LETO XLIV, ŠT. 22
Ptuj, 6. junija 1991
CENA 15 DINARJEV
Prva prisega slovenski domovini
»v zgodovini naroda bo vedno pripadlo posebno mesto prvi generaciji slovenskih vojakov, ki v teh dneh izjemnih preizkušenj naše
volje preverja nove programe, podzakonske in zakonske rešitve in ne nazadnje sebe in nas.«	Janez Janša
Za cvetlicami še češnje
Prvi večji cvetlični sejem v Ptuju je razgi-
bal sicer bolj rnirno življenja v mestu ob kon-
cu tedna. Titov trg in Miklošičeva ulica bosta
takšno življenje živela celo letošnje poletje.
Cvetličarji, teh je bilo dvanajst, in drugi pro-
dajalci so bili s sejmom zadovoljni. Organi-
zatorja sejma — Turistično in Folklorno dru-
štvo Ptuj — sta v sodelovanju z Mercatorjevo
blagovnico in Komunalnim podjetjem Ptuj
sicer povabila več udeležencev, pa bodo dru-
gi po njihovem prepričanju prišli prihodnje
leto. Še posebej želita organizatorja pohvaliti
cvetličarno »Nada« iz Lovrenca na Drav-
skem polju. Prihodnje leto bo ptujski cvetli-
čni sejem še popolnejši. Trajal bo sedem dni
in bo v resnici ponudil obljubljeno — cvetli-
ce in sadike po akcijskih cenah. Tega letos
pri večini prodajalcev niso spoštovali.
V Turističnem društvu Ptuj so dobili novo
spodbudo za obogatitev mestne ponudbe. Al-
bin Pišek, predsednik društva, je povedal, da
se bo v Ptuju celo poletje nekaj dogajalo. Pri-
reditve bodo vsak petek in soboto, včasih tu-
di že v četrtek. Nastopili bodo ansambli, pev-
ski zbori, folklorne skupine; trgovci in zaseb-
niki pa bodo ponujali blago po konkuren-
čnih cenah. Na cvetličnem sejmu so ljudje še
posebej povpraševali po Pislakovem medu in
drugih medenih izdelkih, zato v društvu
predlagajo, da bi si uredil prodajo na
Titovem trgu, če drugače ne, vsaj bo koncu
tedna.
To soboto bo pred Mercatorjevo blagovni-
co modna revija. Akcijske prodaje najrazli-
čnejšega blaga bodo pričeli že danes. Za Vi-
dovo soboto pa v Turističnem društvu pred-
lagajo organizacijo sejma češenj. Vodja bla-
govnice Rado Plohi se je za predlog že ogrel.
Upajmo le, da jih ne bomo zobali po 100 di-
narjev za kilogram.
Mesto ho svoje poletno življenje živelo v
lepši podobi. Na Trgu mladinskih delovnih
brigad. Trgu svobode, Kreinpljevi ulici. Slo-
venskem trgu in v Murkovi ulici so okna in
balkoni dobesedno zasajeni s cvetlicami.
Judi zato ho mesto privkičnej.še in prijaz-
nejše do svojih obiskovalcev. Prihodnje leto
bodo ocvetličili tudi druge hiše oziroma uli-
ce v starem mestnem jedru.
y Ptuju in okolici je veliko cvetličarjev.
Zakaj jim ne bi prepustili ocvetličevanje po-
sameznih mestnih predelov'.' Zahvalili pa se
jim hi tako. da bi na primernem mestu na-
pisali: to hišo ali to cvetlično gredo je uredil
ta in ta vrtnar oziroma cvetličar.
MG J
^^_y
Utrinek z letošnjega ptujskega cvetličnega sejma.
(Posnetek: M. O/mec)
—UVODNIK-^
Kateri so naši?
Od velike slovenske sprave naprej, tudi zdaj. ko srečujemo ved-
no rf(" uniformiranih jantov in po nedeljski zaprisegi prvih vojakov
slovenske vojske se sprašujemo: Kateri so naši'.'
26. junij pa se približuje s hitrostjo, kiji nista kos ne vlada ne
parlament, ki pospešeno sprejemata osamosvojitvene zakone. V
zraku je napetost, v pogovorih dvom in strah. Posledice je mogoče
le slutiti, streljanje »»• miru« pa ne obeta noč dobrega. Zdi se, kot
da hi nekdo namenoma odvračal pozornost ljudi drugam, proč od
resničnih problemov trenutka, ki ga živimo. Vedno vcc" brezposelnih,
večina tistih, ki še delajo, ne dobiva redno osebnih dohodkov, pone-
kod »tolažijo« delavce z boni za nakup blaga, s katerimi je moč res
kupiti hrano, vendar se plačilo take oblike osebnega dohodka ne
šteje r osnovo za pokojnino. Podražili so se najini derivati: kaj sle-
di temu, vemo. Vsaka naslednja pošiljka blaga, ki ga dobijo trgovi-
ne, je dražja. V kratkem se obeta še ena devalvacija, .šolsko leto .se
bliža h koncu, mladi, ki končujejo šolanje, pa ne vedo. kam bodo šli
v službo: še tega ne, ali jim ho omogočeno vsaj pripravništvo. Lju-
dje so nezadovoljni, pa še strpni. Pošiljamo jih na ulico, pred tanke,
vabimo na javne shode, na podpise izjav . . . Kako dolgo še':* Ni de-
narja za šolstvo, ni ga za zdravstvo, kulturo . . . Avstrija bo izšolala
100 naših otrok in jim zagotovila tudi službo. Hvalevredno dejanje,
ki pa bi morah) sprožiti pri nas v.vf alarmne zvonce — po jih ni. In
spet se človek vpraša: Kateri so naši'.'
Popotna malha v samostojnost je polna neznank: edina resni-
ca je plebiscitna odločitev Slovencev, vse drugo pa ostaja nedoreče-
no v senci esembejevskih uniform, kogaršnje koli pač so. V teh »de-
mokratičnih« dneh še niti ustave nismo dorekli. . .
Nataša Vodušek
Oddelek za notranje
zadeve v novih prostorih
v skladu s sklepi zborov občinske skupščine so v začetku tega ted-
na (ponedeljek, 3. junija) pričeli preselitev služb Oddelka za notranje
zadeve SO Ptuj iz sedanjih prostorov na magistratu v nove prostore v
pritličju občinske stavbe na Srbskem trgu. Vodja oddelka Miran Lončar
je povedal, da so ob preselitvi v skrbi za svoje stranke mislili na številne
izboljšave. Tako bodo poskušali uvesti računalniško vodenje najprej v
oddelku za registracije osebnih vozil, kjer so do sedaj vrste običajno naj-
daljše. Pozneje bodo računalniško vodenje uvedli še v druge oddeiiie
(ponekod ga že imajo).
Selitev so želeli opraviti na
čimmanj boleč način, kljub temu
pa prosijo občane, da z razume-
vanjem sprejmejo vsako morebit-
no težavo, ki bi se pri tem lahko
pojavila. Po podatkih obišče ta
oddelek letno okoli 120 tisoč ob-
čanov in razumljivo je, da pri
takšni množici lahko prihaja tudi
do težav.
V skrbi za občane — svoje
stranke bodo na tem oddelku po-
skušali urediti vse potrebno, da v
bodoče ne bo več izgub časa s
skakanjem po mestu (pošta, tra-
fika, banka . . .). Nameravajo na-
mreč uvesti poslovanje s stranka-
mi tako, da bodo posle poeno-
stavili v korist strank. Na primer
če pride občan z overjeno po-
godbo, mu v bodoče ne bo treba
skakati po mestu s položnicami
in kolki, ampak bo to uredil v
eni sami pisarni. Vse pa je seve-
da odvisno od tega, v kolikšni
meri jim bo uspelo poslovanje
posodobiti. Za kolke in druge
takse bodo poskušali poskrbeti
tudi v vseh drugih pisarnah.
OBVESTILO
Oddelek za notranje zadeve
občine Ptuj obvešča občane,
da so vse službe preselili s Tr-
ga mladinskih brigad 1 v nove
prostore.
Vse matične, prometne, iz-
pitne in prijavno-odjavne zade-
ve lahko sedaj rešujete v prit-
ličju občinske zgradbe na Srb-
skem trgu 1 (nasproti gostilne
Rozika).
načelnik oddelka
Miran Lončar 1. r.,
Vse matične, prometne, izpitne
in prijavno-odjavne zadeve lah-
ko torej od sedaj rešujete v prit-
ličju občinske zgradbe na Srb-
skem trgu 1 — nasproti gostilne
Rozika.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
KOMISIJA ZA PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA
Na podlagi 7. člena Odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 6/76, 12/79, 9/82 in 9/83) ter 2. člena Pravilnika o kriteri-
jih in postopku za podelitev priznanj občine Ptuj (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št. 7/76) Komisija za priznanja in odlikovanja Skupščine obči-
ne Ptuj objavlja
RAZPIS
za podelitev priznanj občine Ruj
I.
Za posebne m izredne uspehe na posameznih gospodarskih in družbenih
področjih, ki so širšega pomena ali posebnega pomena za občino, se po-
deljujejo priznanja občine Ptuj, in sicer:
1.	imenovanje častnega občana.
2.	zlata plaketa občine,
3.	plaketa občine,
4.	družbeno priznanje v obliki listine.
Priznanja se podelijo posameznikom, delovnim skupinam, organizacijam in
skupnostim ter družbenim organizacijam in društvom.
II.
Razpisuje se 7 priznanj.
Razpis traja do 22. junija 1991.
III.
Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata oz. po-
datke o predlagani organizaciji, skupnosti ali društvu, natančen opis po-
sebnih in izrednih uspehov.
Pisni predlog za podelitev priznanj lahko pošljejo Komisiji za priznanja in
odlikovanja Skupščine občine Ptuj v razpisnem roku; Predsedstvo Skup-
ščine občine Ptuj, Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, podjetja, politične
organizacije in stranke, krajevne skupnosti ter druge organizacije in dru-
IV.
Priznanja bodo podeljena na svečani seji občinske skupščine ob praznova-
nju občinskega praznika.
Komisija za priznanja in
odlikovanja
2 — DOMA IN PO SVETU
6. junij 1991 - tednik
ODPRTJE PRiZIDKA K OSNOVNI ŠOLI V JURŠINCIH
Moratorij na zapiranje oddelkov
in podružničnih šol
Minuti petek je bilo v Juršincih sUnesno kot /e dolfjo ne. Kuko tudi ne, saj se je tumkajšnjim učencem,
učiteljem in krajanom uresničila dolgoletna želja: šola je dobila pri/idek, dobila no\ih 1.021 kvadratnih me-
trov za učilnice, knjižnico ...
Sekretarka za vzgojo in izobra-
ževanje, kulturo in telesno kultu-
ro Skupščine občine 1'tuj je v
svojem slavnostnem govoru med
drugim orisala tudi zgodovino
šole:« Od leta 1806 imamo v Jur-
šincih izpričane podatke o pou-
ku v stavbi, namenjeni šoli. Šlo
je za enorazrednico, ki je imela
vpisanih 60 otrok.
Leta 1879 je šola postala dvo-
razrednica. Šest let prej je v eno-
razrednico bilo vpisanih namreč
365 otrok. 15. septembra 1894 so
postavili temeljni kamen za novo
oziroma današnjo staro osnovno
šolo, približno v istem času po-
stane štirirazrednica.
Dovolite, da ob današnji slo-
vesnosti preberem, kako je pote-
kala slovesnost ob otvoritvi leta
1895: Po takratnem običaju so
šolo 3. novembra 1895 blagoslo-
vili, tako da je ta dan bil velik
dogodek za učence in domačine.
Že na sam predvečer, 3. novem-
bra, so s streli iz majhnih topičev
naznanili, da bo pri sv. Lovrencu
pomembna slovesnost. Ob pol
tretji uri 3. novembra so spet
streljali. Zvonovi pa so zvonili
vso noč. Iz cerkve se je začela
pomikati povorka ljudi proti no-
vi šoli. Na čelu je stopala šolska
mladina s šolsko zastavo pod
vodstvom štirih domačih učite-
ljev. Slovesnosti sta se udeležila
tudi takratni ptujski okrajni gla-
var in cerkveni okrajni nadzor-
nik. Vsi govorniki so uporabljali
lep slovenski jezik in poudarjali,
da ima šola svoje poslanstvo v
tem, da dela v prid in blagor
otrok, krajanov, šole.
Leta 1905 postane šola šestra-
zredna, vendar se razširitev ni iz-
vedla zaradi pomanjkanja pro-
storov. Vmes je posegla prva sve-
tovna vojna, ki je prizadela pred-
vsem obisk šolskega pouka. Leta
1919 so učitelji končno postali
državni uradniki. Tega leta je bil
tudi odpravljen celibat za učite-
ljice. Učiteljstvo je zadihalo svo-
bodneje in se bolj posvetilo
vzgojno—izobraževalnemu delu.
Po letu 1920 so v tukajšnji šoli
ustanovili tudi kmečko šolo.
Druga svetovna vojna je zare-
zala rane tudi v te kraje, vendar
se je leta 1945 vpisalo 396 otrok.
Leta 1951 je šola postala
osemrazredna. 1954. leta je v šoli
bila organizirana tudi dveletna
kmetijsko gospodarska šola.«
Danes obiskuje šolo v Juršin-
cih 252 učencev, ki jih poučuje
18 učiteljev. Da je staro šolsko
poslopje potrebno obnove, da je
potrebno dograditi tudi prizidek,
smo zapisali v družbeni plan ob-
čine Ptuj za obdobje 1986—1990.
Potem je tu še občinski in kraje-
vni samoprispevek, pogodbo z
izvajalcem pa so sklenili junija
leta 1989. Kako je potekala grad-
nja, je na petkovi slovesnosti po-
vedal predsednik gradbenega
odbora Janez Belšak:« . . . Stro-
ka se je ponovno uklonila razpo-
ložljivim materialnim možnostim
in razdelila gradnjo objekta v tri
faze, ki obsegajo naslednja dela:
I. faza, I. etapa: 1.021 kvadra-
tnih metrov novogradnje in 79
kvadratnih metrov adaptacije. 11.
faza, 2. etapa: 304 kvadratne me-
tre novogradnje in 1.093 kvadra-
tnih metrov adaptacije obstoječe
stavbe. 111. faza 288 kvadratnih
metrov za telovadnico in 238
kvadratnih metrov za zaklonišče.
Inženiring biro je izdelal investi-
cijski program za 1. etapo I. faze,
projektant pa je temu prilagodil
projektno dokumentacijo. Po-
godba z izvajalcem, današnjim
Gradbenim podjetjem Ptuj, je bi-
la sklenjena junija 1989. Zaradi
dinamike priliva sredstev je inve-
stitor do- danes skleniJ devet
aneksov k osnovni pogodbi.
Opravljena so bila tale dela:
dozidava šestih učilnic za razred-
ni pouk, učilnice za slovenščino,
knjižnice, kabineta, sanitarij,
večnamenskega prostora na sku-
paj 1.021 kvadratnih metrih no-
vih površin; adaptacija 79 kva-
dratnih metrov kleti za kotlovni-
co ter ureditev okolja in komu-
nalnih priključkov. Dodatno je
bila opravljena tudi adaptacija
veznega dela, ki je že del druge
faze investicije.
Skupna vrednost vlaganj zna-
ša po dosedanjih izračunih
40.339.000 dinarjev.«
Učence, učitelje in številne go-
steje med drugimi pozdravil tudi
direktor Zavoda za šolstvo Slo-
venije dr. Srečko Zakrajšek in
poudaril, da je treba vsem otro-
kom zagotoviti enake pogoje šo-
lanja, da nas je morala šele izku-
šnja, ko je odšlo na šolanje v Av-
strijo 100 naših otrok, izučiti, da
je treba šolstvu nameniti poseb-
no skrb. Zato je v Sloveniji da-
nes moratorij na zapiranje šol-
skih oddelkov, podružničnih šol
in prizadevanja, da se zniža šte-'
vilo otrok v posameznem oddel-
ku, kar seveda pomeni kakovost-
nejše delo. Učitelji so javni
uslužbenci in imeli bodo enake
plače ne glede na to, kje učijo.
Za to bo poskrbela republika, za
materialne razmere šole pa obči-
ne oziroma kraji, kjer šole so.
Ravnateljica šole Francka Pe-
trovič se je zahvalila vsem, ki so
kakorkoli prispevali k slovesno-
sti trenutka, ko je učenec osmega
razreda Damjan Starčič prerezal
vrvico na vhodu v novi prizidek.
Učenci so pripravili kulturni pro-
gram in z njim ogreli dlani go-
stom. Praznik pa ni bil samo za
učitelje in učence, ampak tudi za
krajane. Ti so za družabni del
slovesnosti prispevali dobrote na
mizi, da je vabila na sproščen
klepet ob dogodku, ki gaje osno-
vna šola tako dolgo čakala.
Šola pa seveda kljub velikemu
opravljenemu delu in zajetni
vsoti denarja ostaja še naprej
brez telovadnice in s starim po-
slopjem, ki nemo kliče po obnovi
in bode v oči ob novem, blešče-
čem prizidku.	NaV
Vrvico je prerezal Damjan Starčič. (Foto: Kosi.)
Deleži tistih, ki so prispevali
denar za prizidek, so:
—	sredstva krajevnega sa-
moprispevka 5 odstotkov
—	sredstva 3. občinskega
samoprispevka 47 odstotkov
—	sredstva republiške izo-
braževalne skupnosti (za v.vf
tri faze) 37 odstotkov
—	sredstva občinske izobra-
Jevalne skupnosti 12 odstotkov
Novi prizidek k juršinski šoli. (Foto: Kosi.)
10 LET ČEUUSTNE KIRURGIJE NA PTUJU
Tudi reinplantacija izbitih zob
AMBULANTA ZA ČEULJSTNO KIRURGIJO PRIČELA DELATI PRED 10 LETI 0 REZULTATI
DOSEDANJEGA DELA: 20 TISOČ PREGLEDOV, OKROG 6 TISOČ EVIDENTIRANIH BOLNIKOV
IN OKROG 2000 ZDRAVUENJ V BOLNIŠNICI 9 V SLOVENIJI LE 15 SPECIALISTOV ČEUU-
STNE KIRURGIJE
Čeljustna kirurgija je nastala
predvsem iz potreb plastične ki-
rurgije, otorinolaringologije,
okulistike in splošne kirurgije, in
to v glavnem zaradi specialnih
poškodb v vojnem času. Je naj-
mlajša veja kirurgije. Trenutno je
v Sloveniji le petnajst speciali-
stov čeljustne kirurgije. Poleg
Kliničnega centra delajo tovrstni
specialisti še v Celju, Slovenj
Gradcu in v Ptuju.
Ptujska ambulanta pokriva
precej široko področje. V desetih
letih dela so opravili 20 tisoč pre-
gledov, evidentirali okrog 6 tisoč
bolnikov, 2000 pa se jih je zdra-
vilo v bolnišnici. V ambulanti za
čeljustno kirurgijo imajo največ
obiskov zaradi poškodb in bole-
zenskih stanj čeljusti in ustne
votline.
Dr. Lojze Arko, specialist
maksilofacialne kirurgije, je po-
vedal, da so v zadnjem času
uspešni pri reinplantaciji izbitih
zob. Doslej jih je bilo dvajset. Pri
tem še posebej poudarja, da vsak
izbiti zob ni tudi izgubljen. Pred-
vsem velja to za otroke s stalnimi
zobmi in v starosti do 18 let, ko
se še ne sme narediti stalni prote-
tični nadomestek.
Ambulanta za čeljustno kirur-
gijo dela vsak ponedeljek in sre-
do popoldne v prostorih ptujske-
ga zobozdravstva, v drugih dneh
pa na kirurgiji ptujske bolnišni-
ce. V timu delajo poleg speciali-
sta še dve višji medicinski sestri
in višji zobotehnik za protetična
dela. ■
Čeljustna kirurgija zahteva
ent) najdaljših specializacij
traja najmanj pet let. Je subspe-
cializacija in vezana na predhod-
no special- 'cijo iz oralne kirur-
gije. Lahke jo specializirajo
zdravniki splošne prakse in sto-
matologi, s tem da imajo zdrav-
niki splošne prak.;e več predme-
-■>v s področja stomatologije sto-
rr.atologi pa iz splošne medicine.
M J
Dr. Arko in višji med. sestri Jasna Ferčič in Majda Feguš pri delu.
Primer reinplantacije: po poškod-
bi ...
... in po končanem zdravljenju.
(Foto: Langerholc.)
FIIOPIJA: s prihodom v
Adis Abebo, prestolnico Etiopi-
je, je Ltiopska ljudska revolucio-
narna demokratska fronta
(HPRDF) prevzela oblast. Zadnji
podatki kažejo, daje ta organiza-
cija razumna in da na vsak način
želi preprečiti prelivanje krvi,
maščevanje nad nasprotniki in v
prvi vrsti preh aniti lačne Ltiop-
ce. Začasni predsednik Melesse
Zenavvi je v prvem javnem nasto-
pu povedal, da želi v prvi vrsti
vzpostaviti red in mir in s tem
omogočati miren potek humani-
tarne pomoči več kot 7 milijo-
nom Etiopcev, ki jim grozi lako-
ta. Zagotovil je tudi, da bo spo-
štoval londonski dogovor in se-
stavil široko koalicijsko prehod-
no vlado.
• • •
MOSKVA: Černobilski sin-
drom grozeče opozarja na mož-
nost novih nesreč v jedrskih elek-
trarnah predvsem v Sovjetski
zvezi. Te dni je svetovna javnost
ponovno izvedela za dve jedrski
nesreči, obe v Sovjetski zvezi. V
Kalininu naj bi v jedrski elek-
trarni okoli 160 kilometrov od
Moskve prišlo do požara, ki pa
so ga hitro pogasili. Strokovnjaki
sicer trdijo, da do sevanja v oko-
lico ni prišlo, vendar je te podat-
ke težko neodvisno preveriti.
Prav tako zaskrbljujoč je tudi
podatek o domnevni eksploziji
na jedrskem reaktorju le nekaj
kilometrov od Moskve. Za skriv-
nostno množično angino je v ma-
ju obolelo 400 ljudi, ki so zapo-
sleni pri jedrski tehnologiji. 158
delavcev je v bolnišnici, 257 pa
jih zdravijo v ambulantah. Sov-
jetsko ministrstvo za zdravstvo
vztrajno zanika možnost poveča-
nega sevanja, vendar zaposleni v
Inštitutu za kemijsko tehnologijo
trdijo, da je v okolico ušlo nedo-
voljeno radioaktivno žarčenje.
Osuplost prebivalstva Moskve se
zaradi obeh dogodkov stopnjuje,
še posebej zaradi zapiranja infor-
macij, ki so pomembne za zdra-
vje ljudi.
• • •
ZDA—SZ: V soboto so ZDA
in SZ odstranile še zadnje velike
ovire za sprejetje sporazuma o
zmanjšanju konvencionalne obo-
rožitve v Evropi. Oba zunanja
ministra sta se v Lizboni pogovo-
rila tudi o tehničnih podrobno-
stih tega sporazuma, hkrati pa
pripravila vse potrebno za sreča-
nje Mihaila Gorbačova in Geor-
ga Busha v Moskvi. Sence na po-
govore v Lizboni kljub vsemu
meče dejstvo, da se zunanja mi-
nistra nista mogla dogovoriti o
natančnem datumu srečanja v
Moksvi.
• • •
DRESDEN: Zunanji ministri
dvanajstih držav Evropske skup-
nosti so v začetku tedna tam raz-
pravljali o vlaganjih evropskih
držav v vzhodno Nemčijo. Gosti-
telji so jih poskušali prepričati,
naj čimveč vložijo v nekdanjo so-
cialistično deželo, predvsem v
njeno infrastrukturo in industri-
jo. Doslej so največ vložili Fran-
cozi, skupna vlaganja zahodnih
dežel pa so manjša, kot so priča-
kovali Zahodni Nemci.
Hkrati so se na sestanku dogo-
vorili tudi o pripravah na evrop-
sko konferenco o varnosti in so-
delovanju, ki bo konec junija v
Berlinu. Jacques Delors je zuna-
nje ministre dvanajsterice sezna-
nil tudi z razmerami in kršenjem
človekovih pravic v Jugoslaviji.
• • •
BONN: Ob množici težav, ki
jih imajo predvsem vzhodni
Nemci v združeni Nemčiji, se je
te dni med njimi razvnel še poli-
tični prepir o tem, kje naj bo pre-
stolnica združene države. Tako
zagovorniki Bonna kot zagovor-
niki Berlina imajo približno ena-
kovredne argumente in tudi pri-
bližno enako število privržencev.
O tem naj bi odločili 20. junija in
po;:navalci napovedujejo, da se
bodo strasti stopnjevale Predlog
o plebiscitu so vladni predstavni-
ki zavrnili.
d. I.
TEDNIK - '991
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Ptujskemu zdravstvu manjka pet
milijonov mesečno
Od I. aprila je Zdrarsheni center dr. Jožeta Potrča enoten javni zavod. To prehodno obliko
organiziranosti bo obdržal do konca junija, pr\ega julija pa naj bi se preoblikoval v dva javna za-
voda: splošno bolnišnico in v zdravstveni dom. tem trenutku v občinskem Sekretariatu za zdrav-
stvo in socialno varstvo oblikujejo ustanovitveni akt. Tega morajo zbori ptujske občinske skupšči-
ne sprejeti na junijskem zasedanju. Predvideva se, da bo soustanovitelj pri bolnišnici tudi ormo-
ška občina.
Ptujsko zdravstvo ni nobena izjema, kar
zadeva finančne težave, dejstvo pa je, da je
bilo v letu 1990 v najslabšem položaju.
Zdravstveni center je trajno blokiran od mar-
ca prejšnjega leta. Nekateri bivši tozdi so se
med letom sicer za nekaj dni deblokirali, le-
tos pa ni več tako. Zato zaposlenim izplaču-
jejo zajamčene osebne dohodke. Vršilec dolž-
nosti direktorja javnega zavoda Zdravstveni
center Milan Jager je povedal, da imajo tre-
nutno" za 25 milijonov dinarjev neplačanih
računov. Maja so plačevali račune iz lanske-
ga decembra in letošnjega januarja.
Prvega aprila je enotni zavod Zdravstveni
center prevzel vse dolgove prejšnjih temelj-
nih organizacij, ki so bile v različnem eko-
nomskem položaju. V tem trenutku je stanje
takšno, da imajo mesečno 15 milijonov di-
narjev prihodkov, odhodkov pa za 20. Nega-
tivna razlika je 5 milijonov in se, kot ocenju-
jejo, do konca prvega polletja ne bo zmanjša-
la.
Milan Jager je povedal, da so družbeno
skupnost celo lansko leto opozarjali na težko
finančno stanje ptujskega zdravstva. Ta jim
je sicer odgovarjala, da denarja nima, obe-
nem pa bila prepričana, da mu mora republi-
ka zaradi njegovega specifičnega stanja na-
meniti več denarja. Razne analize, tudi poro-
čilo Službe družbenega knjigovodstva naj bi
potrdili, da je ptujsko zdravstvo resnično v
podrejenem položaju. Ptujska skupščina pa
se je v tem obdobju največ ukvarjala z njego-
vo organiziranostjo.
Milan Jager je že tretji mandat vršilec dolž-
nosti direktorja Zdravstvenega centra. Pre-
pričan je, da v tej »začasnosti« tiči nekaj
ptujskih zdravstvenih težav, saj naj bi bila or-
ganizacija brez odgovornega človeka za ures-
ničevanje razvojne politike. Temeljne organi-
zacije se kot pravne osebe niso strinjale s pre-
livanjem denarja znotraj centra. Praktično je
bil onemogočen v načrtovanju in vodenju fi-
nančne politike. To je tudi eden izmed vzro-
kov, zakaj delavci še niso dobili regresa za le-
tni dopust. Letos februarja je takrat še vod-
jem temeljnih organizacij (sedaj so to organi-
zacijske enote) ponudil predlog, po katerem
bi sedaj delavci imeli pol regresa v žepu, ven-
dar ga niso podprli. Sicer pa Milan Jager
pravi, da plače bodo, dokler bo zavod »ži-
vel«. Vse druge pravice pa naj bi se prenesle
na nova zavoda, ki bosta pričela delati prve-
ga julija letos. Glede na to da še vedno poslu-
jejo po začasnih cenah, je pričakovati, da bo
prišlo do poračuna in s tem do več denarja.
Koliko več ga bo, v tem trenutku ne ve nihče.
F^rednost pri delitvi naj bi imeli večji zdrav-
stveni zavodi. Seveda je v takšnih razmerah
zelo težko poslovati. Dobavitelji že tudi izgu-
bljajo potrpežljivost, želijo denar oziroma
plačilo za svoje dobave - nekateri čakajo že
120 dni.
S sprejemom nekaterih varčevalnih ukre-
pov naj bi ptujskemu zdravstvu uspeli znižati
negativno mesečno razliko s pet na tri in pol
milijone dinarjev. Odhodke bi bilo moč
zmanjšati predvsem z zmanjševanjem zapo-
slenih in z omejitvijo porabe zdravil. Za po-
lovico naj bi zmanjšali število zaposlenih za
določen čas. Nekaj bi se dalo privarčevati z
racionalizacijo porabljenih zdravil, hrane in
sanitetnega materiala. Četudi bo prišlo do
zmanjševanja negativnih razlik v drugem pol-
letju, zato ne bo nič manjši primanjkljaj iz pr-
vega polletja, h kateremu je potrebno prišteti
še 9 milijonov dinarjev neizplačanega regresa
za letni dopust. Tako naj bi letni finančni
načrt ptujskega zdravstva prikazal 59 milijo-
nov dinarjev primanjkljaja oziroma razlike
med prihodki in odhodki. V zdravstvu so pre-
pričani, da kljub prizadevanjem za zmanjše-
vanje zaposlenih in racionalizacijo stroškov
težav v drugem polletju ne bo manj, kvečje-
mu več.
Za stanje v ptujskem zdravstvu je odgovor-
na zdravstvena politika — to je vedno bila in
ostaja tudi sedaj. Kot poudarja Milan Jager,
mora vedeti, kako bo zdravstvo izplavalo iz
težav.	MG
Stališča prenoviteljev potrjuje praksa
/Va seji predsedstva SDP Ptuj
so zadnji ponedeljek r maju oceni-
li delo stranke od prejšnje seje,
obravnavali gradivo za 15. skupno
sejo zborov SO Ptuj in govorili o
pripravah stranke na volitve, ki
bodo razpisane po sprejemu nove
slovenske ustave. Udeležba na se-
ji, ko je v sejni sobi zmanjkalo se-
dežev, kaže, da je med člani vse
večje zanimanje za delo stranke.
Na seje predsedstva vabijo tudi
druge člane in jim dajejo s tem
možnost ustvarjalnega sodelova-
nja.
V okvir dela predsedstva med
obema sejama spada tudi sodelo-
vanje na drugi konferenci SDP
Slovenije, ki je bila v Mariboru.
K njeni vsebini so tudi ptujski
odposlanci prispevali svoj delež.
S sklepi konference je članstvo
seznanjeno, z njimi soglaša in jih
poskuša uresničevati v praksi.
Uspeh dela predsedstva stranke
v občini potrjuje tudi izvedba
dveh javnih tribun v Ptuju, odpr-
tih za člane drugih strank in neo-
predeljene občane, ki so jih
obravnavane teme zanimale. S
tem se SDP potrjuje kot legitim-
na parlamentarna stranka v opo-
ziciji, ki podpira vse tiste progra-
me in ukrepe, za katere meni, da
so v korist ljudi, občanov in dr-
žavljanov Slovenije.
To je potrdila tudi razprava o
gradivu za 15. skupno sejo zbo-
rov SO Ptuj, kjer so oblikovali
stališča do posameznih točk
dnevnega reda in pooblastili svo-
je poslance, da jih na seji skup-
ščine povedo. V celoti so podprli
predlog odloka o občinskih
upravnih organih in javni službi,
saj je bila vsebina predloga po-
vsem enaka, kot so jo delegati
stranke predlagali že pred enim
letom. Takrat večina poslancev
teh pripomb in predlogov ni
upoštevala, po enem letu pa so
predlagatelji odloka sami prišli
do enakega predloga. Menili so,
da poslanec to na seji pove, saj
lahko iz tega primera drugi po-
slanci povzamejo nauk, da je v
skupščini treba vsak predlog oce-
njevati po njegovi vsebini, ne pa
ga zavračati ali sprejemati samo
po tem, če ga je predlagala opo-
zicija ali pozicija.
Po velikem osipu članstva v
občini po lanskoletnih skupščin-
skih volitvah in nekajmesečni
stagnaciji je v letošnjem letu šte-
vilo dejavnega članstva spet za-
čelo naraščati. Nekateri »starejši
komunisti« dajejo izjave, da jih
novo vodstvo SDP v občini pre-
malo upošteva, zato se užaljeni
umikajo v pasivnost. Resnica pa
je verjetno v tem, da niso vsi
sprejeli socialdemokratske opre-
delitve SDP. Kdor tega ne more,
je bolje, da se umakne. V skladu
s socialdemokratsko usmeritvijo
in upoštevajoč tudi možne pove-
zave levo usmerjenih slovenskih
strank je že sedaj treba razmišlja-
ti, kako in s kakšnimi kandidati
nastopiti pred volilci. Pravo moč
posameznih političnih strank ta-
co v občini kot v državi Sloveniji
bodo pokazale demokratične vo-
litve, ki bodo razpisane po spre-
jemu nove slovenske ustave.
FF
Srečanje borcev V. prekomorske brigade
v nedeljo, 9. junija, se bodo v Slovenj Gradcu
srečali borci V. prekomorske brigade. Pokrovitelj
14. srečanja so koroške občine Slovenj Gradec,
Radlje ob Dravi, Dravograd, Ravne, občine celj-
ske in vzhodnoštajerske regije ter številna podje-
tja. V Slovenj Gradcu, ki praznuje tega dne tudi
občinski praznik, bo odprta razstava Po sili vojak.
Borci V. prekomorske brigade, vabljeni. N. V.
'pismo »od daleč«'
Na jugu nič novega. Celo slovensko bla-
go se je kot v »dobrih starih časih« vrnilo
na police beograjskih prodajaln. Pa ne za-
to, ker bi se omilili odnosi med Slovenijo in
Srbijo, temveč iz preprostega dejstva po-
manjkanja deviz za nakup uvoženega bla-
_ ga- Sicer pa se tudi vladajoči eliti glede na
cilje (Srbija v etničnih mejah, Slovenija sa-
mostojna država) niti nista preveč narazen.
Srbija je večkrat proklamirala, da bi bilo dobro, če Slove-
nija čimprej odide. No, ta zgodovinska težnja srbskega na-
roda bo uresničena z napovedano junijsko odcepitvijo Slo-
venije. Zaenkrat sicer še ni jasno, ali bo več problemov pri
priznanju samostojnosti imela Slovenija ali Srbija, kije vse
bolj oddaljena od nacionalnega programa »Srbi v eni drža-
vi«. Srbija si očitno želi razpad balkanskega imperija, ven-
dar je potreben resen pretres v evropski miselnosti, da hi bi-
lo možno ponovno spreminjanje državnih mejnikov. Zaen-
krat razen .socialne krize v deželah socialnega realizma ni
videti resnih spreminjanj v evropskih strujah. Zato bodo
tvorci Srbije v etničnih mejah. Hrvaške v zgodovinskih, Slo-
venija pa v samostojnih mejah morali minimalizirati svoje
cilje. To seveda ne pomeni, da Slovenija ne bo razglasila
odcepitve. Hrvaška samostojnosti, Srbija pa Srboslavije.
Vendar bo njihova realna cena mizerna.
V Evropi je zaenkrat preveč mirno. To pa seveda še ne po-
meni, da se naš sindrom ne bo širil. Stara celina se je že
dvakrat opekla na Balkanu. Ni pa izključeno, da bo do res-
nih pretresov tokrat za razliko prišlo na evropskem vzhodu.
Srbija je sicer te dni dala Američanom dokončno vedeti, da
imajo opravka z dobrimi nasledniki bizantinskega imperija
ter da se pravoslovje ne bo zlahka dalo. Vse je torej obrnje-
no na glavo, tudi stara vojaška zavezništva.
Sicer pa naj bi do razpleta dogodkov po njihovem prišlo v
jeseni, šele v septembru. Srbski nacionalisti pravijo, da bodo
Hrvatom v letošnji turistični sezoni morali popustiti živci ter
da jim bo zmanjkalo časovnega manevrskega prostora.
Skratka prisilili naj bi jih v neizbežni kon flikt.
Vladimir Vodušek
Proti nočnemu delu žensk
Neodvisni sindikati Slovenije
imajo že več kot 4500 članov v
osemnajstih podružnicah. V
ptujski občini je v to sindikalno
organizacijo, ki je bila ustano-
vljena za zaščito delavcev in za-
radi zdrave konkurence z drugi-
mi, vključenih več kot 400 čla-
nov.
Prejšnjo sredo so ustanovili
podružnico v enotah kranjske
Save. Za predsednika so izvolili
Ratka Gašparina. Na ustanovni
skupščini so se dogovorili, da bo
ena glavnih točk njihovega dela
zaščita žensk pred nočnim de-
lom, ki ga pripravljajo v tem
podjetju. Rastko Plohi, predsed-
nik Neodvisnih sindikatov Slo-
venije, je povedal, da sta Jugo-
slavija in tudi Slovenija že več
kot 30 let kršiteljici mednarodne-
ga prava.
Neodvisni sindikati Slovenije
se v tem obdobju največ ukvarja-
jo s svojo notranjo organizira-
nostjo. Prizadevajo si za utečeno
organizacijo z dobrimi notranji-
mi komunikacijami. Ukvarjajo
pa se tudi z ustavo, zakonodajo
in drugimj vprašanji, ki zadevajo
delavca. Želijo, da je zakonoda-
ja, ki jo sprejemamo, humana in
človeška.	MG
Obvestilo o višini osebnega dohodka zaposlenih v Republiki
Sloveniji za marec 1991
Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko znaša pov-
prečni mesečni bruto osebni dohodek zaposlenih delavcev v Re-
publiki Sloveniji za marec 1991 12.363,00 din. Za davek od oseb-
nih prejemkov za maj je lestvica naslednja:
Hkrati vas obveščamo o spremembi prispevkov za Obrtno zborni-
co Ptuj, ki veljajo od 1/6-1991 naprej. Tako znaša prispevek za
redne obrtnike 3 % od bruto zavarovalne osnove ali najmanj 300
din na mesec, popoldanski obrtniki pa plačujejo v pavšalnem zne-
sku 150 din na mesec. Članarina za Obrtno zbornico Slovenije je
s 1/6-1991 tudi spremenjena in znaša za redne obrtnike 1,5 % od
bruto zavarovalne osnove ali minimalno 120 din ter za popoldan-
ske obrtnike v pavšalnem znesku 60 din na mesec.
Direktor
uprave za družbene prihodke
Stanislav ZAVEC. dip. org. dela
Iz kapitulacije
v upor
Stališče Vatikana je bilo, da v
encikliki Divini Redemptoris Pa-
pež Pij XI. obsoja komunizem,
ne pa Rusije in njenega naroda
in pri tem tudi ostaja. Papež Pij
XII. je bil zelo previden in ni v
nobeni izjavi podprl Hitlerjevega
pohoda proti Sovjetski zvezi.
O teh vprašanjih so tekle med
cerkvenimi dostojanstveniki in
politiki številne razprave. Prevla-
dovalo je stališče, da kljukasti
križ ne more biti znamenje kri-
žarskega pohoda proti Sovjetski
zvezi in da je treba ločiti pomoč
Rusom ob vdoru v njihovo do-
movino od sodelovanja katoli-
kov s komunisti v lastnih deže-
lah, kar predvsem obsoja Pij XI.
v encikliki.
Pri tem je treba vedeti, da se je
večina klerikalnih politikov v
Ljubljanski pokrajini in cerkve-
nih dostojanstvenikov bolj drža-
la stališč v encikliki iz leta 1937
kot pa takratnih uradnih stališč
in tolmačenj, ki so prihajala iz
Vatikana. Tu so se začela razha-
janja poglabljati, obe strani sta
zahajali v vse večje skrajnosti,
kar je potem pripeljalo do brato-
morne vojne.
V GOZDOVE ODHAJAJO PR-
VI PARTIZANI
Čeprav je ljubljanska pokraji-
na z glavnim mestom Ljubljano
obsegala le slabo četrtino sloven-
skega prebivalstva, je imela mo-
čan vpliv na celotno območje,
kjer so živeli Slovenci. Tam je bil
sedež vseh predvojnih političnih
strank, tam je živela večina slo-
venskih kulturnih delavcev, tja je
pobegnilo mnogo inteligence iz
okupirane Štajerske in Gorenj-
ske. V Ljubljani je bil tudi sedež
odporniškega gibanja z OF, v
okviru katere je KPS delovala sa-
mostojno, od tam so prihajala
navodila za oborožen odpor, tja
so hodili aktivisti po navodila in
se vračali v posamezne dele Slo-
venije s konkretnimi nalogami.
V	Ljubljani je glavno povelj-
stvo slovenskih partizanskih čet
16. julija 1941 sprejelo odločitev,
da naj partizanske enote začno
izvajanje načrtovanih akcij. Vr-
hovni plenum OF je 28. julija
sprejel razglas, s katerim je Slo-
vence pozval na oboroženo vsta-
jo proti okupatorjem. Takrat je
bil tudi izvoljen izvršni odbor
(lOOF), ki so ga sestavljali pred-
stavniki vseh štirih ustanovnih
skupin.
Sredi julija je glavno povelj-
stvo sprejelo tudi »Partizanski
zakon«, to je pravilnik o sestavi,
delu in nalogah slovenskih parti-
zanskih čet. Ta je bil dober pri-
pomoček pri oblikovanju prvih
partizanskih enot. V njem je bilo
med drugim zapisano, da »parti-
zanske čete sestavljajo prostovo-
Ijici-partizani, ki se želijo vztraj-
no in zvesto, z orožjem v roki bo-
riti za velike osvobodilne cilje
slovenskega naroda, proti jarmu
okupatorskih fašističnih tlačite-
Ijev in za pravice delovnega ljud-
stva.« Zapisana je bila tudi
obljuba, da »orožja ne bodo
odložili prej, dokler ne bodo
uresničeni cilji, zaradi katerih so
zgrabili zanj.«
V	nadaljevanju je »Partizanski
zakon« določal, da v partizanske
oddelke lahko vstopi vsakdo, ne
glede na politično in versko pre-
pričanje ali narodno pripadnost.
Posebej je določal tudi pravice
in dolžnosti partizanov, predpi-
sal besedilo zaprisege, zastavo in
pozdrav. O pozdravu je bilo za-
pisano: »Partizanski pozdrav je
stisnjena pest desne roke, dvi-
gnjene k ščitu pokrivala, z vzkli-
kom V BOJ ter z odzdravom ZA
SVOBODO! Partizani morajo
pozdravljati svoje poveljnike in
tovariše.« Ob koncu so bile še
določbe o partizanskih sodiščih,
kaznovanju in nadzoru nad eno-
tami.
»F'artizanski zakon« je bil ne-
ke vrste statut slovenskih parti-
zanskih čet v začetku vstaje. V
skladu z njim so ustanavljali par-
tizanske enote po Sloveniji, gla-
vno poveljstvo pa je začelo izda-
jati svoje glasilo »Slovenski par-
tizan«. Tako je bilo do oktobra
1941, ko so se uskladili s parti-
zanskimi odredi v drugih delih
razkosane države, v skladu z na-
vodilom vrhovnega poveljnika
jugoslovanskih osvobodilnih sil.
Tako je bilo tudi formalnopra-
vno vse pripravljeno za ustana-
vljanje partizanskih oddelkov, ki
jih je »partizanski zakon« dolo-
čal: vod, četa, bataljon, brigada,
poveljevali pa naj bi jim koman-
dirji, komandanti in politični ko-
misarji. Pred odhodom na dolo-
čeno zborno mesto je moral vsak
bodoči partizan opraviti tudi
kakšno diverzantsko ali sabota-
žno akcijo, da je tako »zaprl vra-
ta za sabo«, saj povratek ni bil
več mogoč.
Še tako skrbnim pripravam
navkljub ni šlo nikjer vse gladko.
Za naše območje to slikovito po-
nazarjajo odhodi prvih partiza-
nov na Pohorje, kar povzemam
po knjigi Kljub vsemu odpor Mi-
lice Ostrovške.
Prvi partizani na svojo roko so
bili skojevci iz Ruš. Ena od nji-
hovih skupin je začela kopati
bunker, toda kmet -- lastnik ti-
ste zemlje jih je opazil in enosta-
vno prepodil. Vrnili so se domov
ob spoznanju, da se brez tehtnih
priprav na Pohorju ni mogoče
zadržati.
V	začetku julija je bil v studen-
škem gozdu sestanek komuni-
stov, ki sta ga vodila Miloš Zi-
danšek in Leon Novak. Prinesla
sta navodila iz Ljubljane, da je
treba na Pohorju takoj ustanoviti
partizansko enoto. Kak dan prej
pa je bil v gramozni jami na Stu-
dencih sestanek organiziranih
delavcev iz železniških delavnic,
ki gaje vodil Angel Besednjak, o
oboroženem uporu pa je govoril
Miloš Zidanšek. Odločitev za od-
hod med borce v hosto za nobe-
nega ni bila lahka. Posebno tež-
ko pa je bilo v domačem okolju
izvršiti večjo diverzantsko akcijo,
kar jim je bilo ukazano.
Med prvimi se je odločil za
odhod na Pohorje Gustav Sven-
šek, trgovski pomočnik v Mari-
boru, član partije od leta 1939.
Postal je prvi komandir Pohor-
ske čete. Naj k temu dodam, da
je bil Gustav Svenšek v drugi po-
lovici avgusta 1941 od gestapov-
cev ujet na Vičavi pri Ptuju. Sem
je prišel po neki nočni akciji v
Hočah z namenom, da bi obiskal
svojo mater, ki je živela v okolici
Ptuja. 30. oktobra je bil v Mari-
boru ustreljen skupaj z 29 drugi-
mi talci.
Na Pohorje je prišlo precej
manj borcev, kot so predvideva-
li, saj so nekatere gestapovci uje-
li med potjo, nekatere pa so are-
tirali že doma, ker so po svojih
ovaduhih zvedeli za njihove na-
mene. Kljub vsemu se je do kon-
ca julija 1941 na Pohorju zbralo
že nekaj nad 30 borcev in so pri
Urbancu organizirali slovesnost
ustanovitve partizanske čete.
Pretežno so bili partijci in sko-
jevci, nekaj pa je bilo tudi krš-
čanskih socialistov. V svojem na-
rodnostnem in razrednem nav-
dušenju so imeli velike načrte,
žal pa premalo znanja in izku-
šenj, pa tudi orožja, da bi lahko
načrtovano vsaj delno uresničili.
Imeli so le nekaj karabink in lov-
skih pušk, malo streliva in ročnih
bomb.
Kljub tem pomanjkljivostim je
ustanovitev čete pomenila veliko
moralno oporo svobodoljubnim
Slovencem. Med ljudmi se je na
skrivaj govorilo o sabotažnih ak-
cijah, ki so jih opravili posamez-
niki pred odhodom, predvsem
pa se je šušljalo, da hodijo po
Pohorju »oboroženi četniki«. Te
govorice so izhajale iz pripovedi
drvarjev, ki so jih baje videli. Ra-
zumljivo je, da je vsemu temu
skrbno sledila tudi nemška poli-
cija in varnostna služba.
PRVI PARTIZANI S PTUJ-
SKEGA OBMOCJA
V	noči z 20. na 21. julij 1941 je
bit sestanek na prostem v Gojči-
čevi dobravi med Novo vasjo in
Žabjekom. Udeležilo se ga je
okoli 15 ptujskih komunistov.
Miloš Zidanšek je takrat postavil
prednje nalogo, da mora vsak
oditi v partizane in pripeljati s
seboj še pet somišljenikov. Go-
vorili so o diverzantskih akcijah,
ki jih bodo prej izvedli: kako iz-
tiriti vlak, na cesto polegati de-
ščice z nabitimi in navzgor obr-
njenimi žeblji in podobno. Ne-
kdo je celo predlagal, da bi na-
padli taborišče na Borlu. Pred-
vsem so se dogovorili za zborno
mesto za odhod v partizane. To
naj bi bilo blizu Ravnega polja v
bližini ceste proti Račam.
Na dogovorjen dan je prišlo
na zborno mesto le nekaj komu-
nistov: Zvonko Sagadin kot na-
čelnik vojno-revolucionarnega
komiteja, njegov 58-letni oče Jo-
že Sagadin, nadalje Karel Arnuš,
Franc Rajšp, Franc Peršon in
Rudi Žnidarič. Iz Maribora bi
moral po prostovoljce priti Lojze
Zorko-Tonček, pa ni prišel zve-
čer. temveč šele po polnoči.
4 — MORDA VAS ZANIMA
6. junij 1991 - tednik
Dober den vsoki den! Pa smo se le včakali lepega vremena. Mija z
mojo kosilnico ropočema od zore do mroka. Še ponoči se mi zdi. da sen
na kosilnici in ne poleg Mice. To ovi den mi je crkna nekšni vrag in bija
je provi hujdič, pret kak sen tisti rezervni del prek Ptuja, Ormoža in Mur-
ske Sobote ter Lotmerka odkrija v enen mariborsken skladišči med sto-
rin železon. Joj,joj, kak sen preklija in na kunci že tudi molil, da bi lehko
svojo kosilnico drgoč sprava k živleji. Vidite, tak je to, če na italijanski
kosilnici Prlek preklija slovensko in jugoslovansko nesposobnost, da bi
zagotovil rezervne dele za tokšne in podobne stroje. Vete, v tokšnem pri-
meru, ko crkne kosilnica, je najbojše vzeti v roke tisti japonski pripomo-
ček znamke jakozamaši. Saj vena vete, da je to čista navodna kosa, s ke-
ro jako zamašeš, brusiš in poleg švicaš, ke ti švic rit ni žleb zalevle.
Tejko sen van hteja povedati o košnji in težovah z mojo kosilnico.
Zdaj pa van naj še poven. da mi je pisala hčer Jula iz Dojčlanda in vpra-
šuvle, če je varno priti na naš plovi Jadran na počitnice. Tak sen ji odpisa
nazaj: Droga hčer, ti samo pridi na naš breg in na našo plovo morje pa
še enih stu tisoč Nemcov poleg priženi, da bodo malo zbojšali našo devi-
zno bilanco. Vode v morji je hvala bogi zadosti, pa tudi solena je glih tej-
ko, da nibeden nede moga več kak eni por ded spiti. Pri nas pa je zaj veš
tak, kak je negda bilo: Keri ma dnar, se koplje v morji, ker pa nema dna-
ra, pa duma v lavorji. . .
Tak, pa smo drgoč proti kunci totega pisma. Mica me že zave: Lujz,
hejaj že, kaj ne vidiš, da je treba krmo na štalo zmetati, v gorico iti, ka-
ruzo okopati, kravo poštriglati. . . Tejko mi je naštela, kaj vse moren na-
reti, da si toga niti nesen moga zapunti. Delo na delo, rintaj, kopli, špri-
caj, švicaj. Tak je pač na toten puklasten sveti. Srečno! Vaš puklasti
LUJZ.
Za pse in muce
Danes bi pisala o odnosu otroka do živali. Še posebej je ta odnos po-
memben, če se odločimo za nakup psa.
Na odnos med otrokom in
psom je mogoče gledati iz razli-
čnih zornih kotov. Najprej je po-
membna starost otroka. Pre-
majhnemu otroku nima smisla
kupiti psa, čeprav starostne ome-
jitve za otroka ni. Prirojeni strah
oziroma radovednost tudi naj-
mlajših nam najlepše pokaže nji-
hov odnos do živali. Večinoma si
otroci želijo majhne živali, pred-
vsem pse, ljubkovati, ne da bi se
zavedali, da je njihovo ljubkova-
nje psom odveč. Zato otrokom
nikoli ne moremo povsem dopo-
vedati, da so jim lahko tuji, prav
tako pa domači psi nevarni. Za-
vedati se je obenem treba, da pes
nikakor ni igrača. To je enako-
praven član družine in kot take-
ga ga morajo sprejeti tudi otroci.
Zelo napačna je domneva, da
bo za psa skrbel otrok; upošte-
vajmo, da moramo za psa vselej
skrbeti odrasli. Vsekakor pa je
pasja in tudi mačja družba za
majhnega otroka zelo pozitivna.
saj otrok s »svojo« živaljo odraš-
ča, s tem spoznava živalski svet
in širi stik človeka z naravo.
Otrok se nauči spoznavati in
ceniti druga živa bitja, kar je za
življenje zelo pomembno. Glede
odnosa do tujih psov je za starše
najbolje, da otroku privzgojijo
previdnost in zadržanost. Otro-
kom je treba povedati, da jih tuji
pes lahko ugrizne.
Ce pa gledamo na ta problem
z druge, pasje strani, je za majh-
nega psa najbolje, da so otroci
nekoliko večji, saj lahko pride
do ljubosumja med psom in
otrokom, celo do nervoz, in tak-
šen pes se bo slabo razvijal. Ce
pa imate morda pri hiši muco,
verjetno že sami opazite, da bo
muca sama spoznala in se tudi
previdno umaknila, če ji družba
otroka postane že preveč »te-
čna«. Nekatere muce lahko ure
in ure prenašajo otrokovo me-
čkanje, vlačenje za rep in druge
»domislice«, druge pa se pustijo
samo pobožati in že jih ni več.
Vsekakor pa pri vsem tem drži
nekaj: če imamo le možnost,
omogočimo otroku, da ima do-
ma žival, pa naj bodo to muca,
kuža, kanarček, hrček ali ribice.
In morda boste pri otroku spo-
znali, česar še ne poznate: otro-
kovo skrb in ljubezen do živali!
Branka Kozenburger,
dipl.
veterinarka
Ko za mizo smo zbrani
NASVETI ZA VSAK DAN
Danes vam ponujam tale meni:
SMETANOVA JUHA IZ ŠAMPI-
NJONOV
PEČENO JAGNJEČJE STEGNO
ZELENJAVNA PRILOGA
BERIVKA Z MLADIM ČESNOM
TORTA »PIJANA GELIKA«
SMETANOVA JUHA
IZ ŠAMPINJONOV
Na maslu na hitro prepražimo
drobno nasekljano čebulo. Do-
damo na lističe narezane šampi-
njone (manjše pustimo cele), na-
sekljan zelen peteršilj in zalijemo
z juho. Prilijemo smetano, soli-
mo, popramo, dodamo timijan,
muškatni orešek in ponovno pre-
vremo.
Rumenjak razžvrkljamo s ki-
slo smetano in umešamo v juho.
Juha ne sme več vreti.
Naredili smo jo iz: 1 mlade če-
bule, 20 dag šampinjonov, nase-
kljanega peteršilja, svežega timi-
jana, muškatnega oreška, 1 jedil-
ne žlice masla, 1/2 I goveje juhe,
3 dl sladke smetane, 1 rumenja-
ka, 1 1/2 dl kisle smetane, soli in
belega popra.
PECENO JAGNJEČJE
STEGNO
Stegno očistimo žilic in odve-
čne maščobe. Z ozkim, ostrim
nožem naredimo vreznine in jih
napolnimo z razpolovljenimi
stroki česna. Solimo, popramo,
dodamo rožmarin, premažemo z
raztaljenim maslom ter pokaplja-
mo s kisom.
Pečemo najprej pri temperatu-
ri 220 stopinj C 15 minut, zalije-
^ mo z rdečim vinom (najbolje je z
modro frankinjo, proizvajalca
KK Slovenske gorice — Haloze
Ptuj) ter juho. Nato temperaturo
zmanjšamo na 180 stopinj C in
pečemo do konca še okrog 40
minut. Med pečenjem stegno
oblivamo z nastalim sokom.
Dvajset minut pred koncem
dodamo oprano in očiščeno zele-
njavo (krompir, korenček, čebu-
lo-šalotko in drugo).
Pečeno stegno pustimo kratek
čas stati, nato ga narežemo ter
ponudimo s pečeno zelenjavo.
Za pripravo smo porabili: I ja-
gnječje stegno, česen, sol, poper,
2 cl vinskega ali jabolčnega kisa,
vejico rožmarina in 8 dag masla.
BERIVKA Z MLADIM
ČESNOM
Dobro očiščeno in oprano so-
lato naložimo v skledo. Potrese-
mo jo z na kolobarčke nareza-
nim mladim česnom in prelijemo
s prelivom oz. dresingom, ki ga
naredimo iz vinskega ali jabol-
čnega kisa, soli, bučnega olja ter
nasekljanega zelenega peteršilja.
POMNIMO: Zeleno solato
vedno pripravimo tik, preden se-
demo za mizo!
TORTA »PIJANA GELIKA«
Rumenjake ter sladkor v pra-
hu penasto stepamo in postopo-
ma dodajamo drobtine. Primeša-
mo stepeni sneg iz beljakov.
Maso stresemo v model za tor-
te (lahko tudi v drugi pekač) in
spečemo pri temperaturi 200 sto-
pinj C.
Posebej pripravimo vino. Sku-
hamo ga z dodatkom sladkorja,
nageljnovih žbic, cimeta in limo-
nine lupine.
Ohlajeno vino prelijemo po
pečeni torti, pustimo nekaj časa
in damo v hladilnik.
Torto narežemo na rezine, do-
damo stepeno sladko smetano in
prelijemo s toplo čokolado.
Torto smo naredili iz: 6 rume-
njakov, 6 beljakov, 6 jedilnih žlic
sladkorja v prahu, 6 jedilnih žlic
drobtin, tople čokolade, stepene
sladke smetane, 3 dl suhega bele-
ga vina, cimeta, nageljnovih žbic
(klinčkov) in limonine lupine.
Želim vam dober tek ter veliko
veselja in vznemirljivih trenu-
tkov s kuhanjem.
Dušan Bombek
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata
— Turizem in gostinstvo Ptuj
Nedeljsko kosilo
Nagradno turistično
vprašanje
Naši bralci pridno odgovarja-
jo na nagradna vprašanja Pokra-
jinskega muzeja v Ptuju. Nekate-
ri so tako vztrajni, da odgovarja-
jo redno. Tem obljubljamo še
dodatno spodbudo.
Pred štirinajstimi dnevi smo
vprašali, kateri rimski cesar je
dal sezidati kamniti most čez re-
ko Dravo. Pravilno je odgovoril
vsak, kdor je napisal, daje to bil
cesar HADRIJAN. Nagrado je
tokrat prejela Darja Majcen,
Kraigherjeva 7, 62325 Kidričevo.
Čestitamo!
Danes v Pokrajinskem muzeju
v Ptuju vprašujejo, zakaj ima ura
na Mestnem stolpu številčnice sa-
mo v tri smeri. Nagrada za pravi-,
len odgovor so muzejske publi-
kacije, družinska vstopnica za
ogled muzejskih zbirk in oljenka.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Nagradno vprašanje Pokrajinskega muzeja
Zakaj ima ura na Mestnem stolpu številčnice samo v tri
smeri?
Naslov:__
. NOVE KNJIŽICE RAZGIBAJMO ŽIVUENJE
Sto plesnih korakov
Avtorica predstavlja v sliki in besedi ples, njegov pomen, podaja
osnovne podatke začetnikom za blues, foxtrot, cha-cha-cha, polko in
dunajski valček. Te plese naj bi obvladal vsak, ki se želi ob njih zaba-
vati in sprostiti.
KEGLJANJE
Knjižica prikazuje osnovo tehnike in pravila kegljanja kot pestre
športno-rekreativne discipline.
ŠPORT STAROSTNIKA
Avtor prof. Drago Ulaga poskuša motivirati ljudi za redno šport-
no-rekreativno vadbo. V knjižici prikazuje pri nas manj znano šport-
no dejavnost starostnikov, svetinje, kako je šport potreben in kako
naj se ga v starosti izvaja.
Informacije o nabavi knjižice dobite na ŠPORTNI ZVEZI Ptuj.
L. M.
V vrtu
v SADNEM VRTU SO špalir-
ne in kordonske vzgojne oblike
sadnega drevja kljub svoji zah-
tevnosti, toda zaradi estetskega
videza in čestokrat prostorske
stiske mnogim vrtičkarjem in
sadjarjem zanimiv in privlačen
način sadjarjenja. Za takšne
vzgojne oblike so primerne le ne-
katere sadne vrste: med peškarji
je najprimernejša hruška, pa tudi
jablano je mogoče podrediti stro-
gim vzgojnim oblikam, medtem
ko koščičarjev, kot so marelice,
breskve, češnje ali slive, skorajda
ni mogoče obvladati za takšno
vzgojo.
Oblikovanje jablan in hrušk v
špalirno ali kordonsko obliko je
nekoliko zahtevnejše strokovno
opravilo; zlasti to velja za mlada
drevesa do rodnosti, ko moramo
v času vegetacije skrbno nadzo-
rovati in vzdrževati ravnovesje
rasti mladik. V prvi polovici juni-
ja pričnemo z vršičkanjem ali
pinciranjem mladik, ki niso na-
menjene za ogrodne veje, temveč
naj bi se kasneje razvile v rodni
les. Poganjkom, ki so dosegli ne-
kako 12 do 15 cm dolžine, od-
ščipnemo vršiček tako, da ostane
pri močno .rastočih sortah 5 do 6
listov, pri šibko rastočih pa za-
doščajo 3 do 4 listi.
Vršičkanje v juniju je za sadno
rastlino ugodnejše od poletne re-
zi v avgustu, ker tako postopoma
odstranjujemo odvečni les in za-
viramo rast mladik v dolžino. Na
ta način se bodo krepile mladike,
ki bodo služile za ogrodni les. S
poletno rezjo namreč naenkrat
odstranimo mnogo listne površi-
ne, ki je za asimilacijo neobhod-
no potrebna, tega pa se s spro-
tnim vršičkanjem izognemo.
Sadni plodovi so že dosegli ve-
likost lešnika, precej pa so po-
rastle mladike sadnih rastlin, ki
niso obvarovane pred rastlinski-
mi boleznimi. Tudi letošnje neu-
godne vremenske razmere so po-
spešile razvoj rastlinskih bolezni
in škodljivcev, zato budno
spremljamo, kaj se v sadovnjaku
dogaja, in opravimo najnujnejšo
zaščito. Proti škrlupu škropimo z
0,05-odstotnim do 0,1-odstotnim
baycorom, 0,20-odstotnim ditha-
nom ali 0,05-odstotnim delanom,
proti listnim ušem in krvavi uši,
če so se močno pojavile, škropi-
vu dodamo 0,1-odstotni folimat,
pirimor ali actellic. Jabolčni za-
vijač, ki povzroča črvivost sadja.
še ni v takšni razvojni fazi, da bi
povzročal škodo.
V OKRASNEM VRTU blazi-
naste rastline, ki jih gojimo na
skalnjakih in obrobkih poti in
zelenic, junija odcveto. Po cvete-
nju je treba zlasti starejše rastline
obrezati, da preprečimo razraš-
čanje čez predvidene površine,
sočasno pa jih pripravimo za ra-
zmnoževanje, če jih potrebujemo
za obnovo ali razširitev nasadov.
Kjer so se ležeči poganjki že
vkoreninili, jih lahko uporabimo
kot sadike in sadimo na stalno
mesto. Najbolj razširjenim blazi-
nastim okrasnim pomladanskim
cvetnicam, ko so AVBRIECIJA,
SMILJKA, IGLASTA PLA-
MENKA ali PHLOX in SVIŠČ,
ki se sicer težje množijo z delitvi-
jo, moramo pomagati pri okore-
ninjenju s siljenjem v zaprti gre-
di ali priročnem zavetišču. To
naredimo tako, da vzamemo
majhne šope poganjkov in jih
posadimo v zaprto gredo v kom-
postnico, ki ji primešamo nekaj
peska. Greda naj bo zaprta toli-
ko časa, da rastline poženejo ko-
renine. Vkoreničene sadike posa-
dimo na stalno mesto, skrbno za-
livamo in plevemo, po potrebi pa
prehranjujemo s tekočimi gnoji-
li, da bi se čimpreje razrastle in
pokrile površino.
V	ZELENJAVNEM VRTU se-
jemo črno redkev, ki jo bomo pu-
lili že konec poletja in v zgodnji
jeseni. Povprečna rastna doba
redkve je 6 do 8 tednov, zato bo-
mo tisto, ki jo bomo hranili za
ozimnico, sejali šele v prvi polo-
vici avgusta.
V	kolobarju redkev sejemo na
zemljišče, ki smo ga v jeseni ali
pomladi pognojili s hlevskim ali
drugimi organskimi gnojili, prav
ugodno pa ji prija kot predpose-
vek zimska solata, ki se prav v
tem času umika z grede. Redkev
tudi dobro uspeva kot mešani
posevek med kumaricami ali so-
latnicami. Ustrezajo ji svetla,
sončna, toda ne pretopla rastiš-
ča, bolje uspeva na lahkih hu-
moznih tleh kot pa v težkih ilov-
natih. Sejemo jo v 3 do 5 cm glo-
boke jarke v medvrstni razdalji
20 do 30 cm, vrsti pa 15 do
20 cm. Najbolje bo kalila, če na
seme natrosimo centimeter debe-
lo plast kompostne zemlje. Po
vzniku jo v stadiju kličnih listov
redčimo in okopljemo. Plitvo
okopavanje ponovimo še dva-
krat, da preprečimo premočno
izhlapevanje vlage in rast pleve-
lov.
Najpogostejši škodljivci so
bolhači, ki požro že kaleče rastli-
ne, pri čemer pogostoma krivimo
slabo kaljivost semena. Čim opa-
zimo kalitev, posevek poškropi-
mo z 0,2-odstotnim basudinom
ali drugim ustreznim strupom,
da uničimo bolhače.
• • •
Po biokoledarju je priporočlji-<
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi nadzemnih
plodov, 1., 9. in 10. junija, zaradi
gomoljev in korenov od 2. do 4.,
8., 11. ter 12. junija, zaradi lista
od 6. do 8. in od 14. do 16. junija
ter rastline zaradi cvetja in zdra-
vilna zelišča 4. in 5. ter 13. in 14.
junija.
Miran Glušič, ing. agr.
Pinciranje močno in šibko rastočih mladik.
TEDNIK - '""'j ^^^^
NEKOČ IN DANES - 5
Nastop ženskega zbora Rotovž iz Maribora
v baročni dvorani Minoritsliega samostana v Ptuju bodo drevi ob
19.30 nastopile članice žensiiega pevskega zbora Rotovž iz Maribora.
Obeta se nam prvovrstni glasbeni užitek, ki ga ne kaže zamuditi.
Zbor ima odlično popotnico.
Čeprav je po letih zelo mlad, de-
luje četrto leto, so si njegove pev-
ke v tem kratkem času pripele vr-
sto odličij. Zlasti pomembna sta
zadnja uspeha v Budimpešti in v
Montreuxu. V Budimpešti, kjer
je nastopilo 82 pevskih zborov iz
21 držav, so si prislužile srebrno
plaketo, v Montreuxu pa so se
uvrstile v najvišjo kategorijo in
prejele posebno nagrado žirije za
obvezno pesem.
Zametek današnjega zbora je
nekdanji sekstet delavk maribor-
ske knjižnice. Vodi jih mlada in
perspektivna dirigentka profeso-
rica Karmina Šilec. Šolala se je
na Glasbeni akademiji v Zagre-
bu, sedaj pa obiskuje podiplom-
ski študij na Akademiji za glasbo
v Uubljani.
Ženski pevski zbor Rotovž de-
luje kot društvo. Podobno kot
številne driige kulturne skupine
ima težave s financiranjem. Ne-
kaj denarja sicer dobijo od mari-
borske Zveze kulturnih organiza-
cij, včasih jim pomaga tudi repu-
bliška. Vendar je vse to premalo.
zato si pevke pomagajo na razli-
čne načine. Zadnji uspehi in
sprejem pri mariborski županji
pa jim tudi na finančnem po-
dročju obetajo lepše čase. Škoda
bi bila, če tako kakovosten zbor
ne bi mogel na gostovanja v do-
movini in tujini, od koder priha-
ja v zadnjem času vedno več po-
vabil.
V Ptuju bodo mariborske pev-
ke nastopile s podobnim progra-
mom kot pred kratkim v mari-
borskem kazinu. V prvem delu
bodo zapele sakralne pesmi, v
drugem pomladanske, ki govori-
jo o ljubezni, in v tretjem ljudske
pesmi različnih narodov. MG
Karmina Šilec se je kot zborovod-
kinja j)oskusila že s 16. leti. Sedaj
vodi Ženski pevski zbor Rotovž in
Mladinski pevski zbor Maribor.
Ženski pevski zbor Rotovž.
Odlok o davkih občanov v občini
Ptuj in Zakon o davkih ob čanov
(2. nadaljevanje)
Kdo določa vrednost točke?
To določa občinski upravni organ, v kate-
rega pristojnosti sodi urejanje stanovanjskih
zadev. Za ugotavljanje vrednosti stanovanj-
skih stavb, stanovanj in poslovnih prostorov
se upošteva vrednost točke v letu pred letom,
za katerega se odmerja davek.
Osnova za odmero davka od garaž, ki so zgra-
jene kot samostojni objekti
Po ptujskem Odloku o davkih občanov se
osnova za odmero garaž, ki so zgrajene kot
samostojni objekti, ugotovi tako, da se število
kvadratnih metrov tlorisne površine pomnoži
s 582,50 din.
Stopnje davka od stanovanjskih stavb, stano-
vanj in garaž, ki so v stavbi
Po ptujskem Odloku se davek od tega pre-
moženja odmerja v odstotkih od davčne os-
nove po lestvici:
Vrednost premoženja (davčna osnova)
Znižanje osnove za odmero davka od stano-
vanjskih stavb in stanovanj
Če so lastnik ali njegovi ožji družinski čla-
ni (zakonec, otroci in posvojenci) oziroma
uživalec v letu pred letom, za katero se davek
odmerja, stalno bivali v stanovanjskih pro-
storih, se jim osnova za davek od tega pre-
moženja zniža za znesek, ki ustreza 160 m'
stanovanjske površine. Enako se zniža dav-
čna osnova tudi lastniku stavbe oziroma sta-
novanja, v katerem biva imetnik stanovanj-
ske pravice, kateremu je bilo stanovanje do-
deljeno z odločbo.
Lestvica za plačevanje oz. odmero davka od
prostorov za počitek in rekreacijo
Po ptujskem Odloku je videti lestvica tako-
le:
Lestvica za odmero davka od poslovnih prosto-
rov, ki jih lastnik daje v najem za opravljanje
gospodarske oziroma poklicne dejavnosti
Ze prej sem omenil, da se po ZDO davek
ne plača od poslovnih prostorov, ki jih last-
nik oziroma uživalec uporablja za opravlja-
nje gospodarske oziroma poklicne d^ejavno-
sti. Zato moramo prvi odstavek 8. čl. ptujske-
ga odloka po mojem mnenju razumeti tako,
da se ta odstavek in lestvica nanašata le na
lastnika oz. uživalca, ki te poslovne prostore
daje v najem za opravljanje gospodarske ozi-
roma poklicne dejavnosti.
Ta lestvica je videti takole:
Vrednost poslovnih
prostorov j-	stopnja
(davčna osnova)	davka v %
nad din
70.000	oJŠ
70.000 600.000 0,35
600.000 900.000 0,55
900.000 1,200.000 0,75
1,200.000 1,500.000 1,00
1,500.000_1,25
Povišana stopnja davka za poslovne prostore,
ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za
opravljanje gospodarske oziroma poklicne de-
javnosti in jin tudi ne daje v najem za navedene
namene
V drugem odstavku 8. čl. ptujskega odloka
je določeno, da se davek za te poslovne pro-
store odmerja od iste zgoraj prikazane dav-
čne osnove, vendar po 100% višji stopnji, kot
je prikazana.
Znižanje davka
Če je davčni zavezanec skupaj z več kot
tremi družinskimi člani, med Katere zakon
šteje zakonca, otroke, posvojence, starše last-
nika in njegovega zakonca ter tiste, ki jih je
lastnik dolžan vzdrževati po zakonu, stalno
bival v lastnih stanovanjskih prostorih v letu
pred letom, za katero se odmerja davek, se
mu po ptujskem Odloku davek zniža za 10 %
za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
Ustrezno vlogo za znizanje davka mora dav-
čni zavezanec vložiti dp 31/1. v letu, za kate-
ro se davek odmerja, sicer se mu olajšava ne
Nadaljevanje prihodnjič
r! PROF. MARJAN GOJKOVIC
ZGODOVINA
GIMNAZIJE PfUJ
3. nadaljevanje
V teh prvih 50 letih so iz ptuj-
ske gimnazije izšli mnogi možje,
pomembni za tedanje obdobje in
nekateri tudi še iz današnjega
zornega kota. Ob 160-letnici
ptujske gimnazije so v Izvestjih
objavili naslednji pregled:
ZNAMENITI MOŽJE, KI SO
HODILI V PTUJSKO GIMNA-
ZIJO:
Franc GOMILŠEK, župnik
pri Sv. Benediktu v Slovenskih
goricah
Alojz GREGORIČ, poštni di-
rektor v Ljubljani
Matej HUBAD direktor kon-
servatorija v Ljubljani
Karel kOKOL, mornariški su-
perior, Ljubljana
Anton KOLARIČ, gim. prof.,
konsist. svetnik, Ptuj
Dr. Anton KOROŠEC, mini-
ster prometa. Beograd
Dr. Rudolf MAREK, univer.
profesor, Innsbruck
Ksaver MEŠKO, župnik v Se-
lah pri Slovenj Gradcu
Franc MORAVEC, stolni žup-
nik v Mariboru
Dr. Matija MURKO, univer-
zit. profesor v Pragi
Dr. Viljem NEUNER, sodnik,
bivši narodni poslanec.
-I- Josip ORNIG, bivši župan
ptujski
Dr. Janko PIHLAR, zdravnik
specialist v Mariboru
Dr. Ljudevit PIVKO, prof.,
bivši narodni poslanec, Maribor
Dr. Miroslav PLOJ, delegat re-
parac. komisije v Parizu
Anton PLOJ, notar v p., Mari-
bor
Vinko POLANEC, župnik,
slov. dež. poslanec. Koroško
Dr. Saria BALDUIN, univerz,
prof. arheolog v Ljubljani
Robert SCHEIBEL, centralni
direktor avstrijskih železnic
Viktor SKRABAR, notar, ar-
heolog in koservator v Ptuju
Josip SKRBINŠEK, prof. do-
cent za slov. jezik, Praga
Franc SPINDLER, župnik,
duh. svet.. Sv. Lovrenc/Drav. p.
Martin SPINDLER, finančni
višji svetnik v Ljubljani
Franc TOPLAK, davčni upr.,
v p., načelnik Posojilnice v Ptuju
Dr. Jakob TOPLAK, predsed-
nik okrož. sodišča v p., Maribor.
+ Maks UNTERWELZ, razi-
skovalec Afrike
Franc VAJ DA, prof. na po-
morski vojni akademiji v Du-
brovniku
Ivan VESENJAK, minister v
p., Maribor
Dr. Alojz VISENJAK, odve-
tnik v Ptuju
Dr. Franc ŽIHER, predsednik
okrož. sodišča v Mariboru.
IL Obdobje med L in IL svetovno
vojno
"Na gimnaziji je bilo ob koncu
vojne 200 dijakov, med njimi 37
slovenskih. Da bi lahko vstopili
1
\\\l. JalircslKTicht
Petlau.
(VI Classen.)
VerSffemlicht am Schlusse dcs Schuljahres 1899 1900
Dircctor Aadreas Gubo.
v gimnazijo tudi učenci, ki niso
znali nemško, so 18. dec. 1918 iz-
jemoma imeli izpite za slovenske
učence. Sprejetih je bilo 32 in so
skupno z 11 iz nemškega oddel-
ka odprli 7. januarja 1919 prvi
razred, ki je bil po 50 letih ptuj-
ske gimnazije tudi prvi slovenski.
II. decembra 1918 je postal za-
časni ravnatelj Fran Vajda, bivši
profesor mornariške akademije
na Reki. Slovenski jezik je bil
uveden kot obvezen predmet v
vse razrede. Z odlokom višjega
šolskega sveta v Ljubljani z dne
15. januarja 1919 je ptujska gim-
nazija dobila naziv Državna gim-
nazija v Ptuju. Z marcem so bili
odpuščeni 4 nemški profesorji,
na njihova mesta pa so prišli 4
slovenski. Profesor Anton Kola-
rič za verouk in dr. Josip Kom-
Ijanec za slovenščino in Klasične
fezike sta bila edina iz prejšnjega
profesorskega zbora. Z novim le-
tom 1919 je prišel Hinko Vodnik
za prirodopis in obenem prevzel
tudi vodstvo dijaškega doma.
Istočasno je prišel Anton Sovre
za latinščino in slovenščino. V
marcu je prišel iz Celovca dr.
France Kotnik, na novo pa so bi-
li nastavljeni Fran Alic, Raiko
Pirnat in dr. Karel Zelenik. V je-
seni 1919 so prišli na novo Franc
Devetak, ki je pred vojno službo-
val na goriški gimnaziji, Peter
Holeček, ki je od leta 1910 služil
v Bosni, Ivan Steblovnik, ki je
služboval že v Ljubljani in Gori-
ci, in začetniki Ladislav Mlakar,
Josip Petauer ter Franc Pretnar.
Za devet razredov je bilo z rav-
nateljem 14 učiteljev. Pouk je bil
precej težaven. Učitelji in ucenci
so se morali privaditi spremembi
jezika. Primanjkovalo le potreb-
nih učnih knjig. Učitelji začetni-
ki so se morali razen za šolo pri-
pravljati tudi za svoje^izpite, za
kar so dobivali daljse*ali krajše
študijske dopuste. Tako seje pri-
petilo, da je zadnji mesec sol. le-
ta 1919/20 od začetnih 14 učite-
liev poučevalo le še 11 v 9 razre-
dih in je ravnatelj sam poleg svo-
je matematike moral poučevati
se slovenski, nemški, latinski in
grški jezik.
Število učencev je začelo poča-
si naraščati, popolnoma se je
spremenila narodnostna slika.
Nadaljevanje prihodnjič
Opombe:
Dr. Matija Murko	ŠOLE NA PTUJU
(Sestavek je iz Murkovib Spominov, ki so izšli pri Slovenski matici 1951)
Tako sem odšel jeseni i. 1871 na Ptuj, kjer sem v četrtem razredu mestne ljudske šole in v prvem razredu realne gim-
nazije stanoval pri neki vdovi z dvema starejšima hčerkama; stanoval sem za štiri goldinarje mesečno in za nekaj živeža.
Hleb črnega žitnega kruha sem dobival od doma vsak teden ali sem sam hodil ponj domov. Nekoč pozimi mi je odletel
hleb daleč čez zaledenelo pobočje in dolgo je trajalo, preden sem ga izsledil in prišel zopet na pot. Součenci so radi zame-
njavali z menoj črni kruh za belega. Pouk je bil vseskozi nemški, le verouka sem se učil slovenski in sem se močno čudil,
da se ga učita z menoj tudi dva sinova odvetnika doktorja Jakoba Ploja. Kakor večinoma v drugih slovenskih družinah,
so govorili tudi tam nemški (mati je bila Nemka), toda sinova so pošiljali v okoliško slovensko ljudsko šolo. Tako so se
učili slovenščine fantje, ne pa dekleta; zato Slovenci dolgo niso imeli ženske inteligence razen učiteljic, ki so se pogoste
možile z zavednimi Slovenci.
Neki neprijetni spomin na zadnji razred ljudske šole meje preganjal vse življenje. V uri petja je prinesel moj sosed v
šolo vosek in sva iz njega izdelovala možiclje. Učitelj je to opazil, me udaril z lokom po glavi in zahteval, naj pojem sam.
Ker to nikdar ni bilo v navadi, me je bilo sram in nisem maral sam peti. Zato bi moral ostati pri šolskem slugi dve uri po
pouku. Kazen mi je bila odpuščena, toda v meni se je rodil takšen odpor proti petju, da se v prvem razredu srednje šole
nisem priglasil za ta neobvezni predmet. V tretjem razredu sem hotel to popraviti, toda ure so kolidirale, v petem razredu
pa nisem več maral iti med učence prvega razreda. Pevec sicer ne bi bil nikdar postal, toda pridobil bi si vsaj sposobnost
za petje v zboru in bi se naučil temeljev glasbe, ki sem jih pogrešal vse življenje, zlasti pri preučevanju ljudskih pesmi.
Jeseni 1. 1872 sem stopil v prvi razred deželne nižje gimnazije, kije bila ustanovljena 1. 1869; imela je torej prvič četrti
razred in njegovi učenci so mi neizmerno imponirali. Med njimi je bil Andrej Jurtela iz Sv. Andraža v Slovenskih goricah;
ta je odšel, če se ne motim, kot zadnji slovenski profesor v Rusijo, vendar ne kot profesor klasičnih, marveč modernih je-
zikov, katere je poučeval na odlični zasebni gimnaziji v Moskvi; med rusko revolucijo je padel.
Ptujsko realno gimnazijo so šteli med tiste srednje šole, kjer so od tretjega razreda poučevali grščino ali francoščino.
Ta tip se ni obnesel in so ga pozneje opustili. Na Ptuju nismo toliko čutili nasprotja med Slovenci in Nemci kakor med
»Francozi« in »Grki«; med temi so se vodile resnične bitke. Manjšina je hodila na pouk v konferenčno sobo in večina jo
je podila iz razreda. Dobro se spominjam, kako smo hodili v drugem razredu na pomoč Grkom v tretjem razredu; ne vem
več, iz kakšnega razloga.
(Se nadaljuje)
Odhajamo, a korenine ostanejo
Spominska sporočila nehote
potrkajo na našo vest, na našo
brezbrižnost. Med prvomajskimi
prazničnimi dnevi je v Mariboru
v visoki starosti preminil zdrav-
stveni svetnik dr. Boris Kristan.
Njegova bogata življenjska pot
je stekla v Ormožu. Torej smo
lahko ponosni na našega zname-
nitega rojaka.
Do nedavnega je bil na ormo-
škem pokopališču grob njegove-
ga očeta. Grob ni bil zapuščen,
ves ovit v bršljan, le odgrniti si
moral zeleno zaveso; napis je bil
še vedno čitljiv: dr. Kristan . . .
Stari grobovi se pač umikajo
novim, kot se vrti kolo življenja.
Številnim napakam na ormo-
škem pokopališču je nedvomno
vzrok slaba evidenca, saj je do
včeraj skoraj ni bilo. Prav bi bilo,
da bi stare nagrobnike zaslužnih
Slovencev postavili ob pokopa-
liščni zeleni ograji. In spomin
nanje bi ostal.
Boleča je usoda Geršakovih
grobov. Nikakor ne moremo po-
zabiti kraje dragocenega nagrob-
nika ing. Cirila Geršaka — sina
dr. Ivana Geršaka, znanega Slo-
venca. V svojih ormoških spomi-
nih je napisal: »Usoda meje pri-
peljala v Ormož med Slovence,
da delam med njimi in zanje.«
Očuvati bi morali tudi nagrobni-
ke Geršakovih političnih sode-
lavcev; predvsem omenjam dr.
Antona Žižka.
Posebno pieteto ustvarjajo vr-
ste grobov s prelepimi kamnitimi
in velikimi železnimi nagrobniki.
Starost jih po malem nagiba in
izgubljajo ravnotežje. Prepričana
sem, da bo ta del pokopališča
urejen, ker zaupam vodilni odlo-
čni roki na ormoški komunali.
Med stare grobove, potrebne
skrbi, bi še dodala: grob župana
Ferdinanda Kade, Tolazzijev na-
grobnik, Majeričevo grobnico-
kapelico.
Na južnem delu pokopališča
so odstranili spomenike in križe,
kjer so pokopane žrtve iz 1. in 2.
svetovne vojne. V mislih imam
dokaj ohranjen grob ruskega vo-
jaka, ki je sedemnajstega leta
umrl v tukajšnji bolnišnici. Skro-
men spomenik bi lahko služil za
napis vsem žrtvam, ki tam poči-
vajo. Tuja žena, bogsigavedi od
kod prihaja, še vedno prižiga
svečo na solzno travo.
Pokopališča so nedvomno
odraz kulture kraja, v katerem ži-
vimo. V ormoškem Vodniku be-
remo, da je danes Ormož eno
lepših mest na Slovenskem, in
prav zato naj bo tudi urejeno
zadnje domovanje občanov.
N. K..
Trgovina se mora prilagajati
Pri rednem letnem »tehničnem pregledu« ročne vodne črpalke se
mi je zgodila nesreča: zlomil sem droben, toda na žalost bistveni, ne-
nadomestljivi del pri batu.
Kaj sedaj? Bliža se poletje in s tem zalivanje vrta, vodovod je
drag ... Že sem si predstavljal, kako bo po trgovinah z železnino, kjer
me bodo dostojanstveno odpravili z besedami, da tega ne »držijo«
itd.
In res! Obredel sem številne trgovine (ŽELEZNINA pri Dravi,
KOVINA v Lackovi, AGRARIA, kmetijska trgovina nasproti bivše
DELTE), a sem povsod ostal praznih rok. Očitno nisem bil dovolj
prepričljiv. Dobil sem le nasvet, naj grem kupit v Avstrijo. Tam imajo
vse! (!)
Pri METALKI na Rogozniški cesti je bilo popolnoma drugače.
Tudi tu sem najprej temeljito razložil svoje težave, oni pa so me poto-
lažili (z besedami), da tega pri nas res ni mogoče nikjer dobiti, sicer
pa da bodo moj problem nekako že rešili. Malo naj počakam!
Obljubo so res držali: v kratkem času so ta zlomljeni del popravi-
li.
Ta primer je vredne posnemanja! Dober trgovec pritegne stranke
z malenkostmi, nato pa sledijo večje kupčije. Danes, ko doživljamo
resnično težke čase, tarnamo, da se »nič ne splača«, v isti sapi pa po-
zabljamo, da iz malega raste veliko. Pri METALKI se tega vsekakor
zavedajo, to pa tudi dokazujejo v vsakdanji praksi.
Priznati moram, da ima METALKA dobre delovne pogoje:
ogromna osrednja prodajna hala, pregledne police, razdeljene po
branžah, veliko parkirišče ... Toda kaj pomagajo še tako lepi prosto-
ri, če ni pravih ljudi na pravih delovnih mestih, torej prijaznih, spre-
tnih in iznajdljivih prodajalcev.
TRGOVINA SMO LJUDJE ...
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
6. junij 1991 - TElMflK
PTUJSKO ZDRAVILIŠČE
Bogata poletna
ponudba
v ptujskem zdravilišču se je lani kopalo več kot 2(H) tisoč kopalcev.
I\a takšen ali celo večji obisk računajo tudi letos. Pričakovanja so dokaj
realna, saj bo večina zaradi zaostrenih političnih in socialnih razmer do-
pustovala bliže doma ali celo v kraju bivanja.
Letos se ptujskemu turizmu,
sodeč po rezultatih prvih treh
mesecev, slabo piše. Manj je go-
stov in manj nočitev. Skupno šte-
vilo gostov se je v tem obdobju v
primerjavi z enakim obdobjem
leta 1990 zmanjšalo za 27,1 od-
stotka, nočitev pa celo za 58 od-
stotkov. V ptujskem zdravilišču
so prve odpovedi tujih gostov
imeli že decembra lani. Nič dru-
gače ni sedaj, ko so obiskovalci
kampa zelo redki. Nekateri so ga
v strahu zaradi razmer pri nas
čez noč zapustili. Letos pa zdra-
viliščem in drugim kopališčem za
nameček nagaja tudi vreme.
Prvega maja so v toplicah
odprli rekreacijski bazen, v teh
dneh bodo olimpijskega. Za zdaj
stane kopanje v zunanjih baze-
nih za odrasle 60 dinarjev, za
otroke 40. Za poletno kopalno
sezono so na voljo sezonske kar-
te: za odrasle po 1200 in za otro-
ke po 900 dinarjev. Abonmajska
vstopnica stane 500 dinarjev in
je za dvanajst kopanj. Sezonske
karte prodajajo letos na obroke.
Poleti se bo v ptujskem zdravi-
lišču marsikaj dogajalo. Z obo-
gateno ponudbo in s primernimi
cenami naj bi privabili čimveč
obiskovalcev. Ob petkih in sobo-
tah bo julija in avgusta poskr-
bljeno za živo glasbo, ob sobotah
bodo nastopile folklorne skupine
in pihalni orkestri. Že v tem me-
secu naj bi skupaj z Radio-Ted-
nikom organizirali srečanje z
bralci našega časopisa. Za otroke
bo zanimiv živ-žav, za druge igre
brez meja, družinsko plavanje,
topliška noč, padalski pokal, v
katerem bodo sodelovali padalci
ptujskega Aerokluba, pripravili
pa bodo tudi prodajne razstave
izdelkov aktivov kmečkih žensk.
Kot je povedala Slavka Gojčič,
vodja ptujskega zdravilišča in
pomočnica direktorja Turizma in
gostinstva Kmetijskega kombi-
nata Ptuj, se bodo trudili za čim
višjo raven ponudbe.
Skrb za kakovostno ponudbo
in čim boljšo počutje gostov pa
ne bo omajala ambicioznih topli-
ških načrtov. Že lani so napove-
dali gradnjo turističnega naselja,
širitev tizioterapije in gradnjo
hotela. Čeprav v tem trenutku še
ničesar ne gradijo, se na gradnjo
temeljito pripravljajo. Zdraviliš-
če bodo dograjevali in dopolnje-
vali po etapah. Najprej se bodo
lotili gradnje turističnega naselja
z javnim programom in nove Ti-
zioterapije, saj je fiziatrična am-
bulanta več kot nujna. To naj bi
gradili tudi z denarjem tretjega
občinskega samoprispevka. Sicer
pa naj bi potrebni denar za grad-
njo zagotovili s sovlaganji, tujimi
krediti, vrednostnimi papirji in
drugimi viri.
Ptujsko zdravilišče bo svojo
promocijo gradilo na termalni
vodi. Strokovnjaki ji priznavajo,
da je nekaj posebnega. Po svojih
lastnostih je natrijeva hidrogen-
ska akratoterma. Povezali so se z
mednarodnim balneološkim in-
štitutom v Miinchnu, ki jim bo
izdal verifikacijo z vsemi indika-
cijami in kontraindikacijami. Ta
verifikacija jim bo služila za pro-
mocijo ponudbe v Sloveniji in
tujini. Ne nazadnje jim takšni
papirji lahko samo pomagajo, ko
bodo iskali kapital, četudi so tuj-
ci — kot že večkrat doslej —
»zamrznili« svoje investiranje
pri nas. Pri bodočem topliškem
hotelu je že bilo tako. Italijani so
se zanj živo zanimali, Ptujčani so
jim že predali idejni projekt, se-
daj pa se je znova vse ustavilo.
MG
Čakajoč na kopalce. (Posnetek: M. Ozmec)
O preimenovanju naselij in ulic v občini Ptuj
Pobude in zahteve za preimenovanje ulic in naselij se pojavljajo v večini slovenskih občin. Tudi občina
Ptuj ni izvzeta.
Spreminjanje aH preimenovanje imen ulic in naselij je zelo občutljivo dejanje in se mu je zato potrebno
posvetiti z vso pozornostjo in odgovornostjo. Zaradi tega je pri Izvršnem svetu Republike Slovenije bila imeno-
vana posebna komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, sestavljena iz strokovnjakov z različnih področij.
Komisija je pripravila priporočila, ki naj bi olajšala, predvsem pa poenotila proces preimenovanja imen naselij
in ulic na območju Slovenije. Republiška komisija je tudi priporočila, da naj v občinah ustanovijo podobne ko-
misije, sestavljene iz izkušenih poznavalcev različnih strok, ki morajo za svoje delo imeti enotne metodološke
usmeritve. Tako je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj v začetku leta 1991 ustanovil in imenoval komisijo za
imenovanje naselij in ulic v občini Ptuj. Sestavljajo jo dva geografa, en zgodovinar, en arheolog, en jezikoslo-
vec, en geodet in en upravni delavec. IŠaloga komisije je, da celovito preuči stanje imen naselij in ulic v občini
Ptuj, obravnava predložene pobude in predloge za preimenovanje, se do njih opredeli ter pripravi strokovno
utemeljen predlog sprememb s potrebno dokumentacijo, časovnim planom in ovrednotenjem stroškov ter ga
predloži v obravnavo Izvršnemu svetu SO Ptuj.
Da bi se vsi skupaj lažje vklju-
čili v postopek o preimenovanju
imen ulic in naselij, je potrebno
poznati »pravila igre«:
1. Zakonske osnove: Osnovo
za delo predstavljajo Zakon o
imenovanju in evidentiranju na-
selij, ulic in stavb (Uradni list
SRS, št. 5/80), Pravilnik o dolo-
čanju imen naselij in ulic ter o
označevanju naselij, ulic in stavb
(Uradni list SRS, št. 11/80) in
Navodilo o evidentiranju obmo-
čij teritorialnih enot in hišnih
številk (Uradni list SRS, št.
11/80). V veliko pomoč so tudi
priporočila komisije IS Skupšči-
ne Republike Slovenije, ki teme-
ljijo na določilih 7. člena Zakona
o imenovanju in evidentiranju
naselij, ulic in stavb. Razčlenju-
jejo predvsem snov, ki je v ve-
ljavnih predpisih zastarela, je ni
ali pa je preskopo opredeljena. V
pomoč nam je lahko tudi članek
J. Emeršiča »Ptujske ulice danes,
včeraj .. . jutri (?)«, ki je bil obja-
vljen v Tedniku.
Zakon med drugim določa, da
imajo lahko naselja in ulice ime-
na po geografskih in drugih poj-
mih ter po imenih in datumih,
povezanih z zgodovinskimi do-
godki ali osebnostmi, ki so bi-
stveno prispevale k naprednemu
družbenemu in kulturnemu raz-
voju jugoslovanskih in drugih
narodov in narodnosti. Pobude
in predloge za imenovanje, pre-
imenovanje, združevanje, razdru-
ževanje in odpravo naselij in ulic
dajejo delovni ljudje in občani v
družbenopolitičnih organizaci-
jah ter na zborih in organih kra-
jevnih skupnosti. Po javni raz-
pravi v KS se vsa dokumentacija
prek izvršnega sveta občine po-
sreduje skupščini občine v spre-
jem. Izvršni svet Skupščine RS
lahko predpiše podrobnejša me-
rila za imenovanje naselij in ulic
(7. člen).
Takšna merila oziroma usme-
ritve je IS Skupščine RS po svoji
komisiji v lanskem novembru tu-
di pripravil in priporočil vsem, ki
se s problematiko spreminjajo
ali preimenovanja imen naselij
in ulic ukvarjajo.
Najvažnejši del priporočil so
merila za izbiro novih naselbin-
skih in uličnih imen. Mimo ti-
stih, ki jih zakon že vsebuje, je
komisija poudarila jezikovno
pravilnost in pravopisno ustrez-
nost. Priporoča uporabo uvelja-
vljenih, pri prebivalcih živih, a
opuščenih imen naselij, krajev-
nih in ledinskih imen, od lastnih
imen (predsem za ulice) pa upo-
rabo imen pred desetletji umrlih
kulturnih delavcev, znanstveni-
kov in gospodarstvenikov nacio-
nalnega in svetovnega pomena.
Izogibati se je potrebno splošnih
pojmov (vas, dolina, selo, brdo,
vrh, trg itd.) ter pridevnikov (ve-
lika, mala, srednja, spodnja itd.),
ker je tega že doslej preveč. Ime
(skupaj s presledki) naj ne bi
presegalo 25 znakov. Imena naj
bodo razbremenjena vseh ideo-
loških pritiskov in dnevne politi-
ke. Bodo naj trajna, sprejemljiva
za vse politične strukture. Komi-
sija posebej poudarja, da morajo
z novimi imeni soglašati prizade-
ti prebivalci.
2.	Ne ponavljajmo napak prete-
klosti!
Dejstvo je, da so po letu 1945
bila imenovanja in preimenova-
nja naselij in ulic dokaj eno-
stranska. Prevladovali so pred-
vsem vidiki NOB in nove komu-
nistične ideologije. Tako smo do-
bili v Sloveniji na stotine ulic,
poimenovanih po bolj ali manj
pomembnih dogodkih NOB. Iz-
brisala so se mnoga živa, pri lju-
deh uveljavljena imena in skoraj
vsa imena, ki so dišala po »sve-
tnikih«. Po podatkih tako skoraj
četrtina vseh slovenskih ulic nosi
ime po dogodkih in osebah iz
NOB. Od 210 imenovanih ulic v
Ptuju jih je kar 43 % imenovanih
po dogodkih in osebah iz NOB
ali iz komunističnega imenoslov-
ja. Vse to je prav gotovo pretira-
no. Toda če bi napake prevelike
»radodarnosti« s temi imeni v
preteklosti želeli popraviti tako,
da bi vsa ta imena izbrisali, kot
želijo nekateri, bi napravili še
večjo napako, saj bi odpravili
spomin na dogodke, ki jih prizna
in ceni ves svet. NOB je vendarle
tudi ena izmed zgodovinskih
etap v razvoju slovenskega naro-
da.
Preimenovanje ulic v zadnjih
40 letih so v precejšnji meri tudi
porušila neko ravnotežje, pred-
vsem v starem mestnem jedru, ki
je mestu zagotavljalo smiselno
zgodovinsko kontinuiteto. Zato
bi novo preimenovanje ulic bilo
smiselno preusmeriti v vnovično
vzpostavljanje tega ravnotežja.
Ulična imena opredeljujejo po-
samezne razvojne faze v nastaja-
nju mesta.
Smo torej sposobni najti
pravšnjo mero in zadovoljiv
kompromis?
3.	Prisluhnimo prizadetim kraja-
nom
Nobeno imenovanje in pre-
imenovanje ne more iti mimo
ljudi, saj se le-ti često tudi z ime-
ni naselij in ulic identificirajo
podobno kot s svojimi imeni in
priimki. Vsaka enostranska spre-
memba je zato lahko boleča. Za-
to smo se v komisiji odločili, da
bomo poleg strokovnosti kot pri-
oritetno upoštevali javnost dela
komisije in da morajo z vsako
spremembo imena tako naselja
kot ulice soglašati prizadeti pre-
bivalci. Soglasje prizadetih kra-
janov je potrebno in zakonsko
opredeljeno. V ta namen obja-
vljamo v Tedniku anketo, s kate-
ro želimo ugotoviti mnenje obča-
nov o obstoječih imenih naselij
in ulic in njihove predloge za
preimenovanje. Anketa, ki je
anonimna, je bila poslana 300
naključno izbranim občanom v
občini Ptuj.
4.	Popraviti jezikovne nesmisle
Zapisi morajo biti jezikovno
pravilni in pravopisno ustrezni.
Zaradi računalniške obdelave ne
morejo presegati 25 znakov, na
narodnostno mešanih območjih
pa se v skladu s predpisi pišejo
dvojezično. V občini ne sme biti
dveh ali več enakih imen naselij,
v naselju pa ne enakih imen ulic.
5.	Veliki stroški sprememb
Za občinski proračun kot tudi
za prizadete prebivalce niso ne-
pomembni stroški, ki zadevajo
preimenovanje: morajo se me-
njati ulične table, poštni in drugi
žigi, osebni dokumenti, zemljepi-
sne in druge karte, napisi na fir-
mah, v administraciji in podob-
no. To sicer ni tako hudo, če ne
upoštevamo še vseh težav prebi-
valcev in zamude delovnega ča-
sa, vseh napak, sporov, zamere,
čakanja in podobnega, da ne
omenjamo posebej poštarjev (in
še marsikoga!), ki bodo imeli
ogromno težav. Le oni vedo, da
pošta prihaja še leta in leta na
stare naslove in se morajo dne-
vno ukvarjati s tem, kam kaj do-
staviti.
6. Postopek in časovni plan
Komisija bo delala po proce-
duri, ki je predpisana. Zastopala
bo stališče, da naj bodo nova
imena razbremenjena vseh ideo-
loških pritiskov in dnevne politi-
ke. Bodo naj trajna, sprejemljiva
za vse politične strukture. Novo
ime naselja in ulice naj postane
trajna kulturna vrednota. Z novi-
mi imeni morajo soglašati priza-
deti prebivalci.
Zaradi popisa prebivalcev, go-
spodinjstev, stanovanj in kmeč-
kih gospodarstev (od 1. do 15.
aprila letos) in zaradi plebiscitar-
ne odločitve Slovencev o suvere-
ni Sloveniji (rok 26. junij 1991)
smo se v komisiji odločili, da ne
izvajamo operativnih posegov,
ker bi s tem povzročili veliko te-
žav, ampak da pripravimo vse
potrebno, da bi bilo možno, če bi
to želelo večinsko prizadeto pre-
bivalstvo, spreminjanje imen ne-
katerih naselij in ulic začeti v je-
seni 1991.
Jože MAUČEC,
predsednik komisije
/ \
Anketa je anonimna. Pozi-
vamo vse, ki jih vprašanje pre-
imenovanja ulic in naselij za-
nima, da izpolnijo anketni list
in ga do 15. junija 1991 posre-
dujejo na sedež komisije, t.j.
Geodetsko upravo občine
ANKETA
O IMENOVANJU OZ. PREIMENOVANJU
ULIC, TRGOV IN NASELIJ V OBČINI PTUJ
1.	Na kaj pomislite ob omembi spreminjanja imen ulic, trgov in
naselij (vasi)?
a)	na kulturnejšo in zgodovinsko podobo občine DA NE
b)	na materialne stroške	DA NE
c)	na politični pluralizem (večstrankarstvo)	DA NE
d)	na zmedo z naslovi	DA NE
ODGOVORITE Z DA ALI NE NA VSA VPRAŠANJA (OBKROŽI-
TE)!
2.	Menite, da so sedanja imena ulic, trgov in naselij v Ptuju in
okolici:
A.	primerna
B.	delno primerna
C.	neprimerna
OBKROŽITE EN ODGOVOR!
3.	Ste za spreminjanje imen ulic, trgov in naselij?
A.	DA
B.	NE
C.	vseeno mi je
OBKROŽITE EN ODGOVOR!
4.	Ali mislite, da je potrebno spreminjanje imen izvesti:
A.	takoj
B.	postopoma
C.	vseeno mi je
OBKROŽITE EN ODGOVOR!
5.	Ulice naj bodo imenovane predvsem po:
A.	geografskih pojmih in ledinskih imenih
B.	zgodovinskih dogodkih
C.	pomembnih ptujskih, slovenskih in drugih osebnostih
D.	vaš predlog:___
OBKROŽITE DVA ODGOVORA!
6.	Kdo naj po vašem mnenju daje	predloge za spreminjanje
imen?
a)	prebivalci tistega kraja oz. ulice	DA NE
b)	strokov.njaki	DA NE
c)	stranke, društva	DA NE
ODGOVORITE Z DA ALI NE NA VSA VPRAŠANJA (OBKROŽI-
TE)!
7.	Ali naj se ulicam, trgom in naseljem, katerih imena so bila v
preteklosti že spreminjana:
A.	vrnejo njihova nekdanja stara imena
B.	določijo nova — ustreznejša imena
C.	imena ne spreminjajo
OBKROŽITE EN ODGOVOR!
8.	Imena ulic, trgov in naselij, ki jih je po vašem mnenju nujno po-
trebno spremeniti (NAVEDITE IMENA).
9.	Vaši drugi predlogi in nasveti komisiji.
HVALA ZA SODELOVANJE!
Komisija za imenovanje naselij
in ulic v občini Ptuj
Poslastica za planince
Pravzaprav je čudno, da se kljub obilici pla-
nincev in ljubiteljev gora v Sloveniji doslej nih-
če ni spomnil, da bi organiziral planinski se-
jem. Ta korak so naredili v mariborskem pod-
jetju VEM, podjetju, ki organizira sejme, raz-
stave in druge prireditve ter izdaja strokovno
literaturo. In tako bo v bližnjem Mariboru od
16. do 22. junija prvi Veliki planinski sejem.
Organizatorji zatrjujejo, da bo to prvi tovrstni
sejem v Evropi sploh.
VEČ KOT STO RAZSTAVLJALCEV
Veliki planinski sejem podjetje VEM že
dalj časa prizadevno pripravlja in do konca
maja je svoje sodelovanje na njem napoveda-
lo že več kot 100 podjetij ali zasebnikov, ki
izdelujejo planinsko opremo. Razstavljalci
bodo lahko razstavljali na 20 tisočih kvadra-
tnih metrih, sejem bodo spremljala številna
strokovna predavanja ter kulturne in zabavne
prireditve. Med drugim bodo razstavljali pla-
ninsko in alpinistično opremo, opremo za
kampiranje, športna oblačila, lovsko in kaja-
kaško opremo, gorska kolesa, pa tudi planin-
sko literaturo in zdravo, za planine primerno
prehrano ter zdravilna zelišča. Skratka na sej-
mu bo vse, kar potrebuje človek v naravi in
kar je mogoče kupiti v Sloveniji in bližnjih
deželah.
PREDAV ANJA, FILMI,
PREDSTAVITVE ...
Ob sejmu bo kopica strokovnih predavanj,
med njimi naj omenimo predavanja Otrok in
gore. Prehrana v gorah. Varnost v gorah in
Zgodovina planinstva na Slovenskem. Ob
koncu predavanj bodo organizatorji pripravi-
li tudi planinski kviz. Na sejmu bodo prika-
zali številne športne filme in diapozitive in
demonstrirali prosto in športno plezanje. Po-
gosto se bodo predstavili znani slovenski al-
pinisti in gorniki. Zagotovo bodo sejem obi-
skali in se predstavili Jaka Čop, Viki Grošelj
in Tomo Česen. Na strokovnih posvetih se
bodo pogovarjali o Varovanju gora kot člove-
kove dediščine, o tem, ali je gorska pokrajina
še vedno ekonomsko pasivna, in o zaščiti Tri-
glavskega narodnega parka.
KULTURNE PRIREDITVE
Če bo tako, kot napovedujejo organizatorji
planinskega sejma, potem bodo prišli na svoj
račun ljubitelji »planinske« umetnosti. Ob
sejmu bo namreč razstava likovnih del, foto-
grafij, risb planinskih koč in domov, karika-
tur ter zbirke fosilov in mineralov. Tam bo
tudi prva jugoslovanska avkcija planinskih
fotografij. Če k temu dodamo še razstavo
Zgodovina planinstva v Sloveniji, večer slo-
venskih narodnih pesmi in nastope lutkovnih
gledališč Kobanci iz Kamnice, Prežihov Vo-
ranc iz Raven na Koroškem in mariborskega
Lutkovnega gledališča, potem bo razlogov za
obisk sejma gotovo dovolj.
K PLANINCEM SODI TUDI
DRUŽABNOST...
Pričakujemo lahko, da bo Veliki planinski
sejem v Mariboru postal zbirališče ljubiteljev
gora in narave — teh v tem delu Slovenije ne
manjka. To bo tudi priložnost, da se snidejo
stari planinski prijatelji in obudijo kak lep
spomin ali naredijo načrt za letošnje planin-
ske podvige . . . Vse bo prijetnejše, ker bodo
na sejmu poskrbeli za družabno življenje in
zabavo. Glasbe bo na pretek, saj bodo redni
gostje Agropopovci, Štajerskih sedem in med
drugim bo tam prireditev Radia Slovenije Iz
naših krajev. Na sejmu tudi ne bo šlo brez
kakovostne ponudbe pridelkov slovenskih
turističnih kmetij in priznanih proizvajalcev
vin.
Seveda bomo o sejmu še pisali. Poleg podje-
tja VEM bodo sejem pomagali pripraviti še
Planinska zveza Slovenije, uprava Triglavske-
ga narodnega parka. Turistična zveza Sloveni-
je, Gospodarska zbornica Slovenije, taborniki,
lovci, gozdarji ter Poslovna fakulteta iz Mari-
bora in Biotehniška fakulteta iz Ljubljane.
Zamisel je vsekakor odlična in najbrž se ni
bati za uspeh sejma. Letos bo torej prvič, orga-
nizatorji pa si obetajo, da se bo iz njega razvil
uspešen, liakovosten in priljubljen mednarodni
sejem.
D. Lukman
TEDNIK - 6- 1991
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 7
Srečanje mladih
tehnikov podravske
regije
ISi veliko manjkalo, pa bi letošnje srečanje mladih tehnikov v Po-
dravju »padlo v vodo«. Tudi na tem področju zmanjkuje denarja. Toda
nekako so se le uspeli dogovoriti na sestanku občinskih vodij aktiva uči-
teljev tehnične vzgoje, da srečanje kljub vsemu bo.
Tako so se mladi tehniki sreča-
li 22. maja v popoldanskih urah
v Lenanu na osnovni šoli in na-
slednji dan v Sladkem Vrhu. Sre-
čanja so se udeležile ekipe iz
vseh podravskih občin. Mladi so
se pomerili v različnih discipli-
nah, za njihovo afirmacijo in vo-
ljo za nadaljne delo smo zapisali
tiste, ki so pokazali največ zna-
nja tako na regijskem kot tudi na
republiškem srečanju mladih
tehnikov.
REZULTATI:
I. TEHNIČNE NALOGE
1.	Spoznavanje proizvodnega
procesa: Dejan Laboš iz osnovne
šole Veljka Vlahoviča iz Mari-
bora.
2.	Izdelava elektronske napra-
ve s konstruktorsko zbirko »Do-
bro jutro, elektronika«: Marko
Horvat iz osnovne šole Lenart.
3. Električne in elektronske
naprave: Aleš Polič iz osnovne
šole Lenart.
II.	RAZPISI
I. Iskra — električno ročno
orodje (predstavila se je samo
ekipa osnovne šole Lenart, ta
ekipa pa je v soboto, 25. maja,
dobila priznanje za najboljši iz-
delek na Republiškem srečanju v
Novem mestu).
III.	TEHNIČNO ŠPORTNO
TEKMOVALNO PODROČJE
I. Izdelava izdelka iz lesa z
električnim in ročnim orodjem:
ekipa osnovne šole Lenart —
Ivan Plemenič in Aleš Polič; na
republiškem srečanju je Aleša
zamenjal Boštjan Vela in skupaj
z Ivanom sta zasedla 3. mesto.
2.	Tekmovanje z avtomobili na
električni pogon (tekmovanje v
cilj — proga je dolga 10 metrov,
cilj pa je širok 30 cm): zmagal je
Niko Motalu iz Slovenske Bistri-
ce, drugi je bil Kristjan Čeplak iz
osnovne šole Benedikt (Kristjan
je bil na republiškem tekmova-
nju prvi).
3.	Tekmovanje z raketnimi
modeli: Andrej Mandel iz Ptuja.
4.	Jadralni modeli: Uroš Urba-
nja iz osnovne šole Martin Kon-
šek, Maribor.
5.	Tekmovanje v izdelavi in
spuščanju deltoidnih zmajev —
smo za učence do 5. razreda: Da-
vor Vnuk iz Miklavža.
6.	Ladijski modeli (tekmova-
nje je bilo izvedeno naslednji
dan, 23. maja, na bazenu v Slad-
kem Vrhu): Andrej Valand iz os-
novne šole Poljčane.
Podatke je zbral učitelj na os-
novni šoli Lenart, Daniel Divjak,
tudi vodja aktiva učiteljev tehni-
čne vzgoje občine Lenart. Skupaj
z drugimi mentorji Daniel ugota-
vlja, da rezultati, ki so jih v letoš-
njem letu dosegli njihovi učenci,
niso bili majhni. Za vsak uspeh
pa je potrebno veliko vlaganja in
velikokrat ure, ki so planirane za
interesno aktivnost, ne zadostu-
jejo, saj učence delo na področ-
jih tehničnih aktivnosti tako pri-
tegne, da kakšen dan sploh ne
želijo končati. Seveda pa se vča-
sih niti ne zavedamo, da učenec
prav v takšnih aktivnostih najde
samega sebe in si ne nazadnje ta-
ko izbere bodoči poklic.
J. K.
Tudi na takšnem srečanju se kujejo bodoči-strokovnjaki.
Je tudi to pot v Evropo?
Lenart je gotovo med prvimi občinami v Sloveniji, kjer skušajo re-
ševati pereč problem brezposelnosti z javnimi deli. Gre za eno od oblik
izvajanja aktivne politike zaposlovanja, ki zagotavlja angažiranje brez-
poselnih oseb za opravljanje družbeno koristnih del. Zaenkrat so to ja-
vna dela na področju pomoči in nege starejšim občanom na domu. Sedaj
usposabljajo »prvo generacijo« tistih, ki bodo že v kratkem začeli opra-
vljati prva javna dela.
»Od 36 vabljenih brezposelnih
mladih se jih je vabilu odzvalo
32, za javna dela pa se jih je
odločilo 17. Sedaj obiskujejo
usposabljanje, ki ga izvaja De-
lavska univerza Lenart. Pri tem
je najpomembnejše, da so mladi,
ki čakajo na zaposlitev, vključeni
v koristno delo kljub brezposel-
nosti. V času opravljanja javnih
del sicer ohranijo status brezpo-
selne osebe, so pa invalidsko,
pokojninsko in zdravstveno za-
varovani za ure, ki jih opravijo.
Posameznik je lahko vključen v
projekt javnih del največ eno le-
to, delo pa lahko prekine, če si v
tem času najde zaposlitev,« nam
je povedala Majda Štravs, stro-
kovna delavka na Zavodu za za-
poslovanje v enoti Lenart.
Projekt javnih del je zastavljen
zelo celovito, pa vendar deljeno,
da se ve, kdo kaj. Za financiranje
skrbi poleg Zavoda za zaposlo-
vanje Republiški sekretariat za
delo in Izvršni svet SO Lenart.
Nosilno vlogo v celotnem pro-
jektu ima tudi Center za socialno
delo, ki na osnovi podatkov, s
katerimi razpolaga, ugotovi de-
janske potrebe po nudenju po-
moči po krajevnih skupnostih in
je skupaj z Zavodom za zaposlo-
vanje organizator usposabljanja.
Prvi koraki so torej narejeni.
Projekt »javna dela« pa vključu-
je še nekaj področij za bodoče:
varstvo otrok na domu, izvajanje
dodatnega pouka za nadarjeno
mladino in sodelovanje v progra-
mih razvijanja ustvarjalnosti ter
urejanje arhivov.
Kakšen je pravzaprav namen
javnih del, ki so v svetu že mar-
sikje utečena zadeva? Najbrž
mora na naši trnovi poti v Evro-
po ta oblika prerasti v podjetno
ali obrtno dejavnost. Tudi del te-
ga bomo morali živeti v Evropi.
Sonja Filipič
Praktični de! usposabljanja je bil še posebej zanimiv.
Popravek
Bralce, posebej pa še ljubi-
telje MOTO K ROSA obvešča-
mo, da bo prireditev ob 30-le-
tnici motokrosa v Jugoslaviji
dne 8. junija 1991 in ne 18.
junija 1991, kot je bilo pomo-
toma zapisano v prejšnji šte-
vilki TEDNIKA.
Torej se vidimo to soboto,
8. junija, na parkirnem pro-
storu Motela Vindiš pri Le-
nartu.
UREDNIŠTVO
Gorišniški učenci
predstavili kul-
turno dejavnost
v petek, 24. maja, je bila avla
osnovne šole Franca Belšaka
Gorišnica premajhna za vse obi-
skovalce, ki so si želeli ogledati
koncertno prireditev in razstavo
likovnih del učencev. Kulturni
program so pripravili; učenci
3. a razreda s svojo razredničar-
ko Štefico Bedenik, učenci 2. a
razreda pod vodstvom Manje
Bezjak, predstavniki dramskega
krožka, ki deluje pod mentor-
stvom Dragice Petrovič, člani
otroškega in mladinskega pev-
skega zbora ter ritmičarke pod
vodstvom Slavice Cvitanič. Mla-
de pevce je na klavirju spremlja-
la Anita Voršič. Kot glasbeni
spremljevalci so se predstavili še
Igor Ivančič harmonika, Jana
Kovačec in Sandra Belšak — ki-
tara. Razstavo likovnih del učen-
cev je pripravil Boštjan Rihtar.
Ob tej priložnosti smo lahko
predstavili le del kulturne dejav-
nosti šole. Videli in slišali smo le
tiste, ki se ukvarjajo s petjem,
igranjem na instrumente, gledali-
škim igranjem, plesom in risa-
njem. Učenci pa zraven rednega
pouka delujejo v številnih inte-
resnih dejavnostih, obiskujejo
dodatni pouk, tekmujejo za bral-
no značko in se udeležujejo tek-
movanj v okviru občine, regije in
republike. O uspehih na teh tek-
movanjih nam pričajo številna
priznanja in pokali. Takšen
uspeh pa se lahko doseže le s po-
močjo mentorjev.
Še posebej se moramo zahvali-
ti gostom koncerta. To je bila
folklorna skupina »MLADI LU-
KARJI« iz osnovne šole Dorna-
va, vodi jih Darinka Žnidarič. Z
ljudskimi plesi so nas opomnili,
da naša slovenska kulturna dedi-
ščina ne sme umreti in da smo
lahko ponosni nanjo.
Dragica Petrovič
LINHARTOVA USTINA ZA MARIJO VAUPOTIČ IZ GRAJENE
Komedija je past
v Grajeni se ve: Marija Vaupotič je gledališka skupina in gledališka skupina je Marija Vaupotič — v prosvetnem dru-
štvu in^ v šoli. Verjetno še sama ne ve prav, kaj je tisto, kar jo priklepa na gledališke deske, v čem je skrivnost njene ljubezni,
stare že desetletja. Obisk pri njej je vedno sprosčen klepet ob kavici. Kramljanje o vsem, rdeča nit pa je vedno gledališče. Tudi
tokrat, Je sai bUa povod za najino srečanje Linhartova listina, priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije za dolgoletno
in uspesno aelo na področju gledališke dejavnosti.
Kaj pomeni za vas Linhartova listi-
na?
Marija Vaupotič: Težko je komen-
tirati^ človek to notranje doživlja ...
Mislim, da je priznanje tvojega okolja
za delo, ki si ga z ljubeznijo in oseb-
nim zadovoljstvom opravil in dosegel
uspehe.
Ob takih trenutkih se človek nehote
spomni začetkov ...
Moje prvo srečanje z gledališčem
sega daleč nazaj, še v predšolsko ob-
dobje. Veliko časa sem preživela pri
dedku, kjer je bilo veliko bolj zaba-
vno kot doma pri starših. Moj stric je
bil takrat študent filozofije v Ljublja-
ni in ob koncih tedna ter počitnicah
seje ukvarjal z mladimi; dramski kro-
žek so imeli kar v domači hiši. To me
je spremljalo naprej v osnovno šolo,
kjer smo se skupina otrok odločili, da
bomo igrali lutkovne igrice. Podporo
smo imeli tako pri vodstvu ŠQ,le kot
pri razredničarki. Igrali smo Žogico
nogico. Z igrico smo pstovalj na Pra-
gerskem. Spodnji Polskavi, Crešnjev-
cu ... Tudi v srednji šoli sem nadalje-
vala, saj je bila profesorica Cesniko-
va, slavistka, tudi sama navdušena
nad raznimi dramatizacijami... V pr-
vi službi mi še ni bilo dano, da bi na-
daljevala, tudi zaradi tega, ker sta bi-
la otroka še majhna. Ko smo prišli v
Grajeno, kjer je že bila igralska skupi-
na. sem bila že takoj v začetku zraven
in še isto jesen smo pripravili premie-
ro.
Se vam zdi. da lažje delate gledali-
ško skupino kiit režiserka -udi 'ato,
ker -te po H)klicu pedagog?
Mislim, da to ni odldčiTno. Vpraša-
nje je, ali bi izbrala kakšen drugi po-
klic, če se ne bi tudi ukvarjala z gle-
dališčem. Mogoče pa je to vendar
prednost, ker tudi sicer delaš z ljud-
mi, si veliko z njimi in na neki način
ti to potem olajša delo na odru. Zelo
pomembno pa je, da v kraju, kjer de-
laš, tudi živiš, da ljudi poznaš. Ko iz-
berem tekst — to je običajno v juliju
— o njem veliko razmišljam, cefej)o-
čitnice, in v podzavesti ze tudi iščem
ljudi, ki bi lahko igrali osebe, jih so-
očam z dogajanjem. To pa je mogoče
le, če ljudi poznaš...
Prvi pogoj je razumevanje v druži-
ni. Tega pri nas ne manjka. Naj za-
čnem kar pri svojem soprogu: on je
moj prvi svetovalec in najine debate
so običajno zelo dolge in tudi zelo
ostre, vendar nekoga nujno potrebu-
ješ, da se lahko z njim posvetuješ, da
ugotoviš, ali imaš prav ali misliš naro-
be. Pol^ tega imam prvega igralca že
doma. Tudi hčerka živi z naso dram-
sko skupino. Tipka tekste, zelo uspe-
šno je prevedla Hadžičevo Gospodje
in tovariši, tudi je že vskočila na me-
sto igralke, ki je imela smrt v družini,
ko smo šli na področno srečanje gle-
daliških skupin. Sin je že tudi igral;
zdaj ne več. Ker je v Ljubljani. Poskr-
bi pa za druge stvari, kot so reflektor-
ske žarnice, opremi nam predstavo z
g,. ,bo, pa tucii vnukinja je že zastru-
pi; -na ; tem . -. Tudi t; -.ča nam je po-
pri bivanju kostumov gleda-
lišče nam je vsem v družini zlezlo pod
kožo. To so subjektivni pogoji.
Objektivni pogoji pa niso preveč
rožnati. Izreči pa moram zahvalo šoli
v imenu celotne igralske skupine, saj
imamo tu ogrevane prostore, v kate-
rih se pripravljamo, dokler ne posta-
ne neizogibno, da začnemo vaje na
odru. Dvorana pri nas je takšna kot
povsod: velika, z neurejeno kurjavo,
m ko prideš po vaji domov ter se sle-
češ, odložiš kar zajeten kup oblačil.
Moram pa povedati, da ljudje vseeno
in navkljub vsemu radi delajo v
dramski sekciji.
Človek ne dela samo zase, to kar po-
čne želi tudi pokazati...
Da, publika je tisto merilo, ki od-
govori na vprašanje, ali je bila tvoja
zamisel prava ali ne. Na premieri sli-
šiš publiko, kako diha; tudi molk v
dvorani ti pove, kako spremlja publi-
ka dogajanje na odru. Če se med
predstavo ne vzpostavi valovanje
med gledalci in igralci, je to grozna,
nevidna zavesa na doru in teh obču-
tkov, ki se jih ne da z besedami opisa-
ti. se človek nerad spominja. Če pa je
obratno, je človek seveda zadovoljen.
V tej sezoni smo igrali komedijo
Zakonci stavkajo. Nas namen je bil,
da v teh prekleto resnih časih publiko
zabavamo. To, da smo igrali komedi-
jo, ni pomenilo lažjega dela; nasprot-
no, komedija je velika past — lahko
padeš ali zmagaš. In moram reči, da
sem se na vseh predstavah, ki smo jih
imeli — veliko smo gostovali — iz-
redno dobro zabavala. Odziv publike
je bil fantastičen; pripombe, smeh,
napetost... skratka publika se je poi-
stovetila z osebami iz igre.
Je literature za sodobno slovensko
gledališče dovolj?
Absolutno premalo. V zadnjem ča-
su se nekaj premika, vendar še ne dol-
go tega smo slovensko dramatiko na
nek način zatirali. Vsi smo mislili, da
če bomo igrali slovensko igro, nas bo-
do šteli k tistim skupinam, ki so na-
zadnjaške, ki nimajo nobene perspe-
ktive, ki ne vedo, Icaj je kakovostno
gledališče. Sama sem imela vsa leta
pozitiven odnos do slovenske drama-
tike in sem pogosto izbirala in posta-
vila na oder slovensko delo.
Ce Marija Vaupotič ne bi preživlja-
la svojega prostega časa na gledaliških
deskah, bi...
Nekaj bi mi manjkalo. Nekaj bi
iskala, vendar nadomestila ne bi" na-
šla. Poleg gledališča imam rada tudi
lepo knjigo, vendar mislim, da te sa-
mo branje knjige ne more zadovoljiti,
uresničiti tvojega hotenja, tistega, kar
nosiš v sebi. Težko je to povedati...
Neuresničena želja, ker m bilo pogo;
jev, ker še ni povsem dozorela ali
ker...
O, želja me spremlja vsa leta. Ta-
krat. ko vzamem v roke tekst, ki sam
po sebi ni posebej zahteven, zahteva
pa bogato sceno, razkošne kostume,
bogato lučno opremo ... V mislih si
predstavljam vse to in potem tekst
odložim m vzamem tekst, ki ga lahko
postavim na oder pač v okviru mož-
nosti. ki jih imamo.
Od nje sem odhajala s spoznanjem,
ki je staro kot človek in ga vendar tako
radi prezremo: vse je mogoče, tudi na
vaškem odru, da so le pravi ljudje. Ma-
rija V aupotič je ena ten ljudi. Sonce je
bleščalo, veliko bolj, kot si lahko pri-
vošči Marija Vaupotič z reflektorji na
odru in vendar je njena ljubezen do
gledališča zasenčila tudi tisto sončno
popoldne.
Nataša Vodušek
Razmere za delo, ki ste jih imeli in
jih še imate za delo gledališke skupi-
ne...
Razstava rezbarij Boruta
Hanžiča iz iVIaribora
v prostorih Matične knjižnice Lenart so 23. maja
odprli zanimivo razstavo rezbarij ljudskega umetni-
ka Boruta Hanžiča iz Maribora. Aa otvoritvi je
predsednik Zveze kulturnih organizacij Lenart Ed-
vard Pukšič predstavil umetnika in njegovo delo,
poudaril njegov izredni smisel za ustvarjanje iz na-
ravnih materialov in počutek toplote, ki veje iz
ustvarjenih del. Dramski igralec Jože Zupan pa je v
kratkem kulturnem vložku naniza! nekaj misli o
umetnosti in umetniškem oblikovanju nasploh.
Ljudski umetnik Borut Hanžič je živel nekaj ča-
sa tudi v Lenartu, od koder so bili med drugo sve-
tovno vojno izseljeni v Srbijo. Po vojn' se je zapo-
slil v Slovenskem narodnem gledališču v Maribo-
'"u kot baletni plesalec, to pa je ostal do upokoji-
tve. Že med leti službovanja je v sebi odkril ume-
tniško žilico upodabljanja in se uvel;; il kot ma-
sker; to je honorarno Se danes. Po upokojitvi se je
posvetil oblikovanju najrazličnejši r nredmetov,
bosebej pa še levu	let;- - -
Upodablja tudi izdelke na steklu in vešč je najra-
zličnejših likovnih tehnik v raznovrstnih materia-
lih. Udeležil seje številnih razstav v Slovenj Grad-
cu, v SNG Maribor, v Opatiji in Avstriji. Prejel je
že več priznanj, njegovi izdelki pa krasijo številne
domove in zlasti počitniške hišice, najlepši izdelki
so posejani po vseh kontinentih. Pred dvema leto-
ma sta ga predstavili učenki Srednje šole za trgo-
vinsko dejavnost v raziskovalni nalogi za natečaj
»Mladi raziskovalci za napredek Maribora« in do-
segli 1. mesto; naloga je prikazana tudi na razsta-
vi. Med številnimi izdelki je umetnik izdelal ško-
fovsko palico za pomožnega škofa dr. Jožeta Sme-
ja iz Maribora.
Razstavo si je ogledalo že precej Lonarčanov in
učencev osnovne šole. do 10. junija, ko jo bodo za-
prli, pa pričakujemo še precej obiskovalcev. Raz-
tava je posebnost te \T'ie in vabi na izjemen ume-
tni ki u/ilek.
Darink. Čobec
8 — OD TU IN TAM
6. junij 1991 - tednik
Lahko že slutimo, kakšno bo postajališče ob dograditvi.
(Foto VT)
Novo avtobusno
postajališče v Loperšicah
Vsa nemogoča avtobusna postajališča, ki »krasijo« naše ceste, so
šla profesorju Dušanu Moškonu, ormoškemu arhitektu, pošteno na
živce. Zato se je odločil, da bo skupaj s svojimi študenti na FAGG v
Ljubljani izdelal načrt avtobusnih postajališč, ki imajo veliko narav-
nih prvin in so skladna z naravno krajino in kmečko arhitekturo or-
moške občine.
Prvo takšno postajališče gradijo sedaj v Loperšicah ob cesti Or-
mož—Središče ob Dravi. Glavni gradbeni material je les, streha pa bo
pokrita z opeko. Krajani ga gradijo sami, krajevna skupnost Ormož
jim je kupila samo gradbeni material.
Upajmo, da bo primer našel posnemalce v ormoški občini, saj ti-
sto, kar stoji ob cestah sedaj, dela krajem sramoto.
Vida Topolovec
»Koširjev izlet« na Madžarsko
Rudi Košir iz krajevne skupnosti Borisa Ziherla v Ptuju pripravlja za 17.
junij izlet po Madžarski. Zbirališča izletnikov bodo ob 5. uri pred trgovino Rim-
ska peč, im avtobusni postaji in pri ptujski pošti. Izletniki se bodo vozili prek
Ormoža, Cakovca, mejnega prehoda Letyne do Velike Kanjiže. Ker bo izlet v
ponedeljek, bo v tem mestu mogoče tudi kaj kupiti — posebej zanimiva je tržni-
ca. Po 12. uri se bodo izletniki odpravili do odprtega termalnega zdravilišča Za-
lakaroš, kjer se bodo lahko tudi kopali. Seveda izleta po Madžarski ni brez
ogleda Blatnega jezera in vožnje po njem s trajektom do turistično privlačnega
letovišča Tihany. Izletniki se bodo vračali na Ptuj prek sejemskega mesta Bada-
čon in čudovitega termalnega zdravilišča in jezera Heviz. V Ptuj se bodo vrnili
okoli 23. ure.
Tisti, ki vas izlet zanima (cena je 300 dinarjev), se oglasite na telefon
771-253 ali obiščite pisarno krajevne skupnosti B. Ziherla v torek, 4. junija, od
9. do 11. in od 16. do 18. ure. V ceni so vsi stroški razen kosila, avtobus pa je so-
doben in udoben, tako da se lahko odločijo za izlet tudi starejši.
GOSTILNA TRAMŠEK V ŽEROVINCIH
-----JS-r-j	-ffi^-s«®-,--»IX,	„	-MS®"«!«*---:
Dobre jedi za lačne ljudi
Nore gostilne Tramšek ot) cesti Ormož — Ljutomer na meji med
ormoško in ljutomersko občino ne morete zgrešiti, kljub temu da so pri-
čeli delati šele prvega maja letos. Na parkirnem prostoru je vedno polno
avtomobilov, tuintam pa tudi kakšen avtobus. Že zunanjost — ne baha-
va, vendar lepo in prikupno urejena — obeta nekaj boljšega. Preseneče-
nje pride, ko vstopiš. Oba gostinska prostora, kjer lahko pogostijo za
avtobus gostov, sta urejena s prefinjeno eleganco: vse je v beli in beige
barvi.
Ce je lahko natakar preseneče-
nje, potem v Tramškovi gostilni
prav gotovo je. Po prijaznem po-
zdravu prične pripovedovati v
nekoliko obarvani prleščini, kaj
vse imajo, in gost se že ob prijaz-
nem pozdravu počuti zaželene-
ga.
Lastnica Jelena Tramšek (nje-
ne korenine izvirajo iz Štrigove,
kjer se mešata slovenski in hrva-
ški živelj) pove, da dela v gostin-
stvu že od petnajstega leta dalje.
Gostinsko in hotelsko šolo je
obiskovala v Mariboru, nato je
sedem let delala v znani zasebni
gostilni PEC v Selnici ob Dravi,
kjer je dobila dobro podlago za
nadaljnje delo. Ko je mož kasne-
je dobil službo v ljutomerski Kr-
ki, so se preselili v Prlekijo.
Zakaj se je odločila ravno za
Žerovince? Povedala je, da je to
bila njena želja še v času, ko se je
iz Ljutomera vozila na delo v
Maribor. Kraj, kjer danes stoji
njihova gostilna, se ji je še pose-
bej vtisnil v spomin. Imela je sre-
čo, da so kasneje prav tu kupili
gradbeno parcelo, pričeli delati
in zgradili so to, kar so si vedno
želeli. Prišli so resnično na svoje.
Jelena je po odhodu iz Mari-
bora imela nekaj časa v najemu
gostilno v Ljutomeru, nato v Kri-
ževcih. Njihovi stalni gostje, ki
so spoznali vse prednosti dobre
kuhinje, prihajajo sedaj v Žero-
vince. Celo iz Banovec.
In kaj goste vleče? Dobra ku-
hinja, posebne jedi in zmerne ce-
ne, dobra vina iz ormoško-ljuto-
merskih goric. ^
Lastnica gostilne pravi, da na
njihovem jedilniku ni klasičnih
jedi — dunajskega, naravnega
ali podobnega zrezka, obveznih
dobrot z žara. Gost lahko dobi
tudi to, če želi, vendar imajo dru-
ge dobrote, ne povsem običajne
jedi. Oživili so nekatere stare je-
di, mednje sodi juha iz kuhanih
štrukljev. Druge posebnosti so
polna cula iz testa (belo piščančje
meso s kikirikijem, zavito v list-
nato testo in prelito s posebnim
sirom), gostje hvalijo purana, ki
ga ponujajo na več načinov — s
kokosovo omako, na mehiški na-
čin in še kako. Nekaj posebnega
je piščanec v orehovi omaki, da
o ribjih jedeh in divjačini ne go-
vorimo.
Trenutno imajo pet zaposlenih
poleg lastnice, ki se ob vodenju
gostilne spretno vrti po kuhinji.
Telefona še nimajo, gostilna pa
je odprta od ponedeljka do sobo-
te med 9. in 22., v nedeljo pa
med 11. in 22. uro. To so ure, ko
kuhinja še dela, gosta pa, ki bo
pozneje želel še posedeti, ne bo-
do metali na cesto.
Zanimiv je tudi zapis ob kon-
cu jedilnika:
»Ako se bo vino pilo za potrebo,
bo zdravilo,
kar pa se čez mero žre,
živi strup seveda je.«
Tekst in fotografija:
Vida Topolovec
Jelena Tramšek, lastnica.
Prijetna zunanjost nove gostilne v Žerovincih.
Turistično-izobraževalni center Svetinje
Do konca lanskega junija je na 313 metrov visokem Mihalovskem hribu potekal v stari šolski zgradbi,
zgrajeni IH83. leta, pouk. Veliko generacij otrok je v stari šolski zgradbi, ki pa v zadnjem času ni bila več pri-
merna, nabiralo učenost. Po preselitvi šolskega življenja v dolino, v novo šolo, je stara ostala osamljena.
Ormoški izvršni svet je v duhu dobrega gospodarja razpisal natečaj za uporabo starega šolskega poslop-
ja. Javilo seje podjetje za razvoj Mikrokosmos iz Ljutomera. Izdelali so investicijski elaborat ustanovitve Tu-
ristično-izobraževalnega centra Svetinje. Tako bi prazna šola postala središče kulturnega in eksistenčnega ži-
vljenja kraja, ki ima izjemno lego, slovi po svetovno znanih vinih, lahki prometni dostopnosti, bližini sosednjih
regij Avstrije in Madžarske ter bogatem kulturnozgodovinskem izročilu. Ker turisti, ki zaidejo v te kraje bolj
kot» krajinskih lepotah uživajo > dobrem vinu, so v investicijskem programu zapisali, da bi gostinske veselja-
ške motive zamenjali z motivi iskanja kulturne biti kraja in dostojanstva njegovih prebivalcev.
Z direktorjem Mikrokosmosa
iz Ljutomea dipl. ekonomistom
Goranom Šošterjem sva se napo-
tila na Svetinje in se na kraju sa-
mem ob stari šoli, ki ima za sose-
ščino prav tako častitljivo staro
cerkev vseh svetnikov, ob buj-
nem majskem zelenju pogovarja-
la o željah Mikrokosmosa in
možnostih, ki so v tem idiličnem
kraju med prijaznimi ljudmi.
Stojiva pred staro svetinjsko šo-
lo, kjer želite ustanoviti turisti-
čno-izobraževalni center. Zakaj
ste se odločili prav za ta kraj?
Goran Sošter: Prvotna zamisel
je bila, da bi bil tu samo izobra-
ževalni center, šele nato, ko smo
nekoliko bolj poglobljeno delali
elaborat, smo ugotovili, da je
prav, če vključimo tudi turistično
ponudbo. Zakaj raVno tukaj? V
Mikrokosmosu, kjer se ukvarja-
mo predvsem z biološko pridela-
vo hrane, zadnje čase delamo do-
sti tudi pri razvoju vasi in pode-
želja. Že dalj časa smo iskali ob-
jekte, kjer bi lahko izvajali pro-
grame, s katerimi se ukvarjamo
— od izobraževanja do predela-
ve manjših količin hrane — mo-
goče kakšno manjšo sušilnico za
sadje ali pa sirarno. Želimo, da
bi kmet tudi v teh krajih vendar-
le lahko bolj dostojno živel od
svojega dela, saj ga skoraj nikoli
nima primerno plačanega.
So Svetinje takšen kraj, kjer bi
lahko vse to delali?
Goran Šošter: Menimo, da so,
sicer se tega ne bi lotevali. Pove-
dati moram, da ima ormoški iz-
vršni svet za naš program veliko
posluha. Napisali smo zelo kva-
liteten elaborat in menimo, da
mora najti posluh tudi na ravni
republike.
Poznate prostore stare šole?
Goran Šošter: Imel sem prilož-
nost, da sem si notranjost šole
dvakrat ogledal. Notranjost je še
vzpodbudno ohranjena, čeprav
bodo potrebni precejšnji posegi.
Tudi denarja bomo morali vloži-
ti precej, da bomo lahko šolo
usposobili za opravljanje dejav-
nosti v skladu z vsemi predpisi,
ki jih programi zahtevajo.
Kako ste se z ormoškim izvrš-
nim svetom dogovorili glede last-
ništva?
Goran Šošter: Najboljša reši-
tev je, da bi skupščina občine kot
lastnik zgradbe postala solastnik
v novi naložbi. Postali bi mešana
družba, podjetje ali karkoli bo iz
tega nastalo. Skupščina občine
oziroma njen izvršni svet nasto-
pa kot sovlagatelj.
Nekaj denarja nameravate do-
biti tudi iz republike — iz sred-
stev za demografsko ogrožena ob-
močja.
Goran Šošter: Kljub temu da
se že tri leta ukvarjamo s podob-
nimi rečmi, ugotavljamo, da je
šele z novo oblastjo nastalo toli-
ko posluha, da tudi država spo-
znava potrebo po skladnejšem
regionalnem razvoju. Med de-
mografsko ogroženimi območji
je tudi del občine Ormož, pred-
vsem ta idilični predel okoli Sve-
tinj. Tako upamo, da bomo dobi-
li potrebna sredstva za ureditev
turističnega izobraževalnega cen-
tra Svetinje.
Vaš elaborat bodo potrdili še
na seji občinske skupščine. Kdaj
boste lahko pričeli uresničevati
projekt?
Goran Šošter: Vsak začetek je
povezan z denarjem, ta pa je od-
visen tudi od sovlagateljev. Prvo
delo bo mednarodni raziskovalni
tabor na temo »Biološko kmetij-
stvo« že letos poleti med 7. in 21.
junijem.
Na republiki smo ga že prija-
vili, nismo pa takrat še določili
lokacije; sedaj je že znana. To bo
bolj skavtska oblika izobraževa-
nja; gostje, ki bodo prišli sem iz
raznih držav, bodo za začetek
spali v spalnih vrečah. Mislim,
da je okolica tako lepa in idili-
čna, da notranjost objekta ne
more pokvariti vtisa, ki ga bodo
dobili ob bivanju pri nas. Celot-
no delo je odvisno od tega, kate-
re in koliko sovlagateljev bomo
uspeli z elaboratom pridobiti.
Skupščina občine Ormož seveda
ne nastopa z novimi sredstvi,
ampak z vrednostjo šolske zgrad-
be. To je precejšen delež. Precej
stikov imamo tudi s tujimi part-
nerji, vendar se bojim, da bo to
zahievalo več časa zaradi nesta-
bilnih političnih razmer. Med
tem Časom pa moramo tudi mi že
nekaj pokazati, da tujec vidi, da
se tu nekaj že dogaja, saj potem
lažje vloži v projekt. Ne bi pod-
cenjeval tudi domačega kapitala,
ki je lahko precej kvaliteten,
predvsem če se najdejo pravi
sovlagatelji.
Kako gleda na vse krajevna
skupnost Ivanjkovci?
Goran Šošter: Že od vsega za-
četka smo z ivanjkovsko kraje-
vno skupnostjo v stalnem stiku.
Vsak osnutek, ki smo ga naredili,
je bil poslan njim v vednost. Na
seji sveta so člani z odobrava-
njem in željo po uspehu podprli
naš program, kar pa ni čudno,
saj je pisan na kožo krajanom.
Elaborat, s katerim bi oživili to
zgradbo, je namenjen razvoju va-
si oziroma kraja. Ne samo da bo-
do prostori šole izpolnjeni z živ-
ljenjem, ampak srčno upamo, da
nam bo uspelo s programom
spremljajočih prireditev, ki jih
nameravamo ne samo kot turisti-
čne, temveč tudi kot etnosociolo-
ške projekte vključiti v investicij-
ski program, peljati ljudi tudi v
okolici in po vsem območju vin-
ske ceste, ki sedaj funkvMonira
bolj kot izletniško — gostilniška
pot, programa pa po našem mne-
nju nima.
Vida Topolovec
Stara šola, na desni cerkev, prek ceste nekdanja zgradba otroškega vrt-
ca.
Eden izmed avtorjev elaborata
Goran Šošter.
Znam brati, pisati, računati
in še iiaj, . .
Valentina Pšak iz Pavlovec pri Ormožu je stara štiri in pol leta,
zna pa brati, pisati, šteti, nekaj malega seštevati in množiti, ter (seveda
samo še z enim prstkom) igrati na atove orgle »Na planincah« in še ka-
tero. Njeno najljubše čtivo je Žabji kralj in Čebelica Maja. S štiriinpo-
letno svetlolaso, modrooko navihanko in jezičnico se moraš pogovarjati
povsem resno, kljub temu da te tuintam spelje z začrtane poti.
Tina, kot jo ljubkovalno kliče-
jo domači — ata, mama, deda in
babica — se zelo dobro zaveda,
daje središče Pšakove družine. V
vrtec ne hodi, saj ji ni potrebno,
ko pa je srečnica lahko doma pri
babici in dediju v času, ko sta ata
in mama v službi. Okoli njihove
hiše je polno lepih reči, ki jih
lahko raziskuje peš ali s kolesom
ali pa z dedijem. Da ji zjutraj, ko
se zbudi, ne bi bilo preveč dolg-
čas, si že zvečer pripravi svoje
knjige in jih potem zjutraj prebi-
ra, dokler je želodček ne prisili,
da pride v kuhinjo, kjer jo babi-
ca že nestrpno čaka.
Bila sem radovedna, kdo jo je
naučil brati, pisati in računati.
Pove, da je bila to mama, ta pa
še doda, da je bila Tina že od
vsega začetka zelo radovedna.
Neprestano je spraševala, kaj pi-
še, katera črka je to, katera števil-
ka. Zlahka se je naučila velike in
male tiskane črke in jih začela
povezovati. Danes bere gladko, s
poudarkom, upošteva ločila —
skratka nič ji ne bi bilo nerodno
pri uri slovenskega jezika, deni-
mo v drugem razredu osnovne
šole, ko se mnogi s težavo prebi-
jajo prek skrivnosti črk in njiho-
ve povezave. Ko sem slišala, kaj
vse se je dogodilo kraljični, ki je
žabi obljubila, da ji bo izpolnila
vsako željo, če ji iz vodnjaka pri-
nese zlato kroglo, je vzela v roke
še svinčnik in drobni prstki so
napisali VALENTINA PŠAK.
Črke so bile sprva ravne, ker pa
se ji je mudilo, so začele zavijati
navzdol. Pa kdo bi od štiriinpol-
letne navihanke zahteval, da je
napisano povsem ravno.
Ves čas je radovedno gledala v
mojo beležko. Kaže da ji tudi pi-
sane črke niso več skrivnost, saj
ji je tuintam uspelo prebrati kak-
šno besedo. Malo je še računala,
potem pa je njeno pozornost pri-
tegnila televizija — na sporedu
so bile risanke. Natanko ve, kdaj
so na sporedu otroške oddaje,
saj jih še posebej skrbno sprem-
Ija.
Omenila sem, da z enim prst-
kom igra na očetovih orglah vr-
sto slovenskih narodnih pesmi.
Nekaj glasbene nadarjenosti je
podedovala, saj sta oče in mama
končala srednjo glasbeno šolo,
oče pa se z glasbo še vedno
ukvarja.
Čez mesec dni bo pri hiši zajo-
kal dojenček. Tina ne verjame v
štorkljo in podobne zgodbe, ima
pa knjigo »Moj otrok« in prebi-
ra vse, kako se mora ravnati z
dojenčkom. Lahko si predsta-
vljamo, da bo ob mami ona »gla-
vna«, ki bo skrbela zanj.
Prihodnje leto gre v malo šolo.
Tega se že sedaj veseli. Kakšna
pa bo prihodnost tega dekliča?
Starša se bosta z njo brez dvoma
še vedno veliko ukvarjala, tudi
takrat, ko bo že v pravi šoli. Upa-
mo, da bo tudi šola naredila svo-
je.
Vida Topolovec
Mala navihanka se zelo rada fo-
tografira. (Foto VT)
V Gorišnici obnavljajo cerkev
župnijska cerkev Svete Marjete stoji na domnevnem mestu rim-
skega svetišča in se prvič omenja leta 1391. V prvi polovici 18. stoletja
so jo povečali in ji 1764 prizidali kapelo bičanega Jezusa. Sedanja
neoromanska stavba s staro ladjo in pevsko emporo je iz leta 1854.
Zvonik je bil leta 1867 obnovljen. Leta 1945 so Nemci cerkev minira-
li, nakar je bila 1946 obnovljena.
Cerkev sedaj znova obnavljajo. Tečejo dela na njeni zunanjosti,
dobila bo novo fasado, sanirali bodo ostrešje, poleg tega pa obnovili
zvonik. Pričakujejo, da bodo zidarske odre odstranili v kratkem.
TEDNIK - 6- junij 1991
OD TU IN TAM - 9
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
Za začetek
Podgorci
Pred približno letom dni smo pričeli akcijo ocenjevanja tasi. i\'aj ponotinio, da je naš namen izključno
dobrohotno opozoriti na tisto, kar domačini vsak dan vidijo, pa jih ne moti. Kot turist, ki vtakne nos povsod, si
ogledamo vasi; nič ne sprašujemo, zakaj je tako aH tako, temveč si ustvarimo svoj vtis in ga po novinarski ma-
niri vržemo na papir.
Potem ko je pomladna toplota pospešila rast trave, da je skrila marsikaj neprijetnega, smo se znova po-
dali na pot. Iz ptujske občine smo se preselili v ormoško, na njen sam začetek iz ptujske smeri: obiskali smo
l'odgorce.
Podgorci so dokaj znana vas,
njihovo ime so v zadnjem času
dvignili turistični delavci, ime
vasi predvsem blago zveni ljubi-
teljem dobre vinske kapljice Tu
se namreč iz leta v leto zbira več-
je število kletarjev, ki se s kako-
vostjo svojega vina pomerijo
pred nosovi, očmi in okusi oce-
njevalne komisije.
Že uvodoma omenjamo po-
spešeno rast trave. Tudi v Pod-
gorcih je bilo v času našega obi-
ska vse zeleno. Tokrat je pogled
na travo prijeten, tudi ob cestah
je še lepo zelena in mlada. Upa-
mo, da se bo pred svojo starostjo
srečala s kakšno koso. Pokošena
trava ob cestah je prvi videz ure-
jene in žive vasi.
Podgorci so resnično lepa vas,
ki prihajajočega že na daleč opo-
zorijo nase. Lepo razporejene hi-
še z učiteljskim blokom na sredi
in cerkvijo na levi so dvignjene
nad rodovitno dolino. Pozneje
vidimo v vasi nekaj starih in veli-
ko novih hiš. Nove še vedno ra-
stejo, kar kaže na mladostnost
vasi, lepo urejene stavbe in v
glavnem negovana dvorišča pred
njimi in okoli njih pa opozarjajo
na pridne vaščane.
Sicer pa je potrebno biti ob
prihodu v vas zelo pre^-iden.
Najprej je vsakdo na preizkušnji
ob prehodu čez nezavarovani že-
lezniški prehod v Osluševcih. Za-
radi njega seje potrebno temelji-
to ozreti levo in desno. Pa je
predvsem pogled v desno precej
nehvaležna zadeva. Ob stranski
cesti je že na pol zasipana jama.
zasipana z vsemogočimi odpad-
ki. Kaže, da jo zasipavajo name-
noma, da je to vaško odlagališče
smeti in da imajo pozneje z zasi-
pano jamo še kakšne načrte. To-
da papir in plastiko veter po-
gumno odnaša po sosednjih po-
ljih.
Sicer pa nas v Podgorce pripe-
lje lepa in gladka cesta, takšne so
ceste v glavnem tudi v kraju sa-
mem, pa še nad njim v vinorod-
nih krajih. Toda ob vstopu v cen-
ter vasi našo morebiti prehitro
vožnjo spretno zaustavi asfaltna
razvalina na mestu, kjer cesto
prekinja mostiček. S težkim vozi-
lom (nad tri tone) pa v vas sploh
ne bi mogli.
Lepo počasi se zapeljemo po
že pohvaljenih cestah levo in na-
to še desno po vasi. Kar nekaj
znamenj je, da smo v turističnem
kraju. Najprej postavljena tabla
za lepljenje plakatov, nato nekaj
reklamnih znamenj za bližnje vi-
notoče. Koliko natančno je vino-
točev ne vemo, prav gotovo pa
jih je v tem kraju več kot v celi
ptujski občini z njenimi Haloza-
mi in Slovenskimi goricami vred.
Lepa cesta nas pripelje do šole.
ki pravkar dobiva novo obleko,
še pred tem pa opazimo ob
majhni trgovini na tleh precej
papirčkov, ki so nekoč ščitili luč-
ke ali kake druge sladkarije.
Mladeži torej še ni prirojena tu-
ristična žilica.
Samo od daleč se ozremo na
cerkev in treba je reči, daje vide-
ti kar lepa. V leksikonu najdemo
tudi letnico njenega nastanka —
1519. lam, namreč v leksikonu,
zvemo tudi za šaljivi grb vasi, ki
predstavlja polomljena lesena
vrata v plotu. Pa še za vrsto va-
ških znamenitosti, o katerih lah-
ko sicer vsak, ki ga to zanima,
prebere na strani 349 (Krajevni
leksikon Slovenije, IV. knjiga.
Lj., DZS 1980).
Iz vasi nikakor ne smemo odi-
ti, ne da bi si ogledali še pokopa-
lišča. To je na vrhu, kar je običaj
za hribovite vasi. Do njega se
pripeljemo po delno makadam-
ski cesti, pred njim pa vidimo le-
po gozdno parkirišče, kar je še
posebej ugodno ob vročih dneh,
kakršen je bil dan našega obiska.
Lepa nova mrtvašnica, lepi, ure-
jeni grobovi in lepo porezane ci-
prese so prvi vidni okrasi tega
kraja počitka. Na levi ob vhodu
je velik kup smeti, ki so jih mora-
li zbirati že lep čas. To malo mo-
ti, vendar je v skladu s predpisa-
nim pokopališkim redom. Resni-
ci na ljubo bi se temu urejenemu
kraju mnogo bolj podal kak za-
bojnik. Poklicna radovednost
nas žene prek pokopališča do
njegovega konca ob gozdu. Po-
gledamo čez ograjo in ugotovi-
mo, da imajo tudi nekateri prebi-
valci Podgorcev staro slovensko
napako: česar ne potrebujejo, vr-
žejo čez ograjo v gozd, naj se
skrije v travi. Tudi preveč poslu-
šni do krajevne skupnosti niso.
Kot nalašč so ob zadnji ograji
pokopališča naredili velik kup
smeti, in to prav ob tabli, ki to
prepoveduje.
Po kaki uri potepanja po Pod-
gorcih se vračamo z mešanimi
občutki. Zares lep kraj je to, mar-
sikaj bi lahko tukaj doživeli, se
odžejali in najedli v vinotočih in
gostilnah, se pogovorili s prijaz-
nimi ljudmi in se naužili narav-
nih lepot vinorodnih gričev. Pa
nas malce moti tisto, kar se vasi
nič ne poda in kar smo omenili v
tem sestavku kot negativna od-
kritja. Tudi nekaj deci vina ne bi
bilo dobro spiti, saj moramo na
poti proti 17 kilometrov oddalje-
nemu Ptuju znova prek nezava-
rovanega prehoda čez železniško
progo.
Jože Bračič
Z odlagališča veter odnaša papir in plastiko.
Šola dobiva novo fasado.
Nekaj lepega ...
. in nekaj manj lepega na pokopališču.
Lep pogled na vas.
Lokalna skupnost — občina (VI.)
Po nekoliko širši predstavitvi splošnih občinskih razmer v drugi polovici prejšnjega stoletja
se lahko ponovno osredotočimo ha arhivsko gradivo v fondu Mestne občine Ptuj Posebna pozor-
nost je namenjena spisom, kjer je natančneje razvidno delovanje občine, predvsem njena lokalna
oblast. Krajše zanimivosti, ki pa jih s to tematiko žal ni na pretek, so opisane v vrstnem redu, kot
si v spisih sledijo.
Mestna občina na Ptuju je 4. januarja leta
1880 sprejela dopis, kjer sekretar občine Jo-
hann Mayer prek cesarskega kabineta na Du-
naju prosi župana za podporo v višini 50
guldnov.
Občinski odborniki so navedeni v spisu z
dne 7. januarja istega leta, in sicer so bili:
Eckl Ernest, Konrad Fiirst, Franz Wibmer,
dr. Jacob Ploi, dr. Franz Strafella (Štrafela),
Anton Luschar (Lužar), Josef Bratscho (Brač-
ko), Franz Strohmeier, Georg Murschetz
(Muršec), Ludvvig Bauer, Jakob Ferk, Kari
Kasper, Anton Fichna, Josef Zistler, Georg
Marz, Wilhelm Pisk in dr. Anton Rak. Župan
pa je bil v tistem letu dr. CarI Bresnig.
Zanimiv je spis mestne občine z dne 20. ja-
nuarja, kjer je zapisano, da po določbi držav-
nega namestništva v Gradcu (izdana 4. no-
vembra 1877) prevzema mestna občina Ptuj
pravico o določanju pristojbine za prostor,
kjer se v občini prodajajo drva (cena za en
meter drv je znašala 3 krajcarje). To odločbo
občine so poslali v vednost poleg treh priva-
tnih podjetnikov tudi predstavništvu minorit-
skega konventa.
29. januarja je Tobias Ferdinand Maier,
direktor gledališča v Ptuju, prosil prek občin-
ske uprave tukajšnje mestno gledališče za na-
jem gledališča v naslednji zimski sezoni.
Občinski svet je na eni izmed svojih sej
obravnaval tržni red za Ptuj, ki gaje določila
mestna občina Ptuj.
Ohranjeno je poleg okrožnice župana o iz-
vozu mesa tudi vabilo občinskim odborni-
kom na sejo mestne občine, kjer je priložen
tudi dnevni red z enajstimi točkami.
Okrajno glavarstvo Ptuj zahteva od mestne
občine 29. aprila 1880, da izvoli osem zastop-
nikov okrajnega zastopstva izmed občinskih
odbornikov. Priložen je izid glasovanja:
8. marca 1881 je razglašeno v imenu obči-
ne prosto delovno mesto kanclista pisarja
s plačo 600 forintov letno. Prošnje je potreb-
no poslati na občinski urad do 15. aprila.
Doktor Ploi pa 10. aprila 1881 sporoča ob-
činskemu odboru, da odpoveduje mandat
občinskega svetnika in članstvo občinskemu
odboru. Na njegovo mesto so 19. maja spre-
jeli dr. Franza Strafella na seji mestne obči-
ne.
Mestna občina priporoča triletni obrtni na-
daljevalni tečaj na deški ljudski šoli. Priporo-
čajo vsaj enoleten obisk obrtne šole v Grad-
cu, pri čemer naj bi občina s štipendijami
omogočila šolanje nadarjenim učencem.
6. novembra 1881 občinski predračun, kije
bil oddan v mesecu avgustu za naslednje leto
1882, izkazuje velik primanjkljaj sredstev.
Občina zaradi tega predlaga zvišanje občin-
skih doklad s 25 % na 30 % od direktnega
davka.
Tile spisi razkrivajo kompentence in delo-
vanje mestne občine pred 110 leti. Poleg tega
pa so se občinski možje tistega časa ukvarjali
še z zanimivejšimi zadevami.
Na občino so posredovali cenik vina na
Ptuju, prijavljali so kraje v stanovanjih in go-
stilnah, iskali svojce (žena išče prek občine
moža, ki je pobegnil k ljubici in ji prepustil
nepreskrbljenega otroka), na občino so pri-
hajale pritožbe o neplačanih prispevkih za
odvoz ledu, veliko spisov pa se je ukvarjalo s
problematiko urejanja okolja (obrežje reke
Drave, ureditev drevoreda ob nabrežju, zašči-
ta pred vodo z nasipi v Grajeni). Občino so
obveščali o razdelitvi dražbenega izkupička
nepremičnin (najpogosteje v primeru Johan-
na Schonvvetterja, ptujskega advokata), pri-
hajale so prošnje za potrditev pristojnosti v
občino (za ljudi, ki so bili pristojni v ptujsko
občino, je le ta prevzela stroške zdravljenja,
plačevanje sirotišnici, pogrebne stroške v pri-
meru, ko so ptujski občani ostali na starost
brez sorodnikov in tovrstnih stroškov sami
niso zmogli poravnati), prošnje za stanovanj-
sko pomoč, določila in pritožbe o čiščenju in
gradnji pločnikov, prošnje za sprejem v me-
stni špital ali sirotišnico, za sprejem v bolniš-
nico (vojaško). Po navodilu o popisu stano-
vanj, kjer so nastanjeni vojaki, je občina
opravila popis, na občino so prihajala opozo-
rila o veliki nevarnosti poplav reke Drave iz
drugih krajev in o širjenju trsne uši. Občina
je reševala tudi zdrahe in nesoglasja med so-
sedi (sodna funkcija na najnižji stopnji),
sprejemala okrožnice o naboru, obvestila o
pregledu pasemske živine (predvsem konjev),
izdajala je poselske knjižice, posredovala
opozorila in urejala odnose med vojaško di-
rekcijo in lastniki parcel, ki so jih oddali v
najem za vojaško vežbališče.
Komisijske oglede na kraju dogajanja so
vodili občinski predstavniki pri vseh prezida-
vah, dozidavah, skratka pri gradbenih zade-
vah. Pri vseh prošnjah za komisijski ogled pa
so priloženi v večini ohranjeni gradbeni načr-
ti. Meščani zahtevajo, da občina uredi cestiš-
če, prevzela pa je tudi stroške za novo zemlji-
ško knjigo. Med spisi je zelo veliko zapisni-
kov mestne občine v funkciji odgonske po-
staje (tukaj so zbirali ljudi, ki so jih našli v
mestu, ne da bi bili pristojni v Ptuju — prev-
ladovali so berači, popotniki in cigani, ki so
bili pristojni v druge občine), kjer so zabele-
žene aretacije ljudi, ki so bili v mestu brez
dokumentov. Zanimiva je tudi prijava na ob-
čino o nemoralnem obnašanju dveh pijanih
oseb in o kršenju javnega reda, največkrat v
primeru kršitve določila glede glasbenih pri-
reditev. Na občino je bilo potrebno poslati
tudi napoved najemninskega dohodka, obra-
čun najemnin in ne nazadnje je občina privo-
lila v otvoritev javne hiše v Ptuju, ki jo je
odprla lastnica Viljemina Hasl. V istem letu
seje občina posvetovala z lastniki gradu Her-
bersteini o ustanovitvi muzeja v Ptuju, ven-
dar je posvetovanje bilo manj uspešno kot
pri ustanovitvi javne hiše. Prek občine je bilo
določeno tudi delovanje in uradovanja tržne-
ga nadzornika ali »aichmeistra«. Na občino
je prišla prijava o spolni bolezni, ki se širi
med vojaki, v vojaških zadevah pa je bila ob-
čina dolžna poskrbeti za nastanitev 5. pehot-
nega bataljona, ki se je konec septembra na-
stanil na Ruju.
Spisi, ki so se znašli v fondu Mestne obči-
ne v letu 1881, ne pomenijo bistvenih novitet.
V večini se zadeve ponavljajo, izstopajo pa
prijave o utopitvah in najdenih truplih ob že-
lezniškem prelazu. V tem letu je občina pode-
dovala kopališče v Ptuju, ki je bilo last po-
kojnega Franca Pobratinschega. Skoraj isto-
časno se je ptujski veletrgovec FurBt odločil,
da bo povečal vinske kleti, in seveda je prosil
občino za dovoljenje.
Okrajno glavarstvo obvešča občino o pre-
povedani prodaji »Mariazellskih kapljic«, ki
jih, kot dokazuje gospod Schulfnik, izdeluje-
jo v tovarni likerja Fiink v Gradcu. V letu
1881 so tudi na Ruju veličastno praznovali
poroko prestolonaslednika Rudolfa, skrb za
priprave pa je prevzela občina. Na občino je
prihajalo vse več pritožb o nesnagi in neči-
stoči v mestu, na sanitetne pomanjkljivosti
pa je poleg meščanov opozarjalo tudi okraj-
no glavarstvo. V tem letu pa so gostilničarji
pogosto kršili določila glede glasbenih prire-
ditev, mogoče tudi zaradi tega, ker se je po
mestu skupaj z nalezljivimi boleznimi širila
otroška kuga. Furmani pa so prosili na obči-
no, da bi jim znižali previsok davek, ki ga
plačujejo. Predložen je tudi načrt, da naj bi
država prevzela ptujsko nižjo gimnazijo in jo
povišala v višjo. Poleg šolske tematike je za-
nimiva ekološka zavest, ki je na Ptuju bila že
dobro zasidrana. Občina je namreč prevzela
stroške škropljenja makadamskih cest v bliži-
ni mestnega parka, kjer se pogosto igrajo
otroci v onesnaženem okolju.
Irena Lačen	Nadaljevanje prihodnjič
10 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
6. junij 1991 - tednik
Prvim slovenskim vojakom je čestitala tudi mariborska županja Magda Tovornik.
Predsednik Slovenije Milan Kučan med pregledom enot prvih zapriseženih slovenskih vojakov.
ZAPRISEGLI PRVI SLOVENSKI VOJAKI
»Slovenija ne bo več nikomur hlapčevala...«
Drugi junij 1991 bo v zgodovini slovenskega naroda zapisan kot dan, ko so svečano za-
prisegli prvi slovenski vojaki. Čeprav so majski dogodki ob učnem centru za usposabljanje
pripadnikov teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru kazali, da ne bo tako, je na Eraz-
movo nedeljo vendarle posijalo sonce tudi na obraze osemnajst- in devetnajstletnikov, ki so
po polmesečnem usposabljanju čakali pripravljeni priseči svoji domovini — Republiki Slove-
niji.
Veličasten dogodek se je po
dopoldanski slovesnosti na Igu
pri Ljubljani ob trinajstih prese-
lil na obronke Pohorja, kjer leži
v objemu spokojnih smrek in bo-
rov učni center TO Pekre. Okoli
dvatisočglavo množico svojcev,
gostov in najvišjih predstavnikov
republike Slovenije so pričakale
koračnice in množica vojakov,
podčastnikov in častnikov Teri-
torialne obrambe Slovenije. Po
vkorakanju 120 mladih takrat še
bodočih vojakov TO in po priho-
du zastavnega oddelka (ki je bil
edini oborožen) je zbranim naj-
prej zaželel dobrodošlico ko-
mandant učnega centra v Pekrah
Andrej Kocbek.
Slavnostni govornik je bil pred-
sednik predsedstva Republike
Slovenije Milan Kučan; med dru-
gim je dejal:
»Postali boste vojaki pri-
padniki TO Republike Slovenije,
prvi na tak način, z začetnim
usposabljanjem v njenih vrstah v
času, ko je svet tudi ta, ki mu
neposredno pripadamo se
vedno pripravljen veliko prej kot
poslušati gl.as ra/uma. /grabi' i 7.;
orožje, ki ga je n.^ tem prosloru
veliko preveč; legalnega in nele-
galnega. Zato, da reši svoja pro-
tislovja in spore, je dobro in ko-
ristno biti pripravljen, da se tudi
z orožjem branijo človekovo do-
stojanstvo, pravice, svoboda in
enakopravnost narodov. Mi Slo-
venci imamo s tem tragične iz-
kušnje.
Nismo narod vojne, a če gre
za naš obstoj, ga znamo braniti.
Ni pa to in ne more biti prihod-
nost. Ne nas in ne človeštva. Go-
vorica orožja je vselej poraz poli-
tike. Z orožjem se ni rešil noben
problem človeštva. Politika, ki se
ne zna pogajati, ki svoje cilje
uveljavlja z orožjem, je slaba po-
litika. V velikih in usodnih tre-
nutkih za narod, pa naj bodo ti
trenutki pravi ali namišljeni, se
ponavadi pozabi na usode posa-
meznikov. Nam Slovencem, ki
smo majhen narod, pa mora biti
pri srcu usoda slehernega posa-
meznika.
Tu v Pekrah se ne usposabljate
za vojno. Usposabljate se za to,
da bi bil mir. Pot v samostojno
Slovenijo ne pelje po nobeni
bližnjici. Ne prek enostranskih
in ne prek nasilnih dejanj. S
takšnimi se k sreči te poti tudi
ustaviti ne da. Najkrajša pot v
našo suverenost so dolgotrajna,
čeprav na videz brezupna poga-
janja in dogovarjanja. To pot
moramo prehodili.
Upam, da se boste lahko kma-
lu vrnili na svoje domove, v šole,
kmetije, na delo, med svoje prija-
telje in k svojim dekletom. Boga-
tejši za življenjsko izkušnjo, za
katero pa iskreno želim, da vam
je ne bo treba nikoli uporabiti.
Ne v svoji slovenski, še manj pa
v tujih vojskah.
Čestitam vam ob tem za zdaj
še potrebnem koraku med zrele
može. Vašim spoštovanim star-
šem, še posebej vsem vašim ma-
teram, ki so danes tukaj z nami,
pa želim povi-dati, da se /elo do-
'■ro .-avedam lega, da .v -jih si-
nov riso r< d |. -.a vo; . . •
»Svojim« vojakom je govoril
tudi republiški sekretar za ljud-
sko obrambo Janez Janša in med
drugim dejal:
»Komaj nekaj dni nas loči od
dogodkov, ki so se pričeli na tem
mestu ter v obliki novinarskih
poročil in televizijskih slik obšli
ves svet. Na tem kraju in ob pod-
pori celotne Sloveriije ste doka-
zali, da smo tu doma, da Sloveni-
ja ne bo več hlapčevala nikomur
in da naroda, ki_ se je odločil, ni
mogoče streti. Še posebej zato,
ker mi ne sprejemamo logike, ki
jo skuša uveljaviti nasilna jugo-
slovanska politika. Na silo odgo-
varjamo predvsem z drugimi
sredstvi. Tukaj smo neprimerno
močnejši. Naša moč je v naši vo-
lji, znanju, razumu in pogumu
ter v 90" odstotkih plebiscitnega
rezultata — to je v enotnosti na-
rodove volje.
Svoje samostojnosti ne posku-
šamo uveljavljati neposredno z
vojaškimi sredstvi, temveč s pa-
metno in racionalno politiko,
ekonomskim razvojem, spoštova-
njem človekovih pravic in strp-
nostjo. Zavedati pa se moramo,
da s 26. junijem ne bo konec na-
ših težav. Samostojna Slovenija
bo posebej v prvem obdobju po-
trebovala nekatere temeljne po-
goje, da bo lahko preživela in se
razvila. Eden od teh pogojev je
čimvečja stabilnost. Ta pa je te-
sno povezana z varnostjo, z ob-
čutkom varnosti in z dejansko
varnostjo . . .
Tudi nekatere evropske vlade
bodo morale spoznati, da Jugo-
slavija ne more biti hkrati enotna
in demokratična. Še nikoli na-
mreč ni bila taka — preveč smo
si različni. S to formulo nekateri
zamujajo za več desetletij. Jugo-
slavija je lahko enotna samo s
prisilo, demokratična je lahko
samo tako, da ni enotna in da se
narodom, ki so to sposobni spe-
ljati, prizna pravica do samoo-
dločbe ...
Prav je, da se na tem mestu
spomnimo, da so naši vojaki tudi
vsi tisti slovenski fantje in drža-
vljani Slovenije, ki v tem trenut-
ku še nosijo uniformo jugoslo-
vanske armade. Oni so danes ta-
ko kot vi del naše prve straže.
Njihovih interesov ne smemo za-
nemariti . . .«
Potem ko je govoril še polkov-
nik Janez Slapar, vršilec dolžnosti
načelnika republiškega štaba teri-
torialne obrambe, so mladi slo-
venski fantje ponavljali besede za-
prisege za svojim komandantom
Andrejem Kocbekom:
»Slovesno prisegam, da bom
branil samostojnost, neodvis-
nost, svobodo in ozemeljsko ce-
lovitost svoje domovine Republi-
ke Slovenije ter vestno in odgo-
vorno izvrševal svoje dolžnosti
pri njeni obrambi.«
Naši prvi vojaki so svojo za-
prisego tudi svečano podpisali,
zatem pa so jih objeli njihovi
najdražji in jim ob dogodku če-
stitali.
Slovesnost so pred govori obo-
gatili tudi s kulturnim progra-
mom, ki so ga izvajali mariborski
umetniki in pevci. Po slovesnosti
pa je bilo družabno srečanje, na
katerem so z odličnim golažem
in pijačo pogostili prav vse ude-
ležence.
Prvi slovenski vojaki so nato
imeli prost dan z izhodom v me-
sto v civilnih oblekah. Vojaški
rok naj bi ~ kot je zapisano v
zakonu — služili največ sedem
mesecev.
Ob koncu še to: med prvimi
slovenskimi vojaki je tudi šest-
najst mladeničev z območja ptuj-
ske občine. Ob tej priložnosti so
jih poleg svojcev obiskali tudi
predstavniki oddelka za ljudsko
obrambo, ptujski župan Vojteh
Rajher in predsednik IS Branko
Brumen.
PRVI VOJAŠKI
VTISI...
Čeprav novopečeni vojaki ni-
so imeli dovoljenja za dajanje iz-
jav, smo med pogovorom ven-
darle uspeli zbrati nekaj prvih
vtisov.
Silvester Kurbus iz občine Ptuj:
»Srečen sem in ponosen, da
sem v prvi generaciji slovenske
vojske. Tukaj smo od 16. maja. Z
bivanjem smo zadovoljni, tudi s
hrano in starešinskim kadrom. V
prostem času se prijetno druži-
mo in držimo pesti zasamostojno
Slovenijo.«
Dejan Matuš iz okolice Ptuja:
»Super je bilo po vsem tem,
kar smo doživeli sredi maja. Si-
cer pa bodočnost je pred nami.
Tukaj v centru smo zares lahko
zadovojni z vsem. Zaenkrat nam
prostore čistijo še čistilke, nc ve-
mo pa, kako bo vnaprej. Vstaja-
mo zgodaj, po telovadbi zajtrku-
jemo, zatem pa se urimo in uči-
mo do kosila. Popoldan smo
prosti, zvečer pa lahko gledamo
televizijo ali kakšen film . ..«
Jože Murko — poročnik, z ob-
močja občine Ptuj:
»Žal vam moram povedati, da
izjave za javnost niso dovoljene,
ampak lahko se vidi, da smo sku-
paj z vojaki srečni, da je prišlo
do tega trenutka. Držimo pesti,
za na^ gre . .
\L Ozmec
Po končani zaprisegi »slovenski« vojaški golaž za vse.
Silvester Kurbus
Dejan Matuš
Ministra Janša in Bavčar r pogovoru s komandantom učnega centra > Pekrah Andrejem Kocbekom.
Kljub slovesnosti so bile določene tudi enote za varnost; te so bile seve-
da še najbolj zanimive za najmlajše.
Poročnik Jože Murko
TEDNIK ~ 'M'
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 11
Čakajoč na onesnaževalce...
centralna čistilna naprava še v prksklsnom
obratovanju • kmalu pričakujejo delno uporab-
NO dovoijenje za obdelavo vode • zapletlo se je
pri bioplinu, saj je gradbeno podjetje ptuj si.abo
zgradilo (inilišci • perutnina je že prikijucena,
draženci bodo v kratkem • približevanje realni
ceni cišcenja odplak
Šale, ki so pred leti krožile o ptujski centralni čistilni napravi kot
enem izmed zavoženih projektov, vsaj leto in pol nimajo več realne pod-
lage. Po močnem pritisku javnega mnenja in strokovnjakov, pa najbrž
tudi zato, da bi čimprej pozabili in odpustili napake preteklosti, so od-
govorni pred štirimi leti naredili rse, da so potrebni denar za rekon-
strukcijo nekako »našli«. Glavni izvajalec del je IMP, ta pa objekta še
ni predal. Preskusno obratovanje teče od februarja lani, // zaposlenih
pa skuša odpraviti vse pomanjkljivosti in »pripraviti« čistilno napravo
do takega delovanja, da bi jo bilo mogoče prevzeti. Strokovni vodja či-
stilne naprave je magister Jernej Šomen.
KAKO DELUJE?
Celotne odplake mesta Ptuja
in naselij ob njem, ki imajo ka-
nalizacijsko omrežje, najprej
zberejo na enem mestu. Na me-
stno kanalizacijo zaradi različnih
vzrokov niso priključena podje-
tja Agis, stari del Savine Gumar-
ne in Les — njihove odplake se
stekajo v Grajeno(!). Odplake z
levega brega Drave zbirajo v zbi-
ralnik, v bližini ranče pa je prečr-
pališče, kjer jih prečrpavajo na
levo stran k čistilni napravi. Od-
plake na čistilni napravi najprej
očistijo mehansko. To pomeni,
da z grobimi in finimi ločnimi
grabljami odstranijo večje delce.
''<ito očistijo vodo še skozi maš-
^obnik, peskolov in primarni
jjsedalnik. S tem se konča me-
fiančni del čiščenja in voda pre-
"^e v aeracijske bazene, kjer se
obogati s kisikom. Nato je spe-
'J3na v sekundarni usedalnik, od
^oder odteka v odvodnik in po
j^snoobrežnem kanalu v podvo-
zje jezu v Markovcih.
.. Druga linija čistilne naprave je
"lija blata. V zgoščevalec prečr-
P^jejo blato iz mehanskega dela
iz sekundarnega usedalnika.
o potem prek toplotnih izme-
ijevalcev vodijo v primarno gni-
ki je povezano s sekundar-
Po načrtih bi moral biti re-
^^'tat procesa gnitja bioplin in bi
^^ uporabljali za ogrevanje v
•kotlovnici in za izgorevanje v
^!"iskih motorjih, ti pa bi poga-
"J^li generatorje za proizvodnjo
J ektrične energije. Pregnito bla-
(? Potem dehidrirajo, mu dodajo
'okulante, da trdne delce ločijo
" tekočih. Po obdelavi na tračni
'tkalnici potem blato odložijo.
Predvideno je, da bi ga lahko vo-
zili na kmetijske površine. Blato
mora biti, kot menijo strokovnja-
ki iz Zavoda za zdravstveno var-
stvo, strogo kontrolirano. Zaen-
krat ga ne vozijo na njive. Posku-
sno so ga vozili na željo TGA na
odlagališče pepela, a se postopek
ni obnesel. Ce bomo imeli kdaj v
Ptuju ločeno zbiranje bioloških
odpadkov, bi blato iz čistilne na-
prave lahko uporabili v kompo-
stirnici. Uporabno je tudi za me-
šanje s komunalnimi odpadki na
odlagališču, ki pa seveda mora
biti urejeno po modernih zahte-
vah.
SLABA GNILIŠČA
Kot pripoveduje Jernej Šo-
men, sta največja pomanjkljivost
ptujske centralne čistilne napra-
ve malomarno zgrajeni gnilišči.
Zaradi nekakovostnega dela ne-
kdanje Drave — sedanjega
Gradbenega podjetja Ptuj — gni-
lišči prepuščata plin. To pomeni,
da bioplin zaradi prepustnosti
gnilišč uhaja in se tako ne more
uporabljati, kot je predvideno.
Napake so strokovnjaki opazili
lani poleti. Po dvomesečnem
prepričevanju gradbenega podje-
tja, da gnilišči nista v redu nare-
jeni, so dosegli, da so sanirali
vsaj eno. Odločili so se za zuna-
nji premaz, ki naj bi zmanjšal
poroznost, in upajo, da bo to za-
dostovalo, saj bodo morali v nas-
protnem primeru narediti še za-
ščito v gnilišču, kar bi oviralo tu-
di čiščenje in bi morali napravo
začasno zaustaviti. Pa tudi cena
bi bila bistveno višja. Stroške do-
datnega »popravljanja« seveda
plača izvajalec del.
Mag. Šomen napoveduje, da
je mogoče pričakovati učinek te-
ga popravila v poletnih mesecih.
Da bi bioplin nastal, mora tem-
peratura v gnilišču doseči vsaj
30, idealna temperatura pa je od
35 do 37 stopinj Celzija. Trenut-
no je temperatura v gniliščih 17
stopinj in jih ogrevajo s kurilnim
oljem. Ob ugodnih razmerah v
primarnem gnilišču bi s podob-
nim postopkom popravili tudi
sekundarno gnilišče in proizvod-
nja ter uporaba bioplina bi lahko
stekli. Odpadli bi stroški ogreva-
nja gnilišča in pogoji za dokon-
čen prevzem čistilne naprave bi
bili pravzaprav izpolnjeni.
ZMOGLJIVOST
IN UČINEK CN
Količina onesnaženosti, ki jo
sprejme čistilna naprava in jo
merijo v populacijskih ekviva-
lentih (to pomeni količino ones-
naženosti, ki jo povzroči človek v
enem dnevu), je trenutno 105 ti-
soč populacijskih ekvivalentov
(E), od tega odpade na odplake
iz Perutnininih objektov na des-
nem bregu Drave 32 tisoč E.
Predvidevajo, da se bo na čistil-
no napravo priključila tudi far-
ma Draženci, ki pa mora dokon-
čati lastno predčiščenje. Na cen-
tralni čistilni napravi imajo zanje
»rezerviranih« 40 tisoč E, kar
pomeni, da morajo v Dražencih
znižati obremenjenost odplak s
175 tisoč na 40 tisoč E, če se želi-
jo priključiti na centralno čistil-
no napravo.
Učinek čiščenja je, kot meni
mag. Šomen, optimalen. Gleda-
no po biološki porabi kisika v
petih dneh odplake očistijo 92-
do 95-odstotno, glede na kemij-
sko potrebo po kisiku pa od 90-
do 95-odstotno. To je podobno
kot čistilne naprave, ki uspešno
delujejo v nekaterih slovenskih
krajih.
Za primerjavo naj zapišemo,
da je takšne velikosti, kot je ptuj-
ska, tudi kranjska komunalna či-
stilna naprava, ki uspešno delu-
je, domžalska je približno 4 krat
večja, druge v Sloveniji so za če-
trtino ptujske. Veliko jih pravkar
tudi gradijo, na primer na Jeseni-
cah, v Velenju in Kopru.
KMALU DELNO
UPORABNO
DOVOLJENJE
Zaradi opisanih težav z gnili-
šči seveda ne pričakujejo, da bi
preskusno obratovanje končali
pred koncem leta. Vendar si pri-
zadevajo, da bi dobili delno do-
voljenje za delovanje linije čišče-
nja vode. Po zadnjem obisku re-
publiškega sanitarnega inšpek-
torja pred tremi tedni menijo, da
kakšnih večjih ovir za pridobitev
ne bo.
Izdelali so tudi že osnutke pra-
vilnikov o pogojih za priključitev
na čistilno napravo (pri večini in-
dustrijskih in obrtnih objektov
mora namreč biti opravljeno
predčiščenje) in tudi spremembo
pravilnika o načinu obračunava-
nja stroškov odvajanja in čišče-
nja odplak. To naj bi v bližnji
prihodnosti sprejeli občinski
skupščinski zbori.
Dobre plati čistilne naprave
so, poleg očiščenih odplak, tudi
na finančnem področju. Na os-
novi priporočil upravljalca CN
podjetja plačujejo bistveno manj
prispevkov za onesnaženje vode.
Vodni prispevek, ki se je zbiral
glede na porabljene količine vo-
de iz omrežja ali lastnih črpališč,
je namreč sedaj, ko deluje čistil-
na naprava, bistveno manjši. To
konkretno pomeni, da 23 ptuj-
skih podjetij tega denarja več ne
plačuje v republiško blagajno,
temveč ta ostaja v občini. Na či-
stilni napravi upajo, da ga bodo
uporabili koristno — za predčiš-
čenje odplak v samih podjetjih.
Preskusnega obratovanja či-
stilne naprave bo, če bo vse po
načrtih, vsaj do konca leta ko-
nec. Ostajajo seveda še problemi
čiščenja odplak iz kanala TGA,
kjer je tako voda iz tehnološkega
postopka kakor tudi komunalne
odplake Kidričevega, in nekate-
rih podjetij ter gosto naseljenih
območij, ki nimajo kanalizacij-
skega omrežja. Pozabiti tudi ne
gre na dejstvo, da je industrijski
bazen Maribora skupaj s celo-
tnim mestom brez ustreznih či-
stilnih naprav in da večina teh
odteka v Dravo. Vsaj kar se tiče
odnosa do Drave, smo Ptujčani
nekoliko v prednosti ... A samo
pred Mariborom.
Darja Lukman
Fotografije: JB
Mag. Jernej Šomen
^eracijski bazeni na ptujski čistilni napravi.
Gnilišči, ki zaradi slabih gradbenih del povzročata težave.
PISMO IZ UUBUANE
Dragi Franček
v teh dneh. ko nas JIA (Jugoslovanska ljubljena armada)
pridno osvobaja, bolj malo spim in tem več politiziram, kar je dobro
in tudi ni dobro. Žena mi pravi, da samo politiziram in .še na
družinske dolžnosti pozabljam, moj sosed pa me hvali, ker po ma-
lem udriham po slovenski vladi in se jezim nad nekaterimi ministri,
ki so iz sosedove stranke, vendar on o tem nič ne ve.
Jezi se, sosed namreč, tudi nad na.šimi osvoboditelji in ne more
razumeti, kaj so iskali v Pekrah pri Mariboru, kjer .so jih naši teri-
torialci zasačili pri nabiranju gob in so jih torej povsem neupraviče-
no odpeljali v .svoje prostore na kavo. V nos mu tudi gre, da .so osvo-
boditelji osvobodili .štajerskega komandanta teritorialne obrambe,
kol da ne bi vedel, da so ga hoteli osvoboditi pred komandantom
mariborskega korpusa in tam navzočimi sumljivimi civilisti, ker jih
pred pogajanji niso dovolj natančno pregledali. Osvoboditelji so za-
gotovo posumili, da .so civilisti skrivali orožje, in so zato iz povsem
preventivnih razlogov odpeljali oz. osvobodili omenjenega koman-
danta.
Dragi Franček, ampak osvoboditelji ne prihajajo samo od dru-
god oz. ne .samo iz ljubljene armade. Tudi v Ljubljani, naši zeleni
in beli prestolnici, se gredo že dalj časa različne oblike osvobajanja.
Tako je minister mestne vlade nameraval Ljubljančane v celoti os-
voboditi pomnikov na osvoboditev Ljubljane, kar mu je žal samo
deloma uspelo, sedaj pa so mestni možje .še sklenili, da bodo osvo-
bodili Trg svobode ~ ta je sedaj .spet dobri, stari Kongresni trg. Po
mojem skromnem mnenju se je to zgodilo samo zato, ker nekateri v
Ljubljani ne prenesejo nobene svobode, čeprav so za demokracijo.
Franček, si slišal na TV, kaj je rekel ameriški veleposlanik o nas
Slovencih ? Rekel je, da se ne bomo osamosvojili junija, ker da se
nismo sporazumeli z JLA. Vidiš, jaz pa sem mislil, da se Američani
s svojo vojsko o takih rečeh sploh ne dogovarjajo.
Kaj pa praviš o stavki dijakov in učiteljev? Meni se zdi, da bomo
morali začeti uvažati ene in druge, če se bo v^e- skupaj tako nada-
ljevalo, da ne bodo šole samevale, čeprav bi morali uvoziti še kak-
šne šolske ministre, ki najprej ne morejo nič narediti za boljše pla-
če, potem pa vendarle iz niča nekaj naredijo.
Franček dragi, moraš priznati, da so naši poslanci zelo zaposleni,
saj jih kar zasipavajo z gorami zakonov. Vendar se nekateri kar
znajdejo, saj se pogosto gredo kavarniško politiko, nekateri pa tudi
že od vsega začetka na zasedanjih molčijo. Po mojem se ravnajo po
pregovoru: Kdor molči, devetim odgovori.
Ljubo Bavcon, tisti od Sveta za varstvo človekovih pravic, je v
Delu napisal, da bi morali biti zelo previdni pri denacionaliizaciji,
da ne bi naredili še več krivic. Jaz pa pravim, da je treba vse vrniti,
ker sem prepričan, da bo na primer vsa vrnjena zemlja še bolj obde-
lana, saj jo bodo obdelovali viničarji, ki so vajeni trdega dela in
malega zaslužka.
Dragi Franček, preden končam to svoje pisanje, naj ti povem, da
sem zadnjič zelo grešil, ker nisem ubogal našega župnika, kije po-
vabil svate v cerkev z besedami: Komur Cvetka in Jože kaj pomeni-
ta, naj se udeleži obreda. Jaz pa sem ostal kar zunaj in s tem poka-
zal skrajno sovraštvo do obeh sedanjih zakoncev, čeprav sem jima
samo zaradi napuha kupil drago darilo in ju prevažal sem ter tja.
In še to: Na Slovenskem rastejo stranke in druge organizacije
kot gobe po dežju. Zato predlagam, da ustanovimo še stranko za
zaščito pozitivnih dosežkov 45-letne diktature, če so seveda kaki
dosežki sploh bih. Če gledam po tej naši domovini, končno svobod-
ni, je ena sama revščina na prvi pogled.
Lepo te pozdravlja tvoj TONČEK!
Ramovšev glasbeni večer
Zveza kulturnih društev občine Slovenska Bistrica je v okviru »Po-
letnih kulturnih prireditev« v slovenjebistriškem gradu priredila v petek,
31. maja, večer Ramovševe glasbe, ki jo je izvajala peterica odličnih
glasbenikov pod vodstvom flavtista Klemena Ramovša.
Flavtist je pokazal velik obseg tehničnega in muzikalnega obvlada-
nja vseh vrst in velikosti različnih piščali. Odlično so ga spremljali kla-
vir, violine in violončelo. Glasba, ki so jo posredovali poslušalcem, nima
sicer klasične grške skladnosti, ampak pokaže slovenskega skladatelja
Primoža Ramovša v iskanju novega v današnjem času eksperimenta.
Slovenjebistričani so s hvaležnostjo sprejeli glasbene ustvarjalce in
njihovo glasbo, a jih je ob enkratnem doživetju grenila zavest o nezani-
manju tehnične in druge Inteligence« za kulturna in glasbena dogajanja
v slovenjebistriškem prostoru. Verjetno ne čutijo, da poleg svobode po-
trebujemo tudi kulturo duha.
Edi Pogorevc
Dan šole nekoliko drugače
Na ormoški osnovni šoli so letos sklenili, da bodo dan šole, ki so
ga prejšnja leta praznovali 8. junija, letos praznovali v bolj skromni
obliki. Pripravljajo samo sklepno prireditev, ki bo pred koncem šol-
skega leta, namenjena pa učencem in staršem.
Jutri popoldan pripravljajo za osmošolce valeto, učenci četrtih
razredov pa gredo v šolo v naravi. Prva skupina, kjer so učenci iz
Ivanjkovec, bo odpotovala v Strunjan v počitniški dom podjetja Jeru-
zalem v soboto, 8. junija, druga, kjer so učenci ormoške šole, pa 14.
junija.
Vida Topolovec
Odprtje športnega parka pri domu upokojencev
Upokojenci občine Ormož ima-
jo ob nekdanji Grošljevi vili, kjer
imajo šest upokojenskih stano-
vanj, svoj dom, kjer se dnevno se-
stajajo na klepetu, branju časopi-
sov, igrajo šah aH pa kartajo. Od
minule nedelje dalje so bogatejši
še za dva športna objekta. Pod bo-
gato senco starega drevja imajo
rusko kegljišče in dvostezno bali-
nišče.
Članom, ki so se pri gradnji
obeh objektov še posebej izkaza-
li, so podelili priznanja. Prejeli
so jih Marica Brazda, Fric Hav-
las, Alojz V;zjak, Feliks Stropnik,
Roman Žabota, Gustek Zemljič,
Tonček Erhatič, Franc Lah, Mi-
lan Curin in ing. Anka Lesjak.
Veliko so pomagali tudi v Tovar-
ni sladkorja, saj so posodili stro-
je, za zemeljska dela, nekaj je
prispevala krajevna skupnost.
drugo so opravili sami. Sedaj
morajo urediti še park.
V domu, kjer so klubski pro-
stori, imajo tudi bife in majhno
kuhinjo z nekoliko nižjimi cena-
mi kot v drugih gostinskih loka-
lih. Še posebej radi pridejo v
dom ob petkih, ko Mimika Ku-
kec speče slastne domače poga-
če. Franc Lah in Ivan Kukec, ki
sta pokazala, kako delujejo novi
športni objekti, sta povedala, da
je v domu, ki je odprt vsak dan
med 8. in 20. uro, nadvse prijet-
no, še posebej zato, ker vladajo
med upokojenci pristni in lepi
odnosi.
Sedaj, ko imajo balinišče in
rusko kegljišče, se bodo sestajali
še raje. Pogrešajo le tv sprejem-
nik, za katerega pa trenutno še
nimajo denarja, želijo pa, da bi
imeli še več časopisov in revij,
saj si jih s svojimi skromnimi po-
kojninami težko privoščijo.
Vida Topolovec
Dom je prijetno zavetje vseh, ki preživljajo tretje obdobje življenja.
12 - KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
6. junij 1991 - TEDNIK
PRI NAS V KLUBU
Povrnitev k
alkoholizmu
Pitje alkohola in kajenje sta počasna, zavestna
samomora.
Kot obstajajo natančno poznane spremembe pri dolgotrajni
uporabi alkohola, ko prihaja do odvisnosti, razlikujemo tudi pri
rehabilitaciji alkoholika obdobja okrevanja. Vrnitev k pitju je
mogoča v kateremkoli obdobju okrevanja, torej tudi po desetih
ali več letih abstinence.
Prvo obdobje okrevanja lahko
imenujemo pripravljalno. Cilj, ki
ga mora alkoholik, torej odvisni
od alkohola v tem obdobju dose-
či, je spoznanje, da je odvisen.
Ce tega ne doseže, se povrne k
alkoholu že na tej stopnji. Ker je
to prav začetna stopnja, bi bolj
ustrezalo resnici, če rečemo, da
po krajši abstinenci pije naprej
(ne pa da se vrača k alkoholiz-
mu).
Drugo obdobje lahko imenuje-
mo obdobje ustalitve (stabilizaci-
je). V tem obdobju okrevanja naj
bi rekonvalescent spet obvladal
svoje misli, čustva, presojo in ve-
denje. Ce se to ne zgodi, če je ab-
stinenčna kriza prehuda, če je
hrepenenje po alkoholu premo-
čno, ne more obvladati svojih
misli (ki se mu vrtijo le okoli al-
kohola), ne zmore pametne pre-
soje in njegovo vedenje je podre-
jeno samo želji po alkoholu. Vr-
nitev je tukaj. Spet je samo vpra-
šanje, ali je to prava vrnitev, saj
spet le pije naprej po krajši absti-
nenci.
Tretje obdobje lahko imenuje-
mo zgodnje okrevanje. Cilj v tem
obdobju je sprijazniti se z odvis-
nostjo (»odvisen sem od alkoho-
la«) in naučiti se delovati oziro-
ma živeti brez alkohola (reševati
težave in čustvene stiske brez al-
kohola). Ce se okrevancu v tem
obdobju ne posreči doseči ciljev,
se vrne k pitju.
Četrto obdobje lahko imenuje-
mo srednje obdobje okrevanja.
Cilj v tem obdobju je razviti nor-
malen, uravnovešen in zadovo-
Ijujoč življenjski slog (delovne
aktivnosti, družinsko življenje,
družabne aktivnosti, čas za oseb-
no rast, čas za telesno rekreacijo
itd.)
Peto obdobje lahko imenujemo
obdobje korenitega okrevanja.
Cilj tega obdobja je osebnostno
spreminjanje k zdravemu samo-
spoštovanju, sposobnost ustvar-
jati zdrave, skladne intimne od-
nose, čustvene, razumske in spol-
ne. Tp je čas, v katerem naj re-
konvalescent pregleda osebno-
stne vrednote, vrednotenje sebe
in drugih ter sveta okoli sebe.
Nauči naj se sporazumevanja in
odnosov z ljudmi, s katerimi živi
in dela. To je čas, v katerem naj
najde smisel svojega življenja.
Za nekatere to obdobje ne pome-
ni večjih težav. To so tisti, ki so
odraščali v zdravih, dobrih dru-
žinah. Odvisnost od alkohola ni
povsem uničila njihovih člove-
ških lastnosti. So pa tudi takšni,
ki ne zmorejo doseči ciljev tega
obdobja. Preprosto niso dovolj
opremljeni za spreminjanje sebe
in svojega vedenja. Če jim ne po-
maga ustrezna skupina (klub) ali
pa ne zmorejo niti sprejeti pomo-
či, potem pričnejo znova piti,
kljub temu da so dosegli cilje v
prejšnjem obdobju.
Šesto obdobje lahko imenuje-
mo vzdrževalno obdobje. Cilj tega
končnega obdobja okrevanja je
ostati trezen in živeti dejavno,
ustvarjalno življenje. Pomeni pa,
da je rekonvalescent v tem ob-
dobju sposoben reševati vsakda-
nje težave in živeti v skladnih,
odkritosrčnih, človeških odno-
sih. Prepoznati mora tudi vse
svarilne znake, ki ga opozarjajo,
da bi utegnil znova piti. Če ne
doseže zastavljenih ciljev, lahko
kljub dolgim letom znova pije.
Povejmo, da je napredovanje
iz enega obdobja okrevanja' v
drugo okrevancu vedno lažje.
Dr. Z. I.
PO DOLGIH LETIH V SLOVENSKI BISTRICI
SPET LUTKE
Uspeh Hudobnega
graščaka
Slovenjebistriški kulturi je že
dolgo manjkalo prireditev za
, najmlajše. To je spodbudilo
( Zlatka Verzelaka, da je zbral
mlade ljudi, ki so bili pripravlje-
ni delati. Glavni cilj njihovega
ustvarjanja je bil čimbolj zado-
voljiti najmlajše. Lutke so si naj-
prej izposodili iz knjižnice Josi-
pa Vošnjaka iz Slov. Bistrice, ta-
I ko da so se z njimi spoznali, saj
še niso imeli svojih. Ob pomoči
bistriške Zveze kulturnih organi-
zacij so dobili material in lutko-
vni oder. Odkar so začeli, so mi-
nili trije meseci in v tem času so
res ogromno naredili. Brezhibno
so se naučili igrico, opremili so
jo z glasbo, zraven sami pojejo
— skratka igro so naštudirali do
najmanjših podrobnosti.
V soboto, I. junija, je bila pre-
miera igrice Alberta Paplerja
Hudobni graščak. Popeljala nas
je v čas gradov, graščakov in nji-
hovih podložnikov. Igrica sporo-
ča o dobrem in zlem, kjer je do-
bro poplačano, zlo pa kaznova-
no. Polna dvorana kulturnega
doma v Slovenski Bistrici je bila
dokaz, da starši otrok ne prepu-
stijo le kinu, televiziji in videu,
ampak jih radi tudi kam popelje-
jo. Otroci so se hitro vživeli v
igro in s tem pripomogli k še več-
jemu uspehu.
Če tudi vi ne želite prikrajšati
otroku užitka in bi ga radi pope-
ljali na igro, vedite, da bodo po-
novitve Hudobnega graščaka še
7., 10,. 12. in 14. junija v domu
kulture. Utrgajte si nekaj časa za
svojega otroka.
Nataša Pogorevc
Lutkarji so navdušili najmlajše.
SVETI JURIJ NA RAZSTAVI V ZGODOVINSKEM ARHIVU PTUJ
Uporaba in zloraba podobe
svetega Jurija
Sv. Jurij živi s Ptujem že nekaj
stoletij. Pisno je izpričan že leta
1273, ko ga uporabljajo kot pe-
čat. Je zavetnik mesta in patron
farne cerkve. Kristina Šamperl-
Purg je v Kroniko, časopis za
slovensko krajevno zgodovino, v
sestavku o grbu mesta Ptuja za-
pisala: »V letih 1370-1380 je
neznani kipar upodobil sv. Jurija
— pešca. Na prsih ima vrisan
križ, prav tak, kot je v poznejšem
grbu in še mlajšem pečatu mesta
Ptuja. Okoli leta 1400, ko so goti-
zirali proštijsko cerkev, je ptujski
mestni grb v obliki ščita z rdečim
križem dobil svoje mesto na
sklepniku glavne ladje med gr-
bom salzburškega nadškofa in
»vojvodine Avstrije«. la grb je
lahko tudi posledica restavracije
iz 19. stoletja. Vprašanje je, ali je
restavrator le obnovil narisani
grb ali pa je upodobil tistega, ki
je bil v rabi. Na pečatu doku-
menta iz leta 1538 je upodobljen
sv. Jurij. V pečatu mesta Ptuja se
je sv. Jurij obdržal tja do 18. sto-
letja. Nad vrati vodnega stolpa je
dobro viden grb v obliki ščita z
vrisanim križem in letnico 1551.«
Sv. Jurij je vznemirjal meščane
Ptuja od prve upodobitve naprej
vse do danes. V Zgodovinskem
arhivu so se zato odločili, da pri-
pravijo razstavo o njem. Njen
namen je v zloženki ob razstavi
opisal ravnatelj arhiva Ivan Lo-
vrenčič z besedami: »V evfori-
čnem iskanju novega, ideološko-
ignorantskem odklanjanju ali ce-
lo uničevanju starega smo ga
skoraj popolnoma izrinili, kot da
bi se sramovali svojih korenin.
Pričujoča razstava je poskus
ovrednotiti tradicionalni simbol
Ptuja, vrniti mestu njegov stole-
tja prepoznavni znak, hkrati pa
ta simbol zaščititi pred zlorablja-
njem v kakršnekoli namene.«
Avtorici razstave sta Nada Jur-
kovič in Marija Hernja-Masten.
Takole pravi o razstavi Marija
Hernja-Masten: »Sv. Jurij je far-
ni patron. Nekoč smo imeli lep
grb, ki je imel Jurijev križ, danes
pa, ko se sprašujemo, kakšna naj
bo celostna podoba mesta, išče-
mo nekaj novega, starega pa ne
znamo najti. Razstavo smo na-
meravali narediti že mnogo prej,
za Jurjevo, pa nam jo je čas za-
godel in tako jo predstavljamo v
naših prostorih zdaj.
Podobo sv. Jurija je uporablja-
lo mesto za svoj pečat — Sigilum
Civitatis de Betovia, kot piše na
pečatu. Upodobljen je sv. Jurij,
ki ubija zmaja, na konju. Podobo
sv. Jurija je na pečatu imela seve-
da tudi župnija, saj je njen pa-
tron. Kasneje so ga uporabljali
tudi drugi za svoja znamenja.
Kot Jurij konjenik ali Jurij pešec
se uporablja marsikje. Pozneje se
to spremeni, uporabljajo le nje-
gova znamenja — križ z njegove-
ga ščita za mestni grb (križ je
rdeč na srebrnem polju).
Dokumentov s podobo sv. Ju-
rija imamo v arhivu veliko — od
srednjeveških listin dalje. Doku-
menti govore o dogodkih, ki so
bili na dan sv. Jurija, imeli smo
in še imamo sejme na jurjevo,
Friderik Ptujski se je prav na dan
sv. Jurija zaobljubil poravnati
dolgove, v župnijski kroniki naj-
demo opis kipa sv. Jurija, ki da-
nes spet stoji v proštijsici cerkvi,
najdemo ga skoraj povsod, ko
brskamo po mestnih listinah.
Na razstavo smo postavili sa-
mo tisto gradivo, ki najnazorneje
kaže na uporabo emblema sv. Ju-
rija in razliko med grbom in pe-
čatom, razliko v uporabi pečata,
ko sta ga uporabljala mesto in
župnija, do dandanašnje rabe in
zlorabe. Najdete ga na vizitki
Skupščine občine Ptuj, kabelska
televizija si ga je prisvojila ob
novem letu, uporabljali so ga ga-
silci, tudi mi ga imamo v svojem
emblemu . . . Menimo, da ga ni-
smo pravilno ovrednotili in za-
ščitili.«
Razstava sv. Jurij je v prosto-
rih Zgodovinske^ arhiva na
ogled vsak delovni dan med 9. in
14. uro do 30. junija. Skupine se
lahko dogovorijo za obisk na te-
lefonski številki 771-619.
NaV
Pečat mesta Ptuja iz leta 1273
Sv. Jurij v proštijski cerkvi (Foto: OM)
Ob 40-letnici moškega pevskega
zbora v Kidričevem
Po odhodu Branka Rajšterja v
Maribor je moški pevski zbor v
Kidričevem prevzel pevovodja
Alojz Krajnčan. Lojzek, kakor
smo ga klicali, je rojak iz Ljuto-
mera, z družino pa je stanoval v
Ormožu. Tam je tudi služboval
in to je bil tudi glavni vzrok, da
se ni v Kidričevo za stalno usi-
dral, zato se je vozil na pevske
vaje z vlakom. Prevoz mu je po-
rabil veliko časa.
Alojz Krajnčan je v Kidriče-
vem z moškim pevskim zborom
dosegel velike uspehe. Največji
razvoj je z zborom dosegel, ko
smo prepevali pesmi Rudija Bar-
dorferja, ki so opevale prleške
kraje. Velik umetniški napredek
je zbor dosegel, ko je ob neki po-
membni obletnici v veliki dvora-
ni v restavraciji v Kidričevem za-
pel zbor sužnjev iz Verdijevega
Nabucca. Ker ta zahteva množi-
čnost, je moški pevski zbor pova-
bil k sodelovanju šolski zbor, ki
ga je vodila pevovodkinja ga.
Muhičeva. Takrat je prepevalo
nad sedemdeset pevcev. Naj po-
vem, da smo Nabucca takrat pr-
vič v tem kraju prepevali v slo-
venskem jeziku. Besedilo je iz
italijanščine prevedel danes že
pokojni Otmar Cvirn, odvetnik
iz Maribora. Bil je na tej priredi-
tvi in je z rosnimi očmi poslušal,
kako mogočno je donela pesem.
Na klavirju je zbor spremljala
žena Alojza Krajnčana.
Zelo dobro so mi ostale v spo-
minu zadnje pevske vaje, ki jih je
imel z nami. Nekako s trpkim
glasom nam je povedal, da se
mora od nas posloviti, ker bo na-
stopil novo službeno dolžnost v
Slovenskih Konjicah. Predlagal
je, da ga nasledi Ladislav Pulko.
Pulko, mlad učitelj iz Ptuja, je
začel z vajami zelo resno. V za-
četku je imel nekaj težav, ker so
nekateri pevci zaradi kadrovskih
sprememb zapustili zbor ter s
tem okrnili delovanje. Toda hitro
se je situacija uredila. Pod vod-
stvom Ladislava Pulka moški
pevski zbor še danes aktivno pre-
peva na mnogih prireditvah v
Kidričevem in drugod ter prireja
samostojne koncerte, vsako leto
pa se udeležuje revije pevskih
zborov občine Ptuj.
Najstarejši in najbolj zaslužni
člani moškega zbora so ob 20-le-
tnici proizvodnje 1974. leta in ob
25-letnici ustanovitve zbora do-
bili zlate Galusove značke. Ob
tej slovesnosti je zbor pripravil
celovečerni samostojni koncert,
ki ga je povezoval Marjan Šne-
berger.
Moški pevski zbor je nastopal
na tujih odrih v Pragi in Av-
striji, v Pragi na športnih sreča-
njih vzhodne Evrope. Na to sre-
čanje so šli poleg moškega pev-
skega zbora ptujski tamburaški
zbor, folklora iz Kidričevega pod
mentorstvom gospe Visenjak in
zabavnoglasbeni ansambel Tone-
ta Kmetca. Na prireditvi so bili
kulturniki iz Kidričevega in Ptu-
ja edini predstavniki Slovenije in
Jugoslavije. Na raznih predelih
Prage smo nastopali pevci, tam-
buraši, folklora in zabavnoglas-
beni ansambel in videti je bilo,
da nas je češko občinstvo rado
gledalo in poslušalo.
N^j naštejem soliste, ki so na-
stopali v zboru pod vodstvom
Krajnčana in Ladislava Pulka:
Jože Huzijan — drugi tenor,
Gustl Zemljič — prvi bas in
Slavko Mijan — drugi bas. Imeli
smo zelo požrtvovalnega arhivar-
ja Edija Ferenčiča, ki je skrbel za
notni material.
Lansko leto je moški pevski
zbor proslavil 40-letnico nepreki-
njenega dela.
Kot bivši član zbora se tudi jaz
pridružujem vsem, ki so zboru
čestitali za dolgoletno in uspešno
delo. Da zbor ne bi nikoli nehal
obstajati, pa naj pridejo še tako
hudi in kritični časi, kot je finan-
čna polomija, ki je gotovo priza-
dela tudi naselje Kidričevo in de-
lavce tovarne!
Moški pevski zbor naj tudi v
hudih in lepih časih združuje s
svojimi pesmimi ljudi, ki so žalo-
stni in.veseli, nesrečni ali srečni.
Jože Vidovič
Na festivalu pevskih zborov I. 1978. Zborovodja: Ladislav Pulko.
TEDNIK -6. junij 1991
ŠPORT IN DRUŠTVA — 13
Velik uspeh mladih ptujskih gimnastov
Člani Cimnastičnega društva Ptuj zadnje čase dokazujejo, da so > vrhunski formi in da zlahka posežejo
no najvišjih republiških naslovih. Tako so ► soboto, 25. maja, na republiškem prvenstvu > športni gimnastiki ►
Ljubljani dosegli enega svojih največjih uspehov: v ekipni konkurenci so osvojili naslova republiških prvakov
in starejše pionirje in starejše pionirke. Pa tudi druge uvrstitve Ptujčanov so bile zelo dobre.
V konkurenci mlajšili pionirk
je nastopilo 21 ekip iz vse Slove-
nije. Pionirke gimnastičnega dru-
štva Ptuj so dosegle odlično 4.
mesto pred OŠ K. I). Kajuh,
TVD Moste in OŠ Rihard Jako-
pič — vse tri iz Ljubljane. Nasto-
pilo je kar 113 posameznic, F^uj-
čanke pa so dosegle naslednje
uvrstitve: 16. Janja Hadler, 20.
Andreja Peklič, 22. Alenka Bu-
kovič, 29. Nina Marčič, 32. Ma-
nja Urbančič in 43. Tanja Esih.
Med starejšimi pionirkami je
nastopilo 28 ekip. Prvo mesto so
prepričljivo dosegle Ptujčanke,
2.	OŠ Rihard Jakopič Ljubljana,
3.	OŠ Maks Pečar Ljubljana . . .
9. OŠ Franca Osojnika Ptuj .. .
17. OŠ Olge Meglič Ptuj. Med
posamezniki je nastopilo 146
tekmovalcev, Ptujčanke pa so
dosegle naslednje uvrstitve: 2.
Lea Stebih, 5. Mojca Zelenik, 10.
Karmen Grabar, 16. Klavdija lli-
aš in Vanja Hotko, ter 21. Gabi
Potrč.
Med mlajšimi pionirji je sode-
lovalo 12 ekip: I. OŠ Bratov Ri-
bar Brežice, 2. TVI) Partizan
Moste-Ljubljana in 3. Gimnasti-
čno društvo Ruj. Med 72 posa-
mezniki so l^ujčani dosegli tele
uvr^itve: 11. Bojan Skok, 14.
Darjan Golob, 21. Mitja KrempI,
28. Mitja Verlak, 28. Damir Ger-
dak in 33. Miha Jernejšek.
V konkurenci starejših pionir-
jev je tekmovalo 11 ekip. Naslov
republiških prvakov so si pribo-
rili pionirji GD Ptuj pred OŠ
Bratov Ribar iz Brežic ter OŠ
Anton Tomaž Linhart Radovlji-
ca. Med 64 posamezniki je Ptuj-
čan Uroš Esih dosegel odlično
drugo mesto, 3. Primož Šparl, 4.
Miha Polanec, 7. Uroš Grame,
12. Beno Gregorec in 13. Sandi
Verlak.
Odlično sta se odrezala tudi
Oto Mesarič, ki je med člani do-
segel tretje mesto, ter Barbara
Lepej, ki je bila tretja med člani-
cami.
-O M
Mladi ptujski gimnasti z vaditeljema Ido Lepej in Otom Mesaričem.
(Foto: M. Ozmec)
Ponovno drugo mesto za Andrejo Razlag
Andreja Razlag
13-letna Andreja Razlag, članica Kegljaškega kluba EMO iz Ce-
lja, učenka 6. razreda OŠ Franca Osojnika Ptuj, uspešno nadaljuje
svojo kegljaško pot. Tako je prejšnji teden na drugem nastopu repu-
bliškega pionirskega prvenstva za posameznike na izredno težkem ke-
gljišču Kamnika v svoji kategoriji osvojila drugo mesto s 336 podrti-
mi keglji. To je lep uspeh, če vemo, da Andreja letos nastopa v pionir-
ski konkurenci z malimi kroglami, v kadetski, kjer je letos že osvojila
drugo mesto na republiškem prvenstvu parov, pa z velikimi. Posame-
zno prvenstvo za leto 1991 se bo sicer nadaljevalo z dvema nastopo-
ma še jeseni (na prvem pred mesecem je bila četrta) in trije najboljši
rezultati se bodo upoštevali v končni razvrstitvi.
Glede na dosedanje dobre nastope bo to soboto in nedeljo nasto-
pila na državnem pionirskem prvenstvu v Zagrebu. To bo njen prvi
nastop na državnem prvenstvu, temu pa bo čez 14 dni dodala še dru-
gega — državno prvenstvo parov med kadeti.
w
Šport v nekaj vrsticah
Rokomet # Članice Rokometnega kluba Drava
so četrte v republiški ligi. V soboto so namreč v
Velenju odigrale odločilno tekmo za tretje mesto z
ljubljansko ekipo Polje in izgubile s 23:25. Bila je
to izenačena in lepa tekma, v kateri so imele Lju-
bljančanke več športne sreče.
Mlajše pionirke Drave so bile v Žalcu druge na
polfinalnem turnirju za republiško prvenstvo; na
podobnem turnirju igralcev v Ptuju je bila Velika
Nedelja druga, Drava pa tretja.
• • •
Nogomet • V območni nogometni ligi so odi-
grali predzadnje kolo. Središče je na svojem igriš-
ču s 4:1 premagalo Ojstrico, Boč je v Poljčanah z
0:5 izgubil z Intermarketingom, Impol pa z 0:1 v
Slovenskih Konjicah.
V prvi medobičinski ligi so bili v zadnjem kolu
doseženi naslednji izidi: Gerečja vas — Markovci
1:3, Pragersko—Drava 2:5, Aluminij —Slovenja
vas 1:1, Bukovci —Hajdina 2:0, Stojnci —Hajdoše
9:0 in Skorba—Dornava 2:2. Prvak je Aluminij,
druga je Drava, tretja pa Slovenja vas.
Danes bo izveden žreb kvalifikacij za območno
nogometno ligo, v kateri bodo sodelovali zmago-
valci medobčinskih zvez Pomurja, Maribora, Celja
in Ptuja. Takrat bo znan tudi nasprotnik Alumini-
ja, s katerim bodo Kidričani odločili o novem čla-
nu območne lige.
8.	Gerečja vas	- 1	22 7 7 8 40:38 20
9.	Skorba	22 6 6 10 38:49 18
10.	Hajdina	22 5 7 10 21:38 17
11.	Dornava	22 4 8 10 22:37 16
12.	Hajdoše	22 3 4 15 20:62 10
• • •
. Strelstvo • V republiški ligi v streljanju na gli-
naste golobe je bilo zadnje kolo. Prvak je ekipa
Dolomitov z Vrhnike pred Ptujem, Ormož pa je
tretji. Med posamezniki je Ptujčan Hlupič drugi,
Ormožan Frangež pa peti.
• • •
Judo • V Murski Soboti se je 170 mladih judoi-
stov udeležilo tradicionalnega memoriala Štefana
Kovača. Od tekmovalcev iz Ptuja in Gorišnice so v
svojih kategorijah zmagali Kolednik iz Ptuja ter
Gorišničana Petek in Marin. Pri pionirjih so imeli
največ uspeha domačini pred Celjani in Ptujčani,
med mladinci pa prav tako domačini pred Celjani
in Gorišnico. Seveda so tekmovalci Murske Sobo-
te tudi skupni zmagovalci pred Celjani in Impo-
lom ter Gorišnico in Dravo.
• • •
Atletika • Včeraj je bilo v Ljubljani finale atlet-
skega pionirskega pokala Slovenije, na katerem so
sodelovali najboljši s področnih tekmovanj. Med
favoriti za medalje je bilo tudi precej tekmovalcev
in tekmovalk z osnovnih šol ptujske občine. To sa-
mo potrjuje upravičenost prizadevanj, da bi v Ptu-
ju na stadionu Drave zgradili sodobne atletske na-
prave, kar je eden osnovnih pogojev, da bi nadar-
jeni tekmovalci in tekmovalke imeli normalne raz-
mere za nadaljni razvoj in prodor v kakovostni
razred atletike. To jim sedaj uspeva celo ob slabih
pogojih. Vendar bi bili rezultati ob večjem številu
kakovostnih tekmovalk in tekmovalcev ter nor-
malnih vadbenih razmerah še boljši. l. kotar
Tekmovanje
v
gasilskem
centru
Hajdina
Minulo nedeljo je imel Gasil-
ski center Hajdina na nogomet-
nem igrišču Športnega društva
Hajdoše tekmovanje. Center šte-
je šest gasilskih društev: Hajdi-
na, Gerečja vas, Hajdoše, Slove-
nja vas, Turnišče in Draženci.
Vsa društva so se izkazala, še po-
sebej člani GD Hajdina, ki jih
vodita poveljnik Franc Cartl in
predsednik Jože Kmetec.
V prisotnosti gasilskih sodni-
kov je tekmovanje zelo dobro
potekalo. Vse desetine so bile ze-
lo disciplinirane, zato je bilo tek-
movanje že v dobri uri končano.
Rezultati so bili dobri, saj so vse
nastopajoče desetine dosegle to-
liko točk, da se lahko udeležijo
občinskega tekmovanja. Za vse
to gre zahvala vsem poveljnikom
društev in mentorjem desetin.
Omeniti velja, da gasilsko dru-
štvo Hajdoše kljub večletni tradi-
ciji razen ženske desetine rahlo
popušča. Dviga pa se GD Hajdi-
na in druga društva v centru.
Tekmovalo je štirinajst dese-
tin. Tekmovanje sta si ogledala
poleg predstavnikov GC Hajdi-
na še predstavnika Zveze gasil-
skih društev Ptuj Štefan Vidovič
in Stanko Glažar in tokrat kot
sodnika Anica Vidovič in Jože
Pavlinek.
Vsem nastopajočim deseti-
nam, mentorjem, sodnikom in ti-
stim, ki so pomagali pri tekmo-
vanju, v imenu GC H^dina
iskrena hvala. Hvala tudi Šport-
nemu društvu Hajdoše.
Janez Vidovič
V JADRANSKI ULICI ŠPORTNI STUDIO OLIMPIC
Studio, kakršnega še ni bilo
Vlado Cuš, profesor kineziolo-
gije, je v Jadranski ulici 7 včeraj
odprl novi Športni studio Olim-
pic. Na odprtje se je tudi v mar-
ketinškem smislu dobro pripra-
vil. Ponuja štiri programe za žen-
ske in dva za moške ter družinski
fitness program. Prepričan je, da
hodo kvalitetne naprave in vad-
beni pripomočki, programi, vr-
hunsko znanje in prijeten ambi-
ent glavni razlog, da bodo Ptuj-
čani postali člani studia Olimpic.
Ta vabi tudi z naslednjimi bese-
dami: »Naredite korak naprej v
skrbi za svoje zdravje in dobro
Počutje!«
Novo v novem studiu je tudi
^0, da poteka vadba za ženske in
'^oške ločeno tako po spolu kot
Programu. Programi so pisani
*i^'judem na kožo«, pravi Vlado
^ uš. Olimpic je s svojo ponudbo
Prvi takšen studio v Sloveniji,
posedanji naj bi se, po mnenju
*lada Čuša, bolj ali manj ukvar-
jali z bodv bildingom, novi pa
Ponuja športno rekreacijo in del-
storitev za potrebe medicine.
Tisto, kar se v medicini lahko
popravi z vajo, bodo delali v
Olimpicu. Veliko ljudi ima teža-
ve zaradi deformacij hrbtenice in
gibalnega aparata, zlasti veliko
jih je pri otrocih. Zato bodo v
novem studiu svoje delo tesno
povezovali s stroko, zlasti še z
medicino.
Ženske bodo lahko izbirale
med štirimi programi. V tem tre-
nutku je zelo aktualen program
»Poletje 91«. Kmalu se bo priče-
la kopalna sezona. Marsikatera
ženska si je pozimi nabrala nekaj
odvečnih kilogramov. S progra-
mom »Poletje 91« se jih bo lah-
ko znebila ter se brez sramu na-
stavila soncu in drugim rado-
stim. V sklopu ponudbe za žen-
ske so še programi preventivne
in korektivne ter poporodne gim-
nastike in program za vse, ki želi-
jo nekaj več.
Moški bodo izbirali med pro-
gramom za športno postavo in
fitnessom. V Olimpicu mislijo tu-
di na družinske športne aktivno-
sti, zato so pripravili družinski
fitness program. Omeniti pa ve-
lja tudi program za pripravo te-
niških igralcev.
Cene programov novega stu-
dia so ugodne. Prvim dvajsetim
članom nudijo 10-odstotni po-
pust. Vsak obiskovalec bo pred
začetkom vadbe izpolnil poseben
vprašalnik.
Vadba bo potekala na trena-
žerjih. na blazinah in z uporabo
drobnega orodja. Vlado Čuš
obljublja, da bo v studiu vedno
nekaj novega, da o kakovostnih
napravah in storitvah posebej ne
govorimo. Načrtuje tudi masažo.
MG
V Olimpicu bo za vsakogar nekaj. (Posnetek: M. Ozmec)
Področno prvenstvo osnovnih
šol v atletiki
V	IVIariboru je bilo na občinskem stadionu Poljane področno prvenstvo
ŠŠI) osnovnih šol v atletiki za učence 7. in 8. ter 5. in 6. razredov. Na tekmova-
nju je imelo svoje tekmovalce 17 ptujskih osnovnih šol. Na osnovi rezultatov
občinskega tekmovanja se je na področno prvenstvo uvrstilo 178 učencev in
učenk. Skupaj je na področnem prvenstvu (Maribor, Ptuj, Slov. Bistrica) sode-
lovalo 65 osnovnih šol s 395 tekmovalci.
V	konkurenci mlajših in starejših učencev so zelo dobre ekipne rezultate
dosegla naslednja ŠŠD: T Žnidarič drugo mesto, O. Meglič 5. mesto, F. Osoj-
nik 6. mesto, Dornava 9. mesto, Cirkovce 10. mesto, Gorišnica 15. mesto ...
Pri učenkah je ŠŠD T. Žnidarič zasedlo I. mesto, SŠD Dornava 3. mesto,
O. Meglič 5. mesto, F. Osojnik 7. mesto, Cirkovce 10. mesto, Cirkulane 18. me-
sto ...
Med posamezniki so postali področni prvaki: Špela Breznik (Podi. Žet.)
daljava - 4.46 m, Marjana Gojkošek (I. S.) krogla — 11.33 m, Boštjan Kozel
(T. Ž.) višina - 150 cm, Goran Turnšek (T. Ž.) 300 m - 44,17 s., Robert Vinko
(Podi.-Žet.) žogica - 87.74 m, Uroš Esih (O. M.) daljava - 5.58 m.
Učenci in učenke, ki so dosegli rezultate med 15 najboljšimi v Sloveniji, so
se uvrstili na republiški finale, ki bo v Ljubljani.
L. M.
Kolesarji v Avstriji in na Vrhniki
v petek, 31. maja, so se mladinci Kolesarskega kluba Ptuj udeležili medna-
rodnega kriterija v avstrijskem mestu Voitsberg. Z zelo dobro taktično vožnjo
so dosegli odlične uvrstitve. Tako je Mitja Mahorič, sicer specialist za gorske
vožnje, v dvanajstem krogu zbežal skupini in v zadnjem, petnajstem krogu pri-
peljal v cilj prvi, v skupni razvrstitvi pa zgrešil prvo mesto za dve točki. Miran
Kelner, ki mu je na začetku najbolje kazalo, je na koncu zasedel prav tako do-
bro četrto mesto, Vid Lačen pa si je v zadnjem, tretjem šprintu privozil šesto
mesto.
V	nedeljo pa so se ptujski kolesarji udeležili še kriterija slovenskih mest na
Vrhniki. Dosegli so zelo dobre uvrstitve, saj je Mitja Mahorič zmagal, Miran
Kelner pa je bil osmi.
Ptujski kolesarski klub dosega tudi po organizacijski plati zelo lepe rezulta-
te, saj je v začetku maja organiziral cilj šeste in start sedme etape kolesarske dir-
ke Alpe Jadran, sedaj pa kandidira za organizatorja cestnega državnega prven-
stva.	Vid Lačen
14 - TV SPOREDI
6. junij 1991 - tednik
TEDNIK - j""'' ^^^^
ZA RAZVEDRILO — 15
16 - OGLASI IN OBJAVE
6. junij 1991 - tednik
ŠESTA SLIKARSKA KOLONIJA PRI TOMAŽU
Slikar je zapisovalec naše
kulturne dediščine
Minulo soboto in nedeljo so čluni Pl) hnna Cunkarja od lomn/n
pri Ormo/u po enoletnem premoru organizirali kolonijo slikarjev ama-
terjev. Srečanje, ki se ga je udeležilo 14 slikarjev iz ormoške, ptujske in
ljutomerske občine, je že šesto, l.etos so se odločili, da bodo motive, ki
iz leta v leto tonejo v pozabo, iskali na območju Comile, skoraj na »tro-
meji« med ormoško, ptujsko in ljutomersko občino, kjer je po slemenih
še vedno veliko dobro ohranjenih lesenih klučaj in viničarij, nekatere
kar častitljive starosti več kot 200 let.
Franc Irčko iz Cirkovc, Lojze
Makoter iz Ljutomera, Bojan
Oberčkal iz Središča ob Dravi,
Bojan Lubej in Branko Županič,
oba iz Ptuja, so našli staro, nena-
seljeno viničarijo in jo poskušali
čim lepše v raznih tehnikah pre-
nesti na platno. Cez nekaj časa
sta se jim pridružila še Vida Rajh
in Oto Žnidarič iz Ormoža. Pri
tej skupini je bil tudi mentor Er-
vin Kralj iz Maribora. Drugi ude-
leženci so se razkropili po sosed-
njih grebenih in iskali svoje mo-
tive.
Domačini so jih sprva gledali
malo čudno, ker so tudi do njih
prišle novice o raznih »vohu-
nih«. Šele ko so videli, da vse
njihovo zanimanje velja stari vi-
ničariji in da v rokah vihtijo čo-
piče in drugo slikarsko opremo,
so jih pričeli prijazneje pozdra-
vljati. Domačin Franc Lovrec je
bil še posebej navdušen nad de-
lom slikarjev.
Ker pa je sonce neusmiljeno
pripekalo in ob barvah sušilo tu-
di grla, je Makoterjeva žena, ki
že vsa leta na terenu skrbi za su-
ha grla, povabila vse prisotne na
pijačo. Kmalu je prišel s pleten-
ko sveže natočnega vina in ste-
klenico radenske tudi domačin
Franc Lovrec ter povabil vse na
pravo kmečko malico s sveže pe-
čenim domačim kruhom in še
čim.
Težko seje bilo potem odtrga-
ti od mize in iz prijetne, hladne
sobe oditi na »delo«. Kaj hočeš,
dolžnost je dolžnost, in če si jo
sprejel, jo moraš tudi opraviti.
Tako je bilo potem vse do veče-
ra, ko so se vsi ponovno sešli v
prostorih tomaževske osnovne
šole in si pripovedovali o vsem,
kar so ta dan doživeli. V nedeljo
seje njihovo število nekoliko osi-
palo. Mnogi so prišli, ker so se
že celo leto veselili srečanja, dru-
gi pa so si prvi dan narisali moti-
ve in jih potem doma dokončali.
14. junija bodo vsa svoja dela
pokazali na razstavi, ki bo v pro-
storih tomaževske osnovne šole.
V prijetnem klepetu so pove-
dali, da jim je lansko leto, ko To-
maževčani niso organizirali sre-
čanja, nekaj manjkalo. Na sreča-
njih so se spoprijateljili in zbliža-
li.
Franc Trčko iz Cirkovc sodelu-
je v slikarski koloniji tretjič. Ve-
sel je, da so ga ponovno povabili
medse, ker je v teh krajih in med
temi ljudmi, še posebej pa med
slikarskimi prijatelji vedno zani-
mivo. Pravi, da bi sicer bilo lep-
še, ko bi bila kolonija oktobra,
ko je polno barv in bi se stari
motivi, ki jih je tod še vedno veli-
ko, lepše videli kot sedaj, ko vse
prekriva bujno zelenje.
Bojan Lubej iz Ptuja sodeluje
na srečanju drugič. Ta dva dne-
va, kolikor kolonija traja, bo po-
skušal izkoristiti prijetno s ko-
ristnim.
Branko Zupanič iz Ptuja se s
slikarstvom ukvarja že 20 let. Sli-
karske kolonije pri Tomažu se
udeležuje že od vsega začetka.
Ker je starin, ki jih je v teh krajih
sicer veliko, iz leta v leto manj, je
prav, da jih upodobijo in ostane-
Vida Rajhova pokloni dela prija-
teljem, ki znajo ceniti njeno slika-
nje.
jo zanamcem na papirju in plat-
nu.
Bojan Oberčkal iz Središča ob
Dravi je ob Lojzetu Makoterju iz
Ljutomera zaščitni znak toma-
ževskega srečanja slikarjev ama-
terjev. V slikarsko kolonijo, kjer
sodeluje že od vsega začetka, pri-
de tudi zato, ker se tu sprosti in
se sreča s prijatelji. Sam je resni-
čni zapisovalec vsega tistega, kar
izginja, a je del naše zgodovine.
Fotografirane ali skicirane ima
vse stare motive od Šentilja do
Ormoža. »Srečni ljudje, ki živijo
neobremenjeni v tej lepi pokraji-
ni,« še doda.
Ervin Kralj iz Maribora je po
smrti dr. Šten<.e Cobljeve že dru-
go leto mentor slikarske skupine,
ki se zbira pri Tomažu. Še pose-
bej smo veseli, da je vreme tako
lepo, toplo in sončno, pa tudi
razpoloženje je dobro. Primerno
je tudi število udeležencev, ki so
se razkropili tod okrog na ob-
močju Gomile in iščejo svoje
motive. Ustvarjajo v najrazličnej-
ših tehnikah, tako kot jim to
ustreza glede na njihovo izpo-
vednost in izraznost. Ogledal
sem si okolico in reči moram, da
se spreminja, iz leta v leto je vse
manj starih cimpranih hiš, kritih
s slamo. Čedalje manj je pristne-
ga okolja. Pokrajina je lepa, po
obilnem deževju je nekaj več ze-
lenja, tako da je pri slikanju po-
trebne nekoliko več fantazije v
barvah, da se ustvari neko so-
zvočje, da ni, kot pravimo slikar-
ji, preveč »špinače« na sliki. Sli-
karji kar pridno ustvrjajo, tako
da upam, da bodo ustvarili vsak
po dve, tri slike v dveh dneh. 14.
junija bomo slike razstavili pri
Tomažu v tamkajšnji osnovni šo-
li..
Brez dvoma opravljajo ama-
terski slikarji veliko poslanstvo,
ker ohranjajo kulturno dedišči-
no. Kakšen bo rezultat današnje-
ga dne, bomo videli nocoj, ko
imamo ob pregledu opravljenih
del tudi pogovor. Kolikor pa po-
znam slikarje iz Ormoža, Ptuja
ali Ljutomera, vem, da bodo dela
dobra,« je povedal mentor Ervin
Kralj iz Maribora.
Lojze Makoter iz Ljutomera je
zvest tomaževski slikarski kolo-
niji že od vsega začetka. Kljub
temu da je iz bližnjega Ljuto-
mera, kjer je prav toliko lepih
krajinskih motivov, rad pride k
Tomažu, še posebej zato, ker je z
mnogimi od sodelujočih navezal
tesne stike in postali so dobri
prijatelji. Meni, da sta Ijubitelj-
stvo in tovarištvo tisto, zaradi če-
sar se srečujejo pri Tomažu.
Vida Rajhova iz Ormoža sode-
luje v slikarskj koloniji že od vse-
ga začetka. Že pred pričetkom
slikarskih srečanj pri Tomažu je
rada upodabljala stare motive.
Doma ima veliko končanih del z
lepimi krajinskimi motivi in jih
rada pokloni prijateljem, ki zna-
jo ceniti njeno delo.
Na pogovor sem povabila tudi
domačina Franca Lovreca, ki je
skrbel, da slikarji niso bili žejni
in lačni! »Nisem še doživel, da
bi v naš kraj prišli slikarji in sli-
kali stare hiše. Zelo mi je všeč,
da bo od vsega starega ostalo ne-
kaj na platnu, da se ne bo poza-
bilo.«
Vida Topolovec
Bojan Oberčkal prihaja na sreča-
nje v glavnem zaradi prijateljev.
Lojze Makoter je tokrat ustvarjal v tehniki, ki je bolj značilna za delo v
ateljeju.
Ervin Kralj, mentor slikarske ko-
lonije, je z delom slikarjev zado-
voljen.
Skupina sedmih slikarjev amaterjev je preučevala staro kliičajo. Od leve
proti desni: Branko Zupančič, Bojan Lubej in Franc Trčko.
Franc Lovrec, domačin, je vesel,
da bodo slikarji iztrgali pozabi
vse tisto, kar načenja zob časa.
Kulturni križemkražem
ORMOŽ • V soboto, 8. junija, bo na graj-
skem dvorišču v Ormožu 21. srečanje odra-
slih pevskih zborov severovzhodne Slovenije.
Nastopilo bo 9 zborov iz Maribora, Ruš, Ptu-
ja, Ormoža, Slovenske Bistrice in Gornje
Radgone. Če bo vreme slabo, bo prireditev v
domu kulture.
TRIJE KRALJI NA POHORJU • V so-
boto, I. junija, ob 11. uri bo prvo srečanje
odraslih pevskih zborov občine Slovenska Bi-
strica na prostem pod nazivom »Pohorje po
je«.
SLOVENSKA BISTRICA • Danes ob 18.
30 uri bo v razstavnem prostoru slovenjebi-
striškega zdravstvenega doma razstava likov-
nih in tehničnih izdelkov učencev osnovne
šole Minke Namestnik-Sonje. S krajšim kul-
turnim programom se bodo predstavili oktet
Planika in mladi foikloriti domače šole.
SREDIŠČE OB DRAVI • Danes ob 18.
uri bo v telovadnici osnovne šole Središče ob
Dravi interni nastop, ki ga za starše pripra-
vljajo učenci ormoške glasbene šole.
PTUJ • V Razstavišču ob Dravi so na
ogled dela akademskega slikarja Dušana Kir-
biša, ki je prejšnji teden skupaj z akadem-
skim kiparjem Viktorjem Gojkovičem dobil v
pritličnih prostorih minoritskega samostana
atelje.
PTUJ • V baročni dvorani minoritskega
samostana bo nocoj ob 19.30 uri nastopil
ženski pevski zbor Rotovž iz Maribora. Diri-
gentka je Karmina Šilec.
PTUJ • V ponedeljek, 10. junija, bo ob
koncu sezone produkcija vseh skupin Plesne-
ga studia Ptuj. Prireditev bo v gledališču,
predstavili pa se bodo plesalci od plesnega
vrtca do mažoretk.
CIRKULANE • Jutri dopoldne bo osred-
nja proslava ob IX. dnevu šole s kulturnim
programom in razstavo izdelkov učencev šo-
le, male šole in vrtca.
PODLEHNIK • V tamkajšnji dvorani
krajevne skupnosti bo v nedeljo, 9. junija, ob
17. uri končen Pihalnega orkestra Podlehnik
in Leskovškega okteta.
PIŠE: UNIV. PROF. JOŽE GREGORC
Letni koncert
markovskih pevcev
MOŠKI PEVSKI ZBOR ALOJZA ŠTRAFKLA MARKOVCI, UME-
TNIŠKI VODJA JANEZ BEZJAK • KOT GOST JE NASTOPIL
ŽENSKI PZ MANKO (;()LAR GOR. RADGONA, UMETNIŠKI
VODJA MARJAN ŽULA.
y nedeljo, 26. maja, je pripravil moški PZ Alojza Štrafela » lepi in
zelo akustični dvorani (telovadnici) osnovne šole v Markovcih pod ume-
tniškim vodstvom Janeza Bezjaka svoj redni letni koncert. Najprej so
nastopile gostje koncerta, ženski PZ Manka Golarja, pod umetniškim
vodstvom Marjana Žule.
Po pozdravnih besedah pred-
sednika ZKO občine Ptuj Franca
Lačna in predsednika KS Mar-
kovci Toplaka so pevke začele
svoj program, ki je bil sestavljen
iz trinajstih (z dodatkom) ume-
tnih in narodnih, različno zah-
tevnih pesmi.
Pavla Šivica Pomladni pozdrav
je zazvenel dovolj izenačen v gla-
sovih, nakazal pa je glasovno se-
stavo zbora, ki se je rahlo nagi-
bala v prid nižjim glasovom.
Claiidia Monteverdija O magnum
pietatis }e bil izveden zelo dobro,
tako kar se tiče tempa, diha, in-
tonacije in celo izgovarjave,
medtem ko je bila izvedba Ave
Marie Zoltana Kodalvja precej
medla, predvsem v nekoliko za-
megljeni intonaciji, nekaterih rit-
mičnih netočnostih, premalo
poudarjenih različnih melodi-
čnih linijah v posameznih glaso-
vih, pomanjkljivi dinamični dife-
renciaciji in prešibkem prvem so-
pranu. Narodni v priredbi E.
Šropasa Ptičice, vprašam vas in D.
Bučarja Vse dolge noči sVd bili do-
bro izvedeni in lepo oblikovani,
tako da se je glasba dobro zlivala
z besedilom. Poslušalce je razgi-
bala C. Cvetka Prleško gosiiivanje
s solistko Valerijo Muc. Občute-
no je bila izvedena tudi Teče mi,
vodica, ki pa ji je prirejevalec
Mirko Kokol s svojo priredbo (fi-
guriranje v nižjih glasovih) odv-
zel občutek prekmurske (panon-
ske) širine, kar je pravzaprav ti-
pika te prekmurske pesmi. Prav
tako prijetno sta se poslušali dal-
matinska Lipa ma Marica (Dipi-
azza) in Roža na vrtu (SI. Mihel-
čič). Tomčeva Kresna noč s so-
pranskim solom je videti za so-
listko lahka — žal ni, vendar je
solistka Marija Mlinarič dobro
rešila svojo nalogo in skladbo
primerno popestrila. Najbolj ize-
načeno in glasovno enotno je
zvenela Jurija Gregorca Nocoj pa,
oh, nocoj. Pri Poj d a m u rute (M.
Tome) s solistko Dragico Černe,
ki je lepo oblikovala znani solo,
pa ni bilo pravega zvočnega rav-
novesja med zborom in solistko.
Poslušalci so ženski PZ Man-
ka Golarja nagradili s prisrčnim
aplavzom, tako da so dekleta
morala točko še dodati. Zboro-
vodja Marjan Žula je zanesljivo
in smiselno vodil zbor iz G. Rad-
gone, povedal pa mi je tudi, da
mu je nekaj sopranov manjkalo,
kar je vsekakor velika škoda, saj
bi to gotovo vplivalo na zvočno
ravnovesje.
Po odmoru je nastopil moški
PZ Alojza Štrafela z dirigentom
Janezom Bezjakom. Zbor, ki mu
je sicer tudi manjkalo nekaj pev-
cev, je svoj spored pričel z Vodo-
pivčevo Pohratimijo. Zbor iz Mar-
kovec zveni polno in izenačeno v
vseh glasovih. Eoersterjeva Večer-
ni ave so začeli lepo, umirjeno, z
lepo izpeljano tenorsko linijo, s
solidno intonacijo in dinamiko,
primerno vsebini skladbe, v dru-
gi polovici skladbe se je intona-
cija nekoliko zazibala, vendar so
se pevci že v drugem taktu into-
nančno ujeli in dobro speljali do
umirjenega konca. J. Gallusa Ec-
ce guomodo moritur iustus je za
Markovčane še malo trd oreh,
vendar je prav, da se spoprimejo
tudi s to zvrstjo glasbe. Intonan-
čno pa so napačno zapeli pri be-
sedilu et erit in pacae, in sicer na
zlog pa-, kjer poje prvi bas B, na-
mesto pravilno AS. Ker se to me-
sto štirikrat ponovi z enako na-
pako, lahko sklepam, da se je
lapsus vtihotapil nied študijem.
Pri ruski narodni Žilo dvijenacat
razbojnikov (priredba Pievickoja)
smo slišali dobrega basista-pro-
fundista Janeza Janžekoviča, ki
je dobro zapel svoj part, čeprav
bi ga lahko linijsko malo razširil
in prišel še bolj do izraza. Prired-
ba pesmi (Pievickoja) ni najbolj-
ša, mnogo primernejša je prired-
ba V. Sergeja Žarova, dolgolet-
nega dirigenta Donskih kozakov.
Zelo dober je bil Aljažev Tri-
glav, moj dom in posebno lepo
občutena Bučarjeva Polje mi cvje-
če pokrilo z nekoliko plahim te-
norskim solom Konrada Kosta-
njevca, a lepim dinamičnim in
agogičnim niansiranjem. Venček
koroških (P. Kernjak) je bil po-
dan živo, s prešerno fantovsko
razigranostji, lepim baritonskim
solom Franca Visenjaka in zelo
živahnim koncem. Makedonska
narodna Bolen mi leži (R. Simo-
nitija) s tenorskim solom Konra-
da Kostanjevca je bila podana
zelo muzikalno, čeprav bi bilo še
več dinamičnega niansiranja (v
smislu pianissima) skladbi, pred-
vsem njeni vsebini v prid. Sledile
so še dobre izvedbe Slovenec
sem (R. GobecJ, Štajerski fantič
(C. Pregelj) in Zabe (V. Vodopiv-
ca), ki vsakokrat dvignejo poslu-
šalce.
Za dodalek smo slišali še dal-
matinsko A ča fR. Simoniiija) s
solistom Francem Visenjakom.
Moški pevski zbor Alojz Štra-
fela je prav gotovo eden naših
najboljših podeželskih moških
zborov. Zbor je glasovno uravno-
vešen, ima dobro dikcijo, zao-
krožen, zdrav in jedrnat zborov-
ski zvok s solidno intonacijo, s
prirodnim smislom za melodično
linijo in prirodnimi glasovi. V
tem je tudi skrivnost in bistvo ne-
posrednega stika, ki ga dosegajo
s poslušalci. V vsem tem pa se
odraža nemajhen trud, sposob-
nost in prizadevnost dirigenta
Janeza Bezjaka.
AVTO ŠOLA »EKONOMIK«
MARKOVCI 24/a
začne tečaj za voznike motornih vozil 10. junija 1991 ob 17. uri v
OŠ bratov Štrafela Markovci.
Kandidatom, ki imajo evidenčni karton vožnje, nudimo vožnjo ta-
koj. kandidatom za voznika kategorije A v praktičnem usposablja-
nju dajemo 10% popust.
Prijave sprejemamo na sedežu podjetja ali po telefonu 776-995
vsak dan od 16. do 18. ure.
TEDNIK - 6-
OGLASI IN OBJAVE - 17
Odločilni miligrami
CRPALI^CE v l.ANCOVl VASI SK VFDNO ZAPRTO •
NITRATI V VODOVODNEM OMRFŽJl POD MKJO DO-
VOIJKNIH • 2(M)-KRAT Mil FJ^I ZVEZNI PREDPISI ZA
PESTICIDE • REZI I TAI I BAKTERIOI.OSMH IN KEMI-
ČNIH ANALIZ L(;()DNFJ!>I OD LANSKIH • MOCNO
ONESNAŽENO ZAJETJE I ()KALNE(;A VODOVODA V VI-
TOMARCIH.
NITRATI
Dr. Ciril Korpar iz ptujsice
enote Zavoda za zdravstveno
varstvo Maribor na osnovi te-
denskih analiz 156 vzorcev pitne
vode glede nitratov ugotavlja, da
se onesnaženost črpališča v Lan-
covi vasi ni zmanjšala. Zato je čr-
pališče bilo letos odprto le 14
dni. Vrednosti nitratov presegajo
količine, dovoljene s pravilni-
kom o higienski neoporečnosti
pitne vode. Dr. Korpar sicer pra-
vi, da nitrati v taki koncentraciji
nimajo posledic, ki bi jih v so-
dobni strokovni literaturi opiso-
vali kot zdravju škodljive, ven-
dar se držijo pravilnika in te vo-
de ne spuščajo v omrežje. To jim
omogoča pred dobrim letom
zgrajeni povezovalni vod med
skorbskimi in lancovskimi vod-
njaki.
Tudi v nekaterih vodnjakih
skorbskega črpališča nitrati pre-
koračujejo dovoljeno mejo 10
miligramov na liter. Vendar z
mešanjem vode iz več vodnjakov
dosežejo, da je v omrežju v litru
vode »le« 10 mg nitratov.
Dr. Korpar poudarja, da v
Lancovi vasi še vedno niso ureje-
ni varstveni pasovi. So premajh-
ni in režim gnojenja se na njih še
ni uveljavil. Strokovnih napo-
tkov o tem je več kot dovolj, tako
da je pomemben predvsem do-
sleden nadzor nad gnojenjem na
tem območju.
PESTICIDI
Morda se še spomnite, da smo
predlani, ko so v podtalnico pro-
drli pesticidi iz točkastih virov,
predvsem Kozoderčeve jame pri
Račah, velikokrat ogorčeno pisa-
li, da problema ni mogoče rešiti
z znižanjem dovoljene količine
pesticidov v pitni vodi. A se je to
vendarle zgodilo. Najbrž pod
pritiskom vprašljivih vodovod-
nih zajetij v večini Jugoslavije in
predvsem v velikih mestih. Zve-
zni pravilnik so kljub odporu
Slovenije omilili in po tem pra-
vilniku bi lahko predlani vodo iz
Skorbe in Šikol mirne duše pili.
Dr. Ciril Korpar meni, daje tako
zniževanje kriterijev nevzdržno.
V Sloveniji se načeloma držijo še
prejšnjega pravilnika. Za alaklor,
na primer, velja 200 krat milejši
zvezni predpis od predlanskega.
Novi pravilnik je pričel veljati
22. februarja letos, vendar pesti-
cidi v pitni vodi v Skorbi in Lan-
covi vasi ne prekoračujejo niti
po starem pravilniku dovoljenih
količin. Dr. Korpar napoveduje,
da kljub ugodnim rezultatom
lahko kdajkoli pričakujemo po-
novno spiranje pesticidov iz to-
čkastih virov, zato je najbolj var-
no tone več kot desetletje starih
pesticidov spraviti iz zemlje. Po
zadnjih informacijah naj bi pro-
računski denar za sanacijo Drav-
skega polja uporabili v prvi vrsti
ravno za izpraznitev Kozoderče-
ve jame. Potem kakšne večje ne-
varnosti za onesnaževanje s pe-
sticidi — tako menijo v Zavodu
za zdravstveno varstvo v Maribo-
ru — ne bo več, saj je delež ones-
naženja s pesticidi zaradi kmetij-
stva relativno nizek.
BAKTEROLOŠKE
IN KEMIČNE ANALI-
ZE
Bakteriološke analize opravlja
Zavod štirinajstdnevno na 42
odvzemnih mestih. Analize ne
kažejo posebnih, zaskrbljujočih
podatkov in so v primerjavi s
preteklimi leti ugodne.
Kemijske analize opravlja Za-
vod enkrat mesečno in tudi ti re-
zultati kažejo neoporečnost pitne
vode. Posebno poglavje so lokal-
ni vodovodi in zasebni vodnjaki.
Lokalni vodovodi v Stopercah,
Žetalah in Grajeni so neopore-
čni, zelo neurejeno in onesnaže-
no pa je črpališče v Vitomarcih.
Tam morajo po naročilu sanitar-
nih inšpektorjev vodo prekuha-
vati in v najkrajšem času urediti
novo zajetje aii se navezati na
vodovod v Cerkvenjaku.
Dr. Korpar priporoča tistim,
ki uporabljajo vodo iz zasebnih
vodnjakov, naj vsaj 2 krat letno
pošljejo vzorce v analizo, enega
v sušnem in enega v deževnem
obdobju. Analiza enega vzorca
stane nekaj več kot 700 dinarjev.
Kljub temu da analize vzorcev
pitne vode v ptujski občini kaže-
jo ugodnejše rezultate kot pred
leti, dr. Korpar opozarja, kako
napačno je sklepati, da lahko
onesnaževanje ostane na seda-
njem nivoju. Povsod v svetu na-
mreč hkrati zaostrujejo kriterije
in sanirajo ekološko sporne pro-
izvodnje, kontrolirajo kmetijstvo
in komunalno urejenost. Temu
se tudi pri nas ne bomo mogli
več izogibati . . .
D. Lukman
Črpališče v Lancovi vasi je zaprto.
(Foto: J. Bračič.)
Z REVOLVERJEM NAD SO-
SEDA
V četrtek, 30. maja, zvečer so v
ptujsko bolnišnico pripeljali
24-letnega Milana P. iz Rucman-
cev 48, KS Tomaž pri Ormožu.
Imel je strelno rano na levi strani
obraza, zlom zadnje stene čelju-
sti in kroglo, ki je obtičala pred
tretjim vratnim vretencem. Bila
je huda telesna poškodba, zato
so ga prepeljali v mariborsko
bolnišnico, kjer naj bi izvedli
zahtevno operacijo. Delavci or-
ganov za notranje zadeve pa so
naslednji dan privedli k pristoj-
nemu preiskovalnemu sodniku
46-letnega F. M. iz Rucmancev
60, ki je utemeljeno osumljen, da
je prejšnji večer s strelom iz re-
volverja poskušal umoriti Mila-
na P. Kako je prišlo do tragične-
ga razpleta spora?
Pred leti je danes že pokojna
teta soproge F. M. zapustila kos
zemlje družini Milana P., čeprav
z njimi ni bila v sorodu. Zaradi
tega je med družinama nastal
spor, ki se je zadnji čas stopnje-
val. F. M. je nekje dobil star re-
volver in ga v svoji garaži tudi
preizkusil. V četrtek je videl, da
se je Milan P. s kosilnico peljal
proti oddaljenemu travniku. Od-
šel je v hišo po revolver, ga vtak-
nil v žep, vzel koso in ob cesti za-
čel kositi travo. Okoli 19. ure se
je Milan P. vračal s travnika,
F. M. je po cesti stekel za njego-
vo motorno kosilnico in mu pri-
tisnil cev revolverja na glavo.
Pritisnil je na petelina, vendar je
naboj odpovedal, zato je pritisnil
še enkrat in krogla je Milanu P.
povzročila uvodoma opisano po-
škodbo. Milanu je kljub hudi po-
škodbi uspelo pobegniti domov,
kjer so mu nudili pomoč. Vsa
dejstva bo ugotovil preiskovalni
sodnik, na tej osnovi pa bo po-
tem sodišče izreklo pravično ka-
zen.
TRČIL V STOJEČI AVTO
Po magistralni cesti od Hajdi-
ne proti Podlehniku se je v sobo-
to, 1. junija, ob 9.30 z osebnim
avtomobilom peljal turški drža-
vljan Mehmed Alp, ki je na za-
časnem delu v Nemčiji. Pred
Podlehnikom je dohitel osebni
avto, ki gaje vozil Alojz Plajnšek
iz Ljubljane. Avto je stal v polo-
žaju za zavijanje v levo. Alp gaje
nameraval prehiteti po levi stra-
ni, vendar tako tesno, da je s
prednjim delom avtomobila trčil
v levo bočno stran Plajnškovega
avta. Pri tem je bil voznik Plajn-
šek lažje ranjen, težje pa njegov
sedemletni sin Borut. Prepeljali
so ju v ptujsko bolnišnico.
VOZNIK TRAKTORJA HLDO
POŠKODOVAN
V nedeljo, 2. junija, okoli 13.
ure je Boris Marko iz Spodnjega
Porčiča 19 pri Lenartu s traktor-
jem, na katerega je imel priklju-
čen obračalnik, na travniku sušil
seno. Na robu travnika se je
traktor pri obračanju nenadoma
prevrnil na bok. Voznik, ki je bil
v kabini se je pri tem hudo po-
škodoval in prepeljali so ga v
mariborsko bolnišnico.
AVTO PO BANKINI IN V
GOZD
Po cesti od Rogle proti Pesku
se je v soboto, I. junija, okoli
22.30 peljal z osebnim avtomobi-
lom Dušan Majcenovič iz Kraig-
herjeve ul. 17 v Kidričevem. V
nepreglednem desnem ovinku je
avto pričelo zanašati na bankino,
od tam pa v gozd, kjer je po 70
metrih vožnje trčil v smreko. Pri
tem je bil huje ranjen sopotnik
Marko Plahutnik iz Hoč.
ZAGORELO GOSPODARSKO
POSLOPJE
Prejšnji ponedeljek nekaj mi-
nut po poldnevu je začelo goreti
ostrešje gospodarskega poslopja
Antona Spindlerja v Zgornjem
Porčiču 11 pri Lenartu. Požar so
omejili in pogasili gasilci iz Le-
narta, Ščavnice in Jurovskega
Dola. Ocenjujejo, da je škode za
70.()()() din. Požar je nastal zato,
ker so se vnele iverne plošče, s
katerimi je bil podaljšan dimnik.
V LOŽNICI SO POGINILE RI-
BE
V soboto, 1. junija, so v reki
Ložnici od Crešnjevca do izliva v
Dravinjo pri Štatenbergu opazili
večje količine poginulih rib. Da
bi ugotovili vzrok, so vzorce po-
slali Zavodu za zdravstveno var-
stvo v Maribor.
FF
Komunalni odpadki
nas dušijo
v ptujski občini je veliko gra-
moznic, ki jih občani pridno pol-
nimo s smetmi, mnogokrat tudi z
ostanki strupov, ki skozi zemljo
pronicajo do pitne vode. Ena ta-
kih gramoznic je v KS Hajdina,
ob cesti z Zgornje Hajdine v
Dražence. Fam se je odlagališče
razširilo že na cesto in se na dru-
gi strani približalo železniški
progi. Uprava za inšpekcije ob-
čin Ormož in Ptuj je sklicala ra-
zgovor vseh prizadetih in odgo-
vornih z namenom, da najdejo
ustrezno rešitev problema.
Doslej je za urejevanje odlaga-
lišča skrbela krajevna skupnost,
ker pa so tudi v tej KS usahnila
sredstva krajevnega samopri-
spevka, ni več vzdrževiilca. Sicer
se pojavljajo interesenti, ki bi že-
leli gramoznico sanirati in jo
uporabiti v posebne namene, to
pa ni mogoče, ker je zemljišče v
lasti Kmetijskega kombinata in
trajno namenjeno za kmetijsko
proizvodnjo. Kmetijski kombi-
nat pa tudi ne čuti odgovornosti
za sanacijo gramoznice, saj je
doslej ni uporabljal. Na omenje-
nem sestanku so sprejeli sklep,
da krajevna skupnost obvesti
krajane, da je prepovedano na-
daljnje odlaganje odpadkov na
območju krajevne skupnosti in
daje potrebno odpadke odvažati
v centralno odlagališče v Rogoz-
nici. Tudi lastnik zemljišča Kme-
tijski kombinat bo javno prepo-
vedal odlaganje odpadkov v haj-
dinski gramoznici. Sekretariat za
cestno, stanovanjsko in komu-
nalno dejavnost bo opravil naj-
nujnejšo sanacijo in namestil
opozorilne table, inšpektorji pa
bodo poostrili nadzor. Sekretari-
at za urejanje prostora in varstvo
okolja bo predlagal spremembo
družbenega plana občine Ptuj ta-
ko, da bi lahko območje sedanje-
ga odlagališča določili za nekme-
tijske namene.
JB
Foto: M. Ozmec
Neprijeten pogled na smetišče v gramoznici ob cesti Zg. Hajdina—Dra-
ženci.
osebna kronika
RODILE SO: Angela Šimen-
ko, Volkmerjeva 9, Ptuj — de-
čka; Terezija Ber, Rotman 55,
Juršinci — Daniela; Mrika Mati-
qi. Zagrebška 5, Ptuj — deklico;
Marija Krajnc, Maistrova 8, Ptuj
—	Žana; Jožica Zoreč, Nova vas
114, Ptuj - dečka; Zdenka Ko-
rošec 53, Markovci — deklico;
Dragica Vučak, Mezgovci 33/a,
Dornava — deklico; Natalija
Dolenc, Zg. Jablane 33/a,_ Cir-
kovce — deklico; Marta Živič,
Apače 38, Lovrenc — deklico,
Silva Zelenko, Cerovec Stanka
Vraza 15, Ormož — deklico;
Anica Šeruga, Strezetina 26 —
Martino; Metka Škofič, Formin
7, Gorišnica — deklico; Gorda-
na Vdovič, Lepajci b.b., Krapina
—	dečka; Kristina Furjan, Gra-
jenščak 17, Ptuj — Tadejo; Boja-
na Borko, Gomila 47, Kog — de-
klico; Božiča Kletečki, Prigorje
106, Durmanec —• Roberta; Dra-
gica Turniški, Durmanec lil,
Krapina — dečka; Vesna
Krajnc, Dobravska 15, Ormož —
Katjo.
POROKE V PTUJU: Boris
Ceh in Milena Janžekovič, Pre-
rad 43; Anton Mohorko in Mar-
jeta Šibila, Trnovec 11; Viljem
Postružnik, Zgornji Porčič 57, in
Marica Matjašič, Trnovski Vrh
29; Branko Purg, Stogovci 55, in
Andrejka Cep, Sestrže 38; Ernest
Likavec, Janški Vrh 19, in Marje-
ta Pišek, Apače 141.
POROKA V ORMOŽU: Go-
razd Milovanovič, Ptuj, Žgečeva
8, in Mojca Cigler, Maribor, Jo-
cova 31.
POROKI V LENARTU: Jožef
Braček in Majda Pihler, Drbetin-
ci 45, Vitomarci; Milan Pivec in
Marija Slana, Ptujska cesta 13,
Lenart.
UMRLA STA: Martin Saga-
din, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj.
1920 - u. 25. aprila 1991; Alojz
Podpečan, Ptuj, Volkmerjeva c.
10, roj. 1917 — u. 29. maja 1991.
TlimnK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovi! Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko 'n ča-
sopisno dejavnost RADIO-TED-
NiK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Člani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223. Celoletna naročnina
750,00 dinarjev, za tujino
1.640,00 dinarjev. ŽIRO RACUN
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.