalom vzame življenje. — Naslovno vlogo poje g. Orzelski, Atna'ijo gdč. Collignon, vojvodo g Vasice k, Zbignievva g. Kondracki. Ostale večje vloge so v rokah gd5. Borzewske ter gospodov Suli-towskega, Povheta in Kri-ž a j a. Slovensko gledišče. V soboto sa je pela zadnjič v seziji Dvora kova. Rasalka z gdč. GerbiČ v naslovni vlogi. Kot pri svojem prvtm nastopu tako je pridobila tudi včeraj občinstvo s svojo umetnostjo zase, in brez dvoma bi bila za našo opero nepreoenljive vrednosti, ko bi se in-tendanca odločila, da jo pridobi stalno za naš oder. Izvrstna v petju kot igri sta bila gdč. Peršlova in g. Orzelski. Pohvalno je tudi omeniti g Vašićka, kakor tudi vodne vile, ki so pripomogle do najlepše vprizoritve v seziji. Koncert SiavfanskL Sloveči ruski narodni pevec Dimitrij Slavjanski Agrenjev se jc rodil v Moskvi leta 1832. Že kot otrok se je zanimal za glasbo in osobito za rusko narodno petje, katero je imel priliko spoznavati na velikem posestvu svojega očeta. Po vseučiliščnih študijah podal se je v Italijo, kjer je živel samo umetnosti. Začetkom je bil v Milanu, pozneje v Florenci, kjer mu je bil učitelj slavni Pietro Romani. Nato je šel v Pariz, kjer je študiral pri Pa-nofki in Banaldiju in kjer sta mu bila prijatelja in svetovalca slovita pevca Mario in Grisi. Po dovršenih glasbenih študijah prepotoval je vso miril samega sebe. Na njegove namene glede markija ni to prav nič vplivalo. Glede markija so bili zanj sklenjeni vsi računi. Že da se je marki upal zaželeti Klarico, je bilo v Hrastovih očeh hudodelstvo. Modroval jo pa Hrast, kor je njegovo srce koprnelo po tolažbi in tolažiti se v tem položaju ni mogel drugače kakor s tem, da je iskal, kaj bi Klarico razbremenilo in njeno krivdo olajšalo. Šum na grajskem dvorišču je Hrasta naposled prebudil iz tega razni išljevanja. Maršal Marmont in njegovi gostje so odhajali. Marki in markiza sta bila na dvorišču, in sredi med njima Klarica, vsa žareča in vesela. Hrastu je začelo srce utripati bolesti in srda. Planil je kvišku in v prvem hipu se je hotel kar zaleteti na grajsko dvorišče, da bi markija pobil. A še je imel sani nad seboj toliko oblasti, da se je premagal. Umaknil se je v stran, da bi ničesar ne videl in ničesar ne slišal. Šele ko so se bile že davno odpeljale vse kočije, se je zopet približal gradu. Ko je zagledal grad pred seboj, je dvignil pest in z njo zažugal. »Zakurim vam, gospod marki, zakurim vam .. . Ah, to bo veselje gledati, kako bakljado vam napravim.« » (Dalje prUtodnjl&l Rusijo ter nabiral narodne pesmi in legende. Nato je odšel na posestvo svojega očeta, kjer je med kmeti in delavoi izbral najbolj nadarjene ter osnoval zbor, katerega je z veliko vnemo in ljubeznijo sam vežbai in izpolnjeval Ta zbor )e postal temelj poznejšemu slavnemu narodnemu pevskemu zboru, s katerim je Dimitrij Slavjanski Agrenjev prepotoval ves svet ter seznanil vse narode z lepoto dotlej neznane jim slovanske pesmi Snočnje predavanje profesorja dr. Silovita v Mestnem domu Snoči je imel predavanje v Mestnem domu vseučiliški profesor iz Zagreba gospod dr. SiloviČ. znani hrvaški kri minalist in najljubši učenec profesorja Liszta Ime vseučiliškega profesorja dr Siloviča je tudi izobraženejšim Slovencem dobro znano. Saj ima vseučiliški profesor dr. Silović naj-večje zasluge za napredek kriminali-stike v bratski Hrvaški. Odkar je namreč on vseučiliški profesor na zagrebškem vseučilišču, med čigar najodliČnejše člane je šteti ravno njega, zastavlja vso svojo veliko duševno silo in globoko znanje v to, da bi modernim krimioalistiČnim nazorom pridobil tal v hrvaškem narodu Nje gov trud ni ostal brezuspešen. Niegova zasluga je ravno, da so se izvedle na polju kriminaiistike v bratski Hrvaški institucije, ki so prožete z modernim naziraojem. Njegovo snočnje predavanje je bilo tudi vrlo zanimivo in sicer ne samo za pravnike, temveč tudi za izobražene lajike. Gospod pre davatelj si je izbral pa tudi za predmet eno najzanimivejših vprašanj iz polja kriminalistične vede, to je v p r a-šanje o smotru kazni. Gospod predavatelj je omenil uvodom svojega predavanja nakratko preventivne teorije raz objektivno in subjektivno stališče in nam petem pojasnil, da je prvi in poglavitni namen vsaki kazni: poboljšanje krivca. Profesor Silović je na podlagi svojih bogatih skušenj in v soglasji z drugimi odhČnimi kriminalisti prišel do zaključka, da kratke kasni na prostosti — do šest mesecev — nikdar ne dosegajo tega namena. Ako pride do tedaj Še sodno neoporočen krivec v zaporu ali v ječi v dotiko s starimi grešniki, ne bode on spreobrnil starih grešnikov, pač pa oni njega. Ako torej kratke kazni na prostosti ne dosegajo poglavitnega namena vsake kazni, treba je poiskati odpomoči. Gospod predavatelj nam je orisal nato razne poskuse modernih držav, da bi se poboljšalo kri7ca, ne da bi mu bil' treba prižgati na čelo sramotni pecat zapora ali ječe. Pri tem je omenil pred vsem Angleško, kjer se je prvi tak poskus izvršil leta 1860, ko ie sodnik krivca, ki je pivič zašel na protizakonito pot, namesto da bi obsodil v temnico, poslal domov rekoč: „Ti si kriv, toda jaz te ne obsodim, pač pa te bodem, ako se te se enkrat zaloti na protizakoniti poti, obsodil za to drugo in tudi prvo kažnjivo dejanje." To je prvi pojav na polju modernega kriminalističnega na-ziranja, da se izreče sicer, da je krivec res kriv dotičnega kazujivega dejanja, da se pa zaeno kazen suspendira. Angleški je na tem polju sledila Severna Amerika z ustanovitvijo svojih posebnih sodišč za mladino. To se je zgodilo že leta 1869 Leta 1878 se je pa ta mštituoija izpopolnila še s tem, da so se ustanovili še posebej moški sodniki za moško mladino in ženski za žensko. Naloga teh moških in ženskih sodnikov je Dila predvsem, da so pri zločincih do 17. leta, ki so prvikrat stopili čez meje kazenskega zakona, natančno proučili vse razmere dotičnega zločinca. Ako je potem dotični sodnik izjavil, da vzame mladega zločinoa pod svoje nadzorstvo, odpadel je celo izrek o krivdi. To je takozvani sestav p r o -baoi j e, ki je pa leta 1900 doživel bistveno izpremembo, ker se od tedaj sodnik izreče tudi o krivdi, samo izvršitev kazni se odloži. Učeni gospod predava vatel j nam je nato očrtal še enake poskuse v Franciji in v Belgiji, kjer sta se leta 1888 zakonodajalnim potom uvedli pogojna obsodba in pogojni odpust kazni. Ko je g. prof Šilovic omenil na kratko Schonbornov poskus v Avstriji, nam je potem dokazal z mnogimi velezanimivimi pričami is petnajstega stoletja, daje že tudi staro hrvatsko pravo poznalo pogojni odpust kazni. Tak pogojni odpust kazni pa najdemo tudi v zakonu cesarja Josipa H. is leta 1797., ki pa žalibog ni prešel v poznejšo kodifikacijo kazenskega zakona. Gospod predavatelj se je dotaknil tudi našega najnovejšega poskusa na tem polju iz leta 1902, ko je naš zakonodajalec priznal našemu sodniku pravioo, da sme pri nedoletnih kriv-oih predlagati pomilošČenje in pa načrt pravosodnega ministra Kleina iz leta 1906. o pogojni obsodbi, pogojnem odpustu kazni. Učeni gospod Ereda vate i j nam je nato orisal tudi rvatske razmere na tem polju in se delj Časa zadržal pri instituciji, da se sme na Hrvatskem Že na s topljena Bazen pogojno pregledati. Tu lam je navedel dobre posledice te Jštitucije kakor poboljšanje krivoa, Brepljenje discipline v kaznilnicah itd. »roje predavanje je pa končal učeni Bospod predavat lj s tem, da je dal laška svojemu prepričanju, da zado-loje pri onih krivcih, ki so se pr-iikrat pregrešili proti določilom kaz. iakona, s a m o o b s o d b a, ne da bi lilo treba kazen izvršiti. Pri tem je L g. dr. Šilovič šel še dalje in is-■javil, da se tako postopanje le sme omejiti zgolj namlade I|iočince, temveč na vse zlo-ince ne gleda na njihovo karost, ako so prišli prvikrat na Ltožno klop in da se mora dati sodčka največja prostost, da more vsak I ^samezni slučaj individualizirati, liodaiku se mora razvezati roke in I e mu priznati pravico, && more reči Lkemu kriv3u: „Pojdi domov in ne ■ češi več!u, ker se bode tem potom J [ajlažje in najgotovejše dosegel prvi I p poglavitni namen vsakega kazea-[jkega zakona: Poboljšanje zločinca. \lo je učeni gospod predavatelj, ki^se (? pri svojem predavanju posluževal Ijoljudne in vsakemu umljive oblike, [■oncal svoje velezanimivo predavanje, i-4 je zbrano p. slušalstvo, med kate |im smo opazili osobito mnogo dam I o pravnikov, živahno aklamiralo in lBu tem načinom izreklo zahvalo za Ijeo-^ve prepričevalne besede. I Sestanek v »Narodnem domu". I »o ravnokar opisanem predavanju I -seučiliškega profesorja gosp. dr. S i -|,ovića s© je zbralo lepo število odličnih slovenskih pravnikov v restavracijskih prostorih „Narodnega domau, lia v prijateljskem in neprisiljenem Sszgovoru z učenim gospodom pre- ■ Uvateljem in njegovo ljubezojivo Ijospo soprogo dajo duška onim brat-I kini čutilom, ki vežejo slovenski in lirvaški narod. Gosspod dvorni svetilk dr. Ferjančič se je predvsem f vznesenih besedah zahvalil gospojom vseučiliškim profesorjem iz Za-rreba. ki požrtvovalno prihajajo v ^ubijano in ki nam s svojimi duho-itimi predavanju nadomeščajo naše iovensko vseučilišče. Zahvaljeval se e pa posebno iskreno gospodu pro ■esorju dr. Šilović u za njegovo z nadernim duhom prepojeno preda-ranje, ki ostane vsem poslušalcem v rajnem spominu. Istotako 86 je za-tvalil tudi njegovi ljubeznivi soprogi, d se ni strašila pota v belo Ljub-jano. Na te pozdravne besede so vsi iavzoči živahno aklamirali učenega rospoda vseučiliškega profesorja, ki e v svojem duhovitem odgovoru posebno poudarjal kulturne vezi med najbližjima bratoma, Hrvatom in Slo rencem. Tema govoroma je sledilo še reč drugih govorov, izmed katerih aam je posebej omeniti govor g. dr. ianka Pole a, ki nam je z njemu astno vestnostjo in natančnostjo ori-idl zasluge za kriminalistično vedo v iratski Hrvatski — zasluge, katere iriznava tudi ves kulturni svet. Ta •estanek ostane vsem udeležencem v rajnem spominu, ker se je z njim )udal nov dokaz za prisrčnost in bratstvo med hrvatskim in slovenskim :arodom. Predavanje „Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo4* je priredilo včeraj popoldne pri ,Steinerjuu na Opekarski cesti javno )redavanje, katerega se je udeležilo nnogo posestnikov iz Krakovega in Trnovega, pa tudi nekaj iz šentjakobskega okraja. Predaval je gospod : kr. živinozdravnik Ribnikar o avinski zavarovalnici, o prvi pomoči iri nenadnih živinskih boleznih, o cepljenju prašičev zoper rdečico in o minem živinarstvu sploh. Temeljito iredavanje so navzoči poslušali z ve-k\m zanimanjem in se zahvalili g. iredavatel u na koncu s ploskanjem. )ruštveni predsednik g. Trstenjak s mu je še posebej zahvalil in po-ival poslušalce, naj si naroče glasilo kmetijske družbe „Kmetovaloa" ali •ai pa postanejo njeni Člani, ki dobe 0 glasilo potem zastonj. Bedni občni zbor Političnega b prosvetnega društva za Bratovo in TrnOVOCi je bil včeraj pop. h 6. v vrh narodni gostilni pri iteinerju na Opekarski cesti ob veliki ieležbi. Tudi ženski spol je bil zakopan. O tvoril je zborovanje pred-fcdaik g. Trstenjak, kije prisrčno »ozdravil vse navzoče, zlasti zastopnike šentjakobskega okraja ter zapeka Berceta, tega starega bojevnika ■a našem narodnem polju. Imenoval - nato za zapisnikarja g. Siča, za •vero vatel j a zapisnika pa gg. Sar ca & Urbančiča. V nadaljnem svojem 'biirnem govoru je poudarjal govor->jk, da je društvo ponosno na sadove, - jih je doseglo tekom Šestih mese-&v svojega obstoja, če se je le kod »okazalo se je tu, da je v slogi moč & da je samopomoč prepotrebna frar. Društvo je prebilo dve hudi jorbi in sicer ob državnozborskih in teželnozborskih volitvah. V obeh je 41o zmagovito, da se Krakovo in rnovo danes imenuje kraj napredka 1 aa zgled drugim krajem. Gospod tedsednik izreka vsem narodno na -^dnirn volilcem zahvalo. Na njegov predlog se odpošlje goriškim naprednim zmagovalcem brzojavna čestitka. Omenjal je nadalje ljutih in krivičnih napadov v „Slovencu" na naprednjake iz Krakovega in Trnovega. Da so bili ti napadi neosnovani, je dokaz sobotni „Sloveneo", ki vse lojalno pre-kliouje in prosi odpuščanja napadanoe in žaljenoe. — Pod društvenim okriljem se je osnovalo pevsko društvo .Slovan", strelski klub pod značilnim imenom „Karf" ter tamburaško društvo, ki je še v povojih. Snujejo se pa še druga diuštva, med temi tudi „Sokoltt. Da so prireditve društva tako lepo uspele, gre vsa zahvala trnovskim in krakovskim dekletom in damam, pa tudi Trnovčanom in Kra-kovčanom. Istotako gre zahvala* onim, ki so knjižnioo gmotno podpirali, pa tudi knjižničarju za njegovo truda -polno delo. Prehajajoč na gospodarski del društvenega delovanja je omenjal g. govornik osuševanje ljubjanskega barja, gradnio ceste iz Trnovega v orno vas in naprej ter gradnjo raznih mostov, zlasti onega z Opekarske ceste v Prule. Izrekel je zahvalo obč. svetu ljubljanskemu za njegovo naklonjenost obema okrajema ter prebral pozdravno brzojavko, ki je došla iz Divače od društvenega podpredsednika g Eodlioherla, ki je zadržan udeležiti se zborovanja. — Tajniško poročilo je podal tajnik gosp. SiČ. Ustanovni občni zbor je bil 4 avgusta. Odbor je imel 7 sej in si je stavil nalogo, ukreniti vse potrebno, da se zboljša atanje v F.rakovem in Trnovem tako glede gospodarstva, kakor tudi glede naobrazbe in končno tudi glede razvedrila in zabave. V ta namen se je na magistrat vlGŽila prošnja za zboljšanje cest, razsvetljave itd. na kar je dobilo društvo odgovor, da se prošnji v vseh točkah ugodi. Nekaj se je že izvršilo. Iz odbora se je volil gospodarski odsek, ki ima nalogo, predlagat« v odboru vse v gospodarstvo spadajoče zadeve, da ta potem izposluje vse potrebno potom prošenj na merodajna mesta Volila se je stalna komisija, ki se bo pridruževala komisiji, odposlani od magistrata, da ji da potrebne informacije Glede naobrazbe je omeniti, da se je ustanovila knjižnica in Čitalnica Odbor je preskrbel, predavatelje iz raznih strok. Predavanja se bodo vršila zlasti spomladi. 8 septembra pr. 1. je priredilo društvo ljudsko veselico, 5. dec. Miklavžev večer in 31. dec. Silvestrov večer, vse pri svojem delavnem članu Steinerju. Društvo šteje 67 članov, ki plačujejo mesečne doneske. Poročilo se je vzelo na znanje in se je g. poročevalcu izrekla zahvala. O gmotnem položaju društva je poročal gosp. Kocjan. Dohodkov je bilo 886 K 05 v. stroškov pa 713 K 77 v, torej 172 K 28 v prebitka (v tem je vštetih 53 K 30 v, ki so se nabrali kot 2 vinarska pristojbina od vsake izposojene knjige iz knjižnice). Vse društveno premoženje znaša 1972 K 28 v (glavno premoženje so knjige, katerih je bila velika veČina darovanih). Gosp. Rus je poročal v imenu preglednikov računov, da so našli vse knjige, račune in blagajno v najlepšem redu, zato se je predlagani absolutorij blagajniku in odboru soglasno sprejel, bla-gainiku in pregledovalcem računov se je pa izrekla zahvala za njih trud Poročilo knjižničarja je podal goap. Pogačnik. Knjig se je posodilo 2008 Kako narašča zanimanje za či tanje, naj svedočijo sledeče številke: oktobra se je izposodilo 172 knjig, novembra 208, decembra 353, januarja 420, februarja 513 in marca do 15. v mesecu 342. Med darovatelji knjig je omeniti pred vsem gosp. župnika Vrhovnika in gosp. inženirja Endlicherja. Vseh knjig je bilo darovanih 356. Izreče se zahvala darovateljem m knjižničarju. Nato so se vršile volitve. Z vzklikom so bili izvoljeni sledeči gospodje v odbor: Anton Trstenjak, Pavel E n d -lioher, Avgust Repič. Albert S i č, Janko Kocjan, Ivan BizoviČar, Ivan Dražil, Fran P lesk o, Anton Steiner, Karol Wisiak, Karol JevŠček, Anton Pogačnik, Josip Puh, Anton StražiŠar, Fran Šare, za pregledovaloe računov: Fran Rus, Fran Urbančič, Jurij VerčiČ, Ivan 6 ker L Določitev prispevkov se je prepustila odboru. Kdor izmed članov kaj da. je dobro, če pa nič ne da, je pa tudi. Pri raznoterostih je priporočal g. Dražil, naj se pred prihodnjim občnim zborom razpošlje na vse somišljenike okraja cirkular, v katerem se jim razjasni, kakšen namen ima društvo. S tem bi si pridobili mnogo Članov. G. Trstenjak je pripomnil, da ima društvo faktično nad 200 Članov, zavednih somišljenikov. Ponosno je na svoje narodno ženstvo, ki je naj Bog živi! To je krasen up v bodočnost. G. Sič je poudarjal, da je vse delovanje društva slonelo na ramah g. Trstenjaka, zato mn napije. G. Trstenjak je napil zavednim prebivalcem Krakovega in Trnoveg* in slovenski trobojnioi, g. Vi s jak je pa izrekel zahvalo g. Trstenjaku in vsemu odboru, ki ima tolike zasluge ■a Krakovo in Trnovo. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je zaključil g. Trstenjak zborovanje s pozivom, naj se vsak obrača za pomoč do društva. ionsko telovadno druttvo bo imelo kmalu svoj nastop. Z ozirom na to opozarja vse tiste gospe in gospodične, ki se žele udeležiti vaj in nastopa, naj se čim prej oglase. Še je čas, da pristopijo temu izvrstno delujočemu društvu. Za „ljubljansko dru 11 veno godbo" je vložilo 21 narodnih društev prošnjo na občinski svet, kateri se naproša, da bi b agovolii godbi nakloniti podporo, in s tem preprečiti razpust tega za društveno življenje toli važnega fakt .rja Tudi ljubljansko občinstvo sploh se ja zavzelo za stvar in vložilo na občinski avet prošnje z mnogimi podpisi. »Glasbeni Matici11 je naklonila posojilnica v Žužemberku 50 kron podpo e. NOVO društvo Ustanovilo se je „Društvo uslužbencev o. kr. finančne straže za kronovino Kranjsko'* s sedežem v Ljubljani. Državna subvencija. Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo v Ljubljani je dobilo 600 K državne podpore. Tiskovine za odvetnike In notarje je založila in izdala „Narodna knjigarna" v Ljubljani iu se dobivajo po naslednjih cenah: trosko vniki a 5 v, pooblastila za ka-kazensko in civilno zastopstvo a 5 v, notarski akti na navaden dokumentni papir a 5 v, na najboljši dokumentni papir a 15 v. Delavski red za opekarne. Po postavnih določbah mora biti v vseh opekarnah nabit delavski red Tak po določbah zakona in po dogovoru opekamarjev sestavljen delavski red je izdala „Narodna knjigarna" in velja izvod 50 v, s pošto 60 v. XXVI. redni občni zbor pr* vega slovenskega pevskega društva „Lira" v Kamniku se vrši v nedeljo 22. t. m ob 2 popoldne v društvenih prostorih „Narodne čitalnice" v Kamniku, k kateremu se vsi p. n izvršujoči in podporni Člani najvljudneje vabijo. Železnica Kranj Triić se otvori meseca j ob j a. Druttvo za povzdlgo prometa tujcev na DledU je prejelo darilo od Henrika Steidla, hotelirja na Bkdu, v zoesku 20 K vsled neke sodnijske poravnave. Hvala se mu izreka tem potom. Za 401etno zvesto službovanja je dobil častno svetinjo delavec Jernej Vičič iz Postojne; uslužben je v Trsta pri tvrdki Ro-thermann & Engelmann. Javni vinski semeni v Krškem. Cenjene gostilničarje in vinske trgovce opozarjamo še enkrat na jutrišnji (v torek) vinski semenj v Krškem, ki se prične ob 10. dopoldne, namreč koj. po prihodu ljubljanskega in zagrebškega vlaka. Ponavljamo, da bo dobiti mnogo in prav dobrega vina po zmernih cenah, zlasti ker se udeleže tega semnja tudi bližnji spodaj ešta-jerski vinski producenti. Nai torej oni, ki se hočejo preskrbeti za poletje z dobro kapljico, gotovo ta semenj posetijo. Telefonsko omrežje v Celju. Telefon se je za lokalne potrebe izročil v Celju koncem julija m. 1. prometu, kakor smo to svoj čas poročali. Bilo je prvotno 41 naročnikov oglašenih. Danes je že nad sto abo-nentov zglašenih ter so potrebne instalacije že deloma z vršene. Umrl je dne 14 marca gospod Anton Pleterski, mesar in gostilničar na Bregu pri Celju po dolgotrajni mučni bolezni v 45. letu svoje starosti. Mož je bil priden in brižen gospodar, a žalostne družinske razmere pahnile so ga v zgodnji grob Zaprli SO v Mariboru 20 etnega Franca Z o r k a od Sv. Urbana pri Ptuju. Iskali so ga zaradi goljufije. Mrtvega so našli y Mestinju na Štajerskem 571 etnega višjega paznika fin. straže Matijo Drobna k a. Preveč se je napil in padel v vodo, kjer jo utonil. Desetletni Jubilej praznuje le tos zavod sv. Nikolaja v Trstu. Bedno avtomobilno votnjo mod Poraćem in Pazinom so uvedu pred 14 dnevi. Avtomobili vozijo štirikrat na dan sem in tja. Barbarsko postopanje a časnikarjem. V Zagrebu je hotel v Četrtek priti neki poročevalec v sabor poročat. Moral bi pasirati kordon stražnikov, ki ga pa niso pustili naprej. Ko jim je pokazal legitimacijo, se zato nič zmenili in ko je protestiral zoper tako nepostavnost, navalili so se nanj in ga tolkli po glavi, da jim je z veliko težavo ušel. Prijavljena je ovadba in je upati, da dobi časnikar popolno zadoščenje! Corrigondum. V soboto je bilo med brzojavkami napačno tiskano ima profesorja kanonskega prava na vseučilišču v Inomostn. Dotični profesor se pile Wahrmund in ne Warmuth. Slovenci v Ameriki. — Električni stroj je ubili vMoon Runu Fr. Kržiča. „Društvena godba ljubljanska11 konoertuje jutri popoldne v kinematografu „Edisonu, Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropaa in sicer pri predstavah ob 4 , 5 , 6 , 7., in 8 zvečer. Pogreša se 171etni trgovski vajenec pri trgovcu g. Jožefu Miheliču v Florjanskih ulicah št. 37 Makso Rode, rodom iz Kamnika. Rodeta je dne 13. t. m. njegov gospodar poslal z dvokolnico na Rudolfov kolodvor po sol in m u dal 28 K denarja, a se od takrat ni več povrnil. Tudi k svojim staršem ni šel. Pogrešanee je za svojo starost dovolj velike in močne postave, plavili las, oči pa so mu nekako zmešane. Kot posebno znamenje je, da je kratkoviden in slabega posluha. * Skesan defravdant. V petek popoldne se je pri policiji sam zglasil drogeTrijski potnik, oženjeni Edmund Makso Hein, rojen 1881. leta v Stres senhausnu pri Hilbnrghausiiu na Saškem in izpovedal, da je svoji tvrdki Buebauer und Fiscber v Plauenu na Saškem poneveril 847 mark 32 1'eni-gov in se z njimi pripeljal čez Pra^ro. Dunaj, Reko, Trst v Ljubljano. Poštenjak je imel pri sebi le še 16 vin. denarja. Oddali so ga deželnemu sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj jo prišlo iz Amerike 390 oseb in so bili Hrvati, čez polovico pa Slovenci, 11 Hrvatov je šlo v Heb, 35 Lahov pa v Kočevje. — Predvčerajšnjim se je odpeljalo v Budapešto, Gradec in na Dunaj 25 Lahov. V luomost je šlo.25 v Beljak pa 20 Hrvatov. Izgubljene in najdene reči. Gdč. Tilka Vovkova je izgubila zlato zapestnico, vredno 40 K. (i. Aleksander Kostnapfel je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Ga. Marija Pavličkova je izgubila zlat uhan, vreden 20 K. - Neka gospa je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden nahrbtnik, koc, kos modro belega blaga, ogri-njača in par galoš. — Neki gospod je našel kratko verižico in jo oddal pri magistratu. Velik vezni ključ je bil včeraj najdem na Šmarni gori. Izgubitelj ga dobi v uredništvu našega lista. Jugoslovanske vesti. -J U g o s 1 o-v ;ui s k i koncert v B e 1 g r a d o. Srbsko časnikarsko društvo priredi v sredo, 18. t. m. v narodnem gledališču v Belgradu koncert, na katerem bodo sodelovali umetniki in umetnice iz vseli jugoslovanskih dežel. Iz Bolgarske sodeluje gospa Rajka Karastoja-nova iz Sofije, iz Hrvaške znani operni pevec Bogdan pl. Vulakovič. , iz Vojvodine pa članica srbskega narodnega gledališča v Novem sadu ga. Draga Spasičeva. Odbor se je obrnil tudi v Ljubljano, da bi pri koncertu sodelovala ena izmed članic slovenske opere. Temu vabilu je bila pripravljena se odzvati primadona gdč. Collignon. Ker pa je koncert v I Belgradu že 18. t. m. in se poje v Ljubljani 17. in 20. t. m. opera »Ma-zepa«. v kateri ima gdč. Collignon glavno vlogo, ni bilo mogoče za primadono izposlovati potrebnega dopusta. Z ozirom na to se je naprosilo operno pevko gdč. Jarmilo Gerbiče-vo, da bi ona sodelovala pri omenjenem koncertu, ker je odboru mnogo ležeče na tem, da so pri prireditvi zastopani umetniki vseli jugoslovanskih narodov. Gdč. Gerbičeva se je radevoljno odzvala vabilu in bo pela na koncertu v Belgradu te-le pevske točke: Moniuzsko: arija iz opere »Halka«; A. Dvorak: »Lahko noč;c; Jos. Procbaska: »Tak si lepa« in Fr. Gerbič: »Želel bi, da bil bi ptica«. Pri koncertu poje pevski zbor, obstoječ na 120 oseb. Orkester, ki izvaja glasbene točke, šteje 80 godcev. Koncertu bo prisostvoval tudi kralj Peter s svojo rodbino. Drobne novice. — Šarže vojaškim zdravnikom se spremene, da se ne bodo več imenovali nadzdravniki, polkovni zdravniki itd., temne nadporočnik-zdrav-nik, stotnik - zdravnik itd. — 370 hiš je zgorelo v španjol-skem predmestju Haskpoi v Carigradu. — Poljski pesnik Sienkiewicz pride dne 19. t. m. na Dunaj k porotni obravnavi, ki so jo naperili proti njemu maloruski dijaki. Ker Sien-kievvicz ni vešč nemščine, bodo ga zaslišali s pomočjo poljskega ali francoskega tolmača. — Terorizem na Romunskem. Rumunski minister zunanjih del je dal konfiskovati vse neodvisne časopise, češ, da so ščuvali s svojimi poročili o kmečkih nemirih. — Zaradi odgoditve hrvaškega sabora bodo jugoslovanski poslanci interpelirali v prvi seji avstrijskega parlamenta. — Ženitno pogodbo kitajskega cesarja so našli v gostilni v nekem južnonemškem mestu. Pogodbo, ki je tiskana na dragoceni svili, je ukra- del iz cesarske palače v Tokiju neki nemški vojak povodom nemške ekspedicije. Kitajski poslanik je zahteval, da so mu pogodba takoj iz-roči._ Telefonsko in brnim ooročiln Tržaški deželni zbor. Trst, 16. marca. Danes ob 12. je bil otvorjen tržaški deželni zbor. Deželni glavar dr. Sandrinelli je pozdravil poslance in navzočega namestnika prinea Hohenlohe ter naznanil, da je vlada predložila deželnemu zboru samostojen načrt dežel-nozborske volilne reforme. Izrekel je Željo, naj bi se ta zakanski načrt izročil posebnemu odseku, ki bi se naj 0 načrtu posvetoval in o njem svoje-eaano poročal zbornici. Nato je namestnik princ Hohenlohe podal izjavo, v kateri je utemeljeval vladni načrt oaglašajoč, da je sedaj veljavni volilni red zastarel in da ga je vsled tega nadomestiti z novim, ki bo odgovarjal modernim zahtevam in ki bo podelil volilno pravico tudi tistim slojem, ki je dosedaj še niso imeli. Namestnik je tudi poudarjal, da je vlado pri sestavi novega volilnega reda pred vsem načelo, da je treba varovati pravico manjšine. V imenu laških poslancev je dr. Venezian protestiral proti podtikanju, da bi laška liberalna stranka bila nasprotna volilni reformi iz strankarskih ozirov, ter naglasa], da je njegova stranka za vsako pošteno spremembo volilnega reda. Končno je predlagal, naj s«' vladni načrt volilne reformo izroči posebnemu odseku 11 članov, v katerem naj bo zastopana tudi manjšina. V imenu Slovencev je govoril dr. Ry-bar, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da je vlada predložila deželnemu zboru volilno reformo, ter z zadoščenjem pozdravil nasvet dr. Veneziana, naj bo v volilnem odseku primerno zastopana tudi manjšina, kot prvi korak k medsebojnemu sporaznmljenjtt. \ volilni odsek sta bila izmed slovenskih poslancev izvoljena dr. Rvbar in dr. Sla vik. Nato je odbornik Dan rani poročal o delovanju dež. odbora. Prihodnja seja se objavi pismenim potom. Cesar zopet bolan? Dunaj, 16. marca. Splošne avdi-jenee, ki bi jih moral te dni cesar dajati, so odpovedane. Cesar se je namreč zadnje dni prehladi] in dobil katar. Z ozirom na to ostane nekaj dni v Senbrunu, da si izleči nahod. Splošno zdravstveno stanje cesarjevo je povsem povoljno in ne more biti govora o kaki resni bolezni. Sprejem pri cesarju. Dunaj 16. marca. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci nadvojvodo Josipa Ferdinada, ministra Ge-orgija in bolgarskega kneza Ferdinanda. Pravosodni odsek. Dunaj 16. marca. Danes je bil sklican na seio pravosodni odsek, ki šteje 26 članov. Ta odsek že izredno dolgo ni imel nobene seje in je bilo torej pričakovati, da bo ta seja polnoštevllno obiskana, a prišlo je k seji samo 8 Članov, vsled Česar se je morala odgoditi na nedoločen čas. Konference o jezikovnem vprašanju. Dunaj 16 marca. Včeraj je bila dolgotrajna konferenca pri ministrskem predsednika, ki je veljala rešitvi jezikovnega vprašanja. Med drugimi so se konftrenoe udeležili pravosodni minister dr. Klein, češki namestnik grof Coudenhove in predsednik praškega nadsodišČa Wessely. Posvetovanja se bodo danes nadaljevala." Praznovanje obletnice marske revolucije. Dunaj, 16. marca. Včeraj je bila 60tetnica marske revolucije. Pred spomenikom v marski revoluciji leta 1848. padlih borioev za svobodo se je zbrala velika množica ljudstva. Delavci so imeli v gumbnioah rdeče naglje, s katerimi so nato obsuli spomenik. Nastopilo je več govornikov, ki so v vseh avstrijskih jezikih proslavljali za svobodo padle junake 1 1848. Ob vznožju spomenika je bilo položenih nad 100 vencev. Grof Jan Harracfc. Dunaj 16. marca. Zdravstveno stanje grofa Harraoha se je že toliko preokrenilo na bolje, da se je nadejati, da [v kratkem popolnoma okreva. Češki ultimatum *ladi. Praga 16. marca. „Venkovu glasilo češke agrarne stranke, priobčuje ostro pisan Članek proti vladi, v katerem grozi, da bo Češka agrarna stranka stopila nemudoma v opozicijo, ako ne bo Beok bres odlaganja izpolnil vseh obljub, ki jih je dal čehom. Ta članek je izšel istega dne, ko je bival v Pragi češki minister rojak Prašek. Bombe v Barceloni. Barcelona 16. marca. Včeraj se je na velikem trgu razpočila bomba, ki je ranila več oseb. Kasneje so našli na trgu še eno bombo. Btisljivi kašelj —---------------- trn strah otrok, ozdravi nsoeSno v vseh prime ih Seottova entulcna. Scottova emu Ulj a j« irmed najboiiših pmnočkov za slabotne, bol-have Otroke, ki jwi hitro preskrbi rotnata Okrogla lica. SCOTToVA <'n ui-iia mu izredno zdravilnost Hi krepilnost odtod, ker je sestavljena samo i.r. najboljših, najbolj riniti ia na uspesne.ištb soovi, ki jih poseben Scottov nadan pripn v-l.ianja s^aja v okusno iu ducela lahko prebavno smetano. SCOTTOVA emulzija je odraslim in starcem takisto dobrega učinka kakor otrokom j*ratna samo s to znamko - ribičem — tot jam-5frenl.t. zaakom IC0tt0V9Q3 ra. Rana Izvirna 2 n* steklervca 50 Naproda po vseh lekarnicah. XI .S36--5 *i MetEorolcsično poročilo. rai* n*d rorem '200 Srednji «r»c tlftk ?hć j m« f E Ca« opazovanja I Stanje baro I metra i v mm trn O 3 O. > S -t s> g Vetrovi 13.1 9. zv. i 733 1 14. i 7. zj. 9 2. pop. 7370 7367 16 sr. jvzh. —09 si. svzhod 4 6 , Sr jvzb. Ntsbo pol (Mae. jasno pol oblač 9. mv. 338 1 08 , si. j vzhod del oblač ti 7380 — 1 *7 si jzabod del. jasno pop 736*6 4"5 sr. svzhod oblačnu ?*reo>i* t>reo>eeraii*Ma in včerajšnja r»«nip»» u-tr** 2 4 mm io 1*5 norm 3*3 t 30 *«a»vin* k?4 »*r»n 0 0' mm ir 0 0 t Rudarski nadkomisar Vinko Strgar javlja v svojem in vseh sorodnikov imenu pretužno vest, da je njegova predobra mati, gospa 973 Marija Strgar roj. Sirce I j dne 14. t. m. ob 11. uri ponoči po dolgi mučni bolezni v 68. letu starosti izdihnila blago dušo. Pogreb preminule se vrši v ponedeljek, 16. t. m. dopoldne v Leskovcu pri Krškem V Ljubljani, 15. marca 1908. (Posebna obvestila se ne pošiljajo.) Sprejme se kontoristinja Tfšca trgovske korespondence in knji-k govodstva. Ponudbe pod ,kontoristinja' na upravništvo nSlov. Naroda**. 972 oženjen, 29 let star, želi dobiti stalne službe vrtnarja ali hišnika. pove upravništvo „Slov. 970-1 Urtnor Naslov Naroda". Za granitni kamnolom Jezernica pri Beljaku so išče 20 do 30 kamnosekov, lomilcev in težakov proti dobri plači. — Vprašanja na Dom. Merlnzzl, ¥ Beljaku. 968—1 iTisk ovine za odvetnike in not rje ij-u/bljstaaJL Troškovnik! a . . 7 . 5 Pooblastila za civilno in kazensko zastopstvo a . 5 Notarski akti na navadnem dokumentnem v. a papirju na finem papirju a dokumentnem 15 v. obenem izurjen slovenski in nemški korespondent, se sprejme S 1 mol* nikom« Prednost imajo oni. kateri so italijanščine popolnoma vešči. 969 1 Tozadevne ponudba sprejema Jan Popovč, Cerknica priRakekn za nemščino in slovenščino se itto za odvetniško pisarno. Lahko začetnik. Naslov: Traven, posto restsnte Celje. 966-2 St *i* 'Ai *v* "v tr* n* *)k* *uf* Delavski redi Ordinacija od 9.-11 dop Telefon Itev. 44. s 163 Gostilničarska koncesija I so takoj odda. Več se izve pri g. Fant Bili a j v Ljubljani, Židovske ulico štev. 1# ! opeliornice ie ravnokar izšel v založbi NARODNE KNJIGARNE Sestavljen je točno po določbah ve4javn»h zakonov in v »iiii^ u tozadevnih navodil ministrstva. Ta delavski red nora biti nabit v vseh opekarnah. C sna 50 v., s pošto 60 I. nadstropje. 958—a v><& M m M m M M * s a i r v * t * * # ti Pozor! Pozor! Kauorno ,Leon' V Ljubljani S9, u na Starem trgu št. 30 vsak torek, četrtek in nedeljo vso noč odprto. L Na iszpolago je najnovejši ameriški biljard in elek-o o trični klavir, o o Z odličnim spoštovanjem Leo in Fanl Pogačnik, » M N M )v * M H 8 S i s h * f Farna pralnica in likalnica (z motornim obratom) 4090-10 C. J. Itamonn o Ljubljani. Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkaj. Perilo se Jako ooruje. Zmerne cene. Perilo kakor nooo. Razglas. Člani pogrebDega društva bratovščine sv. da se vrši Joiefa v Ljubljani se obveščajo, redni občni zbor == dne 19. marca 1908 ===== ob 4. pop. v mali dvorani Mestnega doma na Cesarja Joiela trgu. Letni doneski po 2 K se pobirajo do konca marca t L v stauovanja in tndi v trgovini gospoda Franca Z >rca na S?. Petra cesti štev. 23. Zaradi pravd e sestave druttvejega imenika se pozivjajo vsi tinti, ki so ie več kakor 2 leti člani tega drufttva, zlasti pa taki, ki so enkrat M VSOlof plačali članarino ali so pa bili oprošteni letnik doneskov, da oddajo ravno t» m najkasneje do 31. mejnika 1908 lutk«, na katenb m ra biti vpisano iroe in starost drnstveuifca, dan vstopa v bratnvftčiho, koliko članarine se je vplačalo m če je člaa letaib doneskov oprcščea in od kdaj. Tistega, ki bi opusti! to stor ti do tega Časa, bi društvo ne smatralo več svojim Članom. Odbor t 67» 3 bratovičlne sv. Joiefa. Pozor, gospodje ia mladenič*I V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, ae mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti Upadanju brk in las m to je KAP1LOR št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj In vsako drago kotno bolezen glave. NaroČi naj si ga vsaka družina. Jmam mnogo priznainic in zahvalnie. Stane Iranko na vsako pošto t lonček 3 K SO h, 2 lončka S K. Naročajte samo pri meni pod naslovom 3963 — 14 I lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji. Veletrgovina dalmatiaskega vi o a Br _ Novaković Telelon št, 244. 1^ J*Jlt>! J m& Telefon št. 244. Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskom primorju v Dalmaciji Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in de sertna vina; kakor tudi domaČi tropiuovec, konjak, slivovko itd po primernih cenah «10—2 - Ceniki in vzorci poštnine prosto. - pozor! Čitaj! pOZOr Slavonska biljevina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom rporrblja preti zastarelemu kašlju - bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astm* — pl'UČnern kataru si'bem kašlju, tubeiktilozi itd itd. Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 ste-klenici 3 K 40 vin, 4 steklenice 5 E 80 vin,: po povzetju, ali če se posije denar naprej. — Mauj kot 2 t>trk ekiai . r.< p* šilja Prosimo, Ua se nurt ča n ravnost od: 3961 14 I PI ■ i tri o i A - lekarnarja v Pakracu st. 209 . UUriSICd, cSla^nUa) Opozarjam da sem v svoji parni pralnici in svetlolikalnici uvedel popolno nov sistem, prevzame se neoprano perilo in se izdeluje kakor bi bilo novo. — Prevzemajo se srajce, ovratniki, bluze, zastori in tudi drugo fino perilo- 91 i—8 2a točno in najboljšo postrežbo jamčim ter prosim zo. mnogobrojno udeležbo 3\nton $arc svetlolikalnica, kolodvorske ulice št 8 Gospicam se daje v svetlolikanju pouk- Vajenke se sorejmejo. g j Oe». icr. **Y*£r2j»k* državne žeJeznice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne i. oktobra 1907. leta. Dohod v Ljubilano jaz. zaLi ■ t zjutraj. Osebni vlak Is Beljaka jui Odhod is Ljubljano luz. zaLi •oa zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel« Gorica, «ft.o7«?a a. valna banka v P>ragL - - - • in iupit*«>o ei,93e.ee*-7t K. Izdajatelj in odgovorni uradnik: Bafto Pustoilomiek. in tisk .Narodno tiskarne1. 8814