v gotovini Uto 1X11. flev. JS. v UuMloni, v ranefclleR 8. uprla 1929. lm Din r IzbaJa vssk dan popoldne, UvzemSi oedeHe to praznike. — Inseratl do 30 petit I Dto 2.—, do 100 vrst Dla 150. veČJj inserati petit Trsta Din 4.—. Popust po do rov oru. faserarnl dmvek posebej. »Slovenski Narod« veUa letoo v Jufoslavtji 14L— Dta. sa inozemstvo 300.— Din. — Rokoptel m m vraćat*, — Na* Mdotskc KerfOra to: 3122. 312a, 3124, 3128 hi 312«. Zagoneten umor pri Sodražlcl V minuli noći je bil zavratno ustreljen iesni trgovec Anton Jakopič iz Čmega vrh" - Morilca sta ga prinesla do doma m poklicaia domaćine - Oenar je bil nsdofaknjen Sodražica, 8. aprila, Sinoči je bil tukaj izvršen gnusen zavratni umor, ki je do skrajnosti razburil vse prebivalstvo tega sicer tako miroljubnega kraja. Žrtev umora je postal Iesni trgovec in posestnik Anton Jakopič, po domaće Hribernik, iz Črnega potoka pri Velikih Lasčah. Sinoči je bil do pozno zvečer v gostilni Andolšek na Karlovci. Privoščil si ga je malo preko mere in je bil zelo dobro razpoložen. Okrog 9. se je podal proti domu, spotoma pa se je ustavil v gosiilni g. Jakliča, kjer je popil se pol litra vina. Okrog 10. se je poslovil od doma-činov in se podal proti svojemu, kakih 1000 korakov oddaljenemu domu. Kmalu po njegovem odhodu je bilo slišati dva revolverskastrela. Par ljudi, ki so bili se v gostilni, je skočilo na cesto, vendar pa ni bilo ničesar opaziti in je bilo nato zopet vse tiho. Kmalu po 10. uri je nekdo potrkal pri Jakopičevih. Domaća hčerka je, misleč, da se vrača oče, prišla odklepat vezna vrata. Ko je pogledala na cesto, je našla očeta ležečega na tleh pred pragom, po cesti pa sta bežali naglih korakov dve temni postavi. Oče je samo še zašto-kal: Boli, boli, nato pa se ni več zavedel in je kmalu potem, ko so ga prenesli v hišo, izdihnil, O groznem zločinu so bili takoj obveščeni orožniki, ki so uvedli zasledovanje. Kdo bi bil morilec in kaj je dalo povod za krvav zločin, je zavito še popolnoma v temo. Zagonetna je zlasti okolnost, da sta zločinca smrtno ranjenega prenesla do njegovega doma in poklicaia domaćine, nato pa pobegnila. Koparski umor ni, ker so našli pri umorjenem večjo vsoto denar-jat ki jo je nosil pri sebi, docela nedotaknjeno. Med prebivalstvom se seveda širijo najrazlič-nejše govorice, ki pa so več alimanj le plod bujne fantazije* Pred odločitvijo v stano-vanjskem vprašanju Od komisije sastavljeni nacrt novega »tapovanfsfcega zakona Je bil predložen ministru — Predloži in zahteve zagrebskih stanovanfskih najemnikov Beograd, Y*. aprila. Komisija, ki jo je imenoval Jiinistcr socijalne potttifce, redsednik. Zagreb, . a-prila. Danes dopofclne se je vrlilo v Zagrebu ziborovanje drti-fctva siarovanjskih najemmkov. Zbo-rovanja so se utftle^li tuđi zasrtopni-ki raznih drush zainteresiranih orga-■n.izaei;. Po obširni debati je b:la spre-J3ta ^r^>T:ieT.ica ministru socijalne po- lit.V.e. katerenm predlagalo stanovanj-sfo tiajciirniki, kako bi se naj rešlo stanovanjsko vpraSanje po 1. maju. Predvsem preoia-gaio oajemntki, naj bi se podaHala stano vanjska zašcita brez izieme za vse slabse situirane sloie, ražen ter«* pa naj bi se maksi-mirafe cene sranevan' v starih :n novih hišah Najemniiia bi ne smela v no'benem slučaru presegati zlate paritete. Vse pred 1. majem sklenjene pogodbe, ki bj presesrale razrrerje I proti 11, naj bi 5e razvelja«H!e. Prazna stanovanja naj b*; se uradrerm potom dcđeljevala najpctrebnejŠim prosilcem, če b: llh Iiišni posestnik ne oddai v roku enega me^eca po izpraznitvi. Zvečer je odpotovala v Beograd posebna đtpi'tscij-a. ki bo izročija to spomenico ministru socialne politike. Zima spotnlađi Nenaden vremenski preobrat. —V Hercegovini je rapadel do 1 m visok sneg. — Velika 3coda na nasadih. _ Split, 8. aprila. »n*dni Treme as ki preobrat t Dalmaciji, ki je spremenU tople polnfne dnerc ▼ povsem neprifakorano ii-rao. je pov/r«?il ne «amo relike prometne ©TLrr, namreif tuđi občutno škode a« B»M»ilih. ki *© se i« homo rafrijali. V mestn j« -sneg danes ie skopnrl, r*a »knlifa pa je Se feđiit }*od d«b«]o ^nrino ode|o. Temperatura je stalno pod nielo. Na progi ^plit—LaJ» •• poručeni skoraj tsi brsojavni drogoTi. Tuđi ▼£-eina ostalih telefonskih in bnoj&rnih prog je poškodoTanih. Na ielpini^ki progi Split— $ioj §o morali o^tariti tes feeleiiuški promet, ker je proga na več Krajih tako zametena s pn^ffom, da ^ta rferaj obtieala d*a vlaka. __ Bf»»tar, 8. aprila. V Hercegovini je ^lnHalo ie preko me»ee dni najlepie p«mla- dansk« Treme. Na mnegih krajih je ft« pri #elo eveteti »adne drevje ia privela §m »• fte tuđi prva dela na toba^nih na^adih. Ugledalo je, da bo letodnja letiaa kar najbolje uspela. To pomladansko sliko pa je tekom noći aamorila nepri^akoTan* so novrairia lima, ki je $e enkrat takraljevil« ▼ »iej s»oii mogo^no^ti. V Tseh Tioogradih, iadar-njakih in tobatnib nasadih je «.padl« nad S0 era inega, ki pa je dosegel ▼ riije teie-rih planinskih krajih v okolici Konjic, Vere-sinja ib Gaekega eelo vilino d« 1 metra. Zaradi sreže aapadlegu *nega so eeste Mpet sa moogib krajih Uko debelo sameteaes da je ostavljen sleherni promet in da frrt»n ponovno posameznim ekrajein glad. Železna metla pri beograjski obeini Doslej je bilo reduciranih že nad 600 obeinskih nameščencev — Otpravljeni bodo razni nepotrebni oddeBrf — Uslanoritev mestne hraniinice — Beograd, \ aprila. —- Občinska uprava je izdala včeraj objavo, po ka- teri je bila seda] iz\-ršena naknadna redukcija kakih 300 občinskih uradni- kov. Skupno s to naknadnio redukcijo je bilo doslej reduciranih okoli 600 uradnikov in drugih uslužbencev beo- grajske občinske uprave. V objavi ob- činske uprave se v zelo ostrem tonu kri- tiku.ie nesorazmemo veliko nakopičenje asobja v uradih beo^rajske občin* kar je v veliki meri ote^kočalo pravilno i vršitev službe. Ražen teza so biti ne- I sorazmerao veliki osebeu iz da tki vzrok, da je splošno »ostajalo delo za razvoj občine. V zvezi s tem pripravlja nova beograjska občinska uprava reorganizacijo ce!otnega svojega uradovanja. Ukinilj se bodo razni oddelki ter se bo poenostavi! ves delovni sistem. Najvaž-nej^e je. da se bo osnovala občinska hranilnica mesta Beograda, ki bo po-vsem a vt on om na. SpBt, 6 ??xriJa č. V pctj«d«rjek br> otvn*frna M-^rV^ia razs-fava s!:3far*a Kman3«eTa V^rfov'ća. Riu»rava Je pnirt^ena v veliko tt>€s: ikm «:Hi. Po^ehno ooinnrosf vxhtlja fmttonri kc«r-aC državna vlada oćk>č::s o t>rc^Ti'i Trocke^a za bivanje v Se-rržžu. Kakor ^e ču:e bo Trockv* na>'rJj orefel do\-o!ienie za oTn«'eno biva-n'e v nem^ke^tt zdra^IiSču. da se !rn verzal vsakeca Dn'.itičnesa ^dei-stvov3Ti;3 In da ?e za ćii^a nieroveca biva-nia v NemČiii ne bedo vrši'e nik^r^rtc mari Lfestaciie nicnu na £a5:. Tragična smrt železničarja ?jiH: iprila. Davi »<» t1* pri peti la na tu- kajet)j'em kolodvoru smrtna nesreća. KrM-nicar Frau Marftti je prišli me\\ dva vi-?onn, ki so jn v iM*»ni trpno^u prefpikalt Ko je hotel odskočiti, je pri£el med odhl face, ki so ma zdrobili prsni ko?L S težkimi po§kodhami »o 2fl pripeljali v bolnico, vendar pa je že med prevozora ;Br]ihnn. 7«po-Š^a ženo in dvoje malib otrok* V Londono je bilo iilmovanje prepoTcdano — London, 8. aprila. Tukajšnji listi po-ročajo o nkinitvi za današnjo dobo vseka-kor kuriozne prepovedi filmtnja londonskih nlic trgov in poslopij. Snimanje filmov j« bi!o doslej v Londonu vsaj na papirju naj-strožje prepovedano. Naravno, da je ta prepoved izvzala v filmskih krogih rnnoso srneha, ker )c London že davno postal to-rišče za. snimanje velemestnih filmov. Mest-na uprava se je s preklicom prepovedi, ki datira še iz prej$njega stoletja, le prilagodila dejanskemu stanju. Spložni kongres praTodavne ccrlcvc Beograd* sfM-fui ?. I2 Softje poročsjc. 4« se vr*e rae-đ bo!jparsloo ia arffloo v4ae etr-frve, ki bi » naj vrSI letoindo jesc« v So^S. Na tem kccsre&u aaj fai &e deftnitrvno sklepa!o Borzna porodila. Ljubljanska borza. DeHzc: Amsterdam 22.80—22^6 (22.83). Berlin 13485—13.515 (13^0). Bruselj 7.9W6, BudimpeSta 9.936, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dtinaj 7.985-^8.015 (8.00). London 275.98—276.78 (276.*), Newyork 56.9M, Pariz 221.48—223.4« (222.48). Pra*a 168.33 -169.06 (16«.66), Trst 396.65-298^5 (297.6S), — Efekti: Celjska 158 den. Ljublianr*« Kreditna eksVupon 113 den. Praltediona 850 den, Kreditn? zavod 170 đen. Vrvrče 120 deru Ruše 250—?60 den, Stavbna 50 den.f Se§ir 105 den, Kranjska ind. dr. 285 den. ZAGRES5KA BOKZA. D«ri»«: Donaj 800, Amsterdam "22.S25, Berlin 13.50, Milan »7.65, London -27*5.59, Keuyork .V>.KS, Pariz ?2^.4^t Praga 168.6«, Curih 1095.9. Elekti: Vojna ško^Us 420. INlfZFMSKE RORZE. (.'nrih: Reoczrad 0.1C"., Dnn?.] 73, HuJiiri-p^šta 90.55, Berlin 123.22, Newyork 519.*A Pariz 30.30, MiUn 27.166, Praga 1537. Triorna kriza bolgarske vlade Nepričakovana demisija prometnega ministra Madžareva. Ponoćna seja ministndtega sveta. — Beograd, S. aprila. Po veftteh u SofQe ie bOa bolsarska vlada v soboto zveCer tri ure v krfil Ob 8. zvečer se Je sestal minlstrskl svet ki je trajat do 11. pooočL Malo pred S. ie namreć po-setli mlnlstrskesa predsedLnflta Liapče-va prometni minteter Hadžarov ter mu lzročil svojo ostavko. Povod ra ta korak so bila naspTOtJa med nUm in ti-nan^nhii ministrom Molovom (lede no-vesa nacrta o državnih železnicah. kl vsebuje tuđi obveznosti za bolgarsko siabiltsacilsko poaojilo. Raren te^a i« Madžarov ođtočno proti vmeiavanhi komisarla Društva narodov v bolicar-9ko personalm) politiko, zlastf pa dede fanenovan]a tehničneca (Trektorja bot-ZM*k*h želeuiic, ki na) bi sa hnenoval mftnistrski svet za dobo petih let P dofcotrajnth debatah v mlnistrskem sveta ie mhrteter Madžarov koniito ob U. ponoći umaknil »vofo ostavko in tako z*klhič?l trliirno vladno krizo. I/ tega sklepalo v politićnth kro^'h. da T« na *eM ministr&keza sveta prodri » >\o« Jlmi /ahte>ami, ki b*>d<» brc/ dm unele se posledice v odno&ailh med Bolcarljo \it Društvom narodm. Sofija. aprila. V kabintiu e nerudoma pr>$V> do konflikta in %\cf, zaradi m*rta rtede reorrsanazaci)« uprave žclezn^c. ki sa je tzdelal fmini-rr. odbor Društva narodov. Ta konfV.kt ic povzročil č^r\o kabinetno kri^o. Konfbkt je na5ta! zaradi pra\nc rivna-te!)a 2cleznlc. čicar mandatska doba *e bi!a v Zenevi določena na pet let Žc-leznišk: rmn-ister Madiartn ni hotei s>prejeti te doiočbe ker ie sinatral. da znači to vTT?«§avafl.ie v pravice ministra. Ker je finančni minister Molov vzrraja! na tem. da se v cek>fi sprejme na^rt Društva narodom, 'e Je'ezniški minister demisijom!ral. Va inter\^>ncno ministrskeza pred^edni-ka *e r>H^lo do kompromusa in Mad.'arov »e (:nuknil «rv»rvn dcmisiio. Fordova svobodna luka v Carigradu FORDOVA POGODBA S TURĆIJO — IZ CARIGRADA BO ZALAGAL Z AVTOMOB1L1 VSO EVROPO 1S AZUO — London, s. aprila, tz tukojšnjih gv-sptjJarskih kromov se doznava, da i* &Jkl+-ni* znani avromobilski kralj Henri Ford > tursko vlado pogodbo, po kat eri bo dobit v carigrajskem pristaniL'u neke vrste svo-bodno luko. kier bo mog ti z graditi veliko tovarno za automobile fn Utaiđ. Uvom sastavnih delov bi snrovtn bo docela epro-ščen vseh carin tu dragih državnih dajatev. Sele pri tz\*a±a it te »% obodre tult* bo *•*•»- rat ptaćtvatt ta produkte >\oit tovarue tt*~ znatne prittojhine. ki pa bodr* kljmh temm glede na pruakovaiti veiikanski promet Fordrvih tvornit tvorile za tttriko driđ\'* lep vir dohodkov. V rvezt 2 u^tanovitvim tovarnt \ Carigradu b* Ford opnitil s>w H tovarne v Trsm in bo zalagal tvrtipv in sapmtrm A*Un - avt#mor>lfi ii Cnrirr-rtttu Poskušen atentat na newyorškega guverner ja Grozno otfkritje postnega uradnika - Peklenski stroj v paketu Požar v guvernerjevi palači — Ne*vork, S. aprila. Na ne^ v orfkega guvernerfa Roose^elui je bil včeraj poskušen atentat Na njegov naslov je bil oddan nm neke ni predmestneru poštnem uradu večji pakcu Poštni uradnlk. kl je pri-pravljal poito za prevor, je po nerodnosti ndaril po paketu. Na njegovo najvećjc presenečenje pa se ie začelo Iz paketa v naslednjem trenutka kaditi O^ledavajoč paket, je zapazil, da tli priž!s;alna vrvica, kl je mo-lela Lcpod papirna te^a omota. Naglo jo je iz trga 1 in poteptal. nato pa v navzoćnosti drugih uradnikov previđao od pri sumljlvi paket. V paketu so našli nevaren peklenski stroj, kl hl će bi eksplodirat, pognal v rrak ćelo poštno poslopje. O otlkritju Je bila obveščena policija, ki je uv.dla prelskavo. Znači Ino je, da je bil prejšnje^a većera podtaknjen - vili jrnvernerja Rooseuelta ogenj. k\ je unićil vse poslopje. Anglija bo priznala sovjetski režim Če priđe sopet na krmilo delaTska stranka. — ZnižaU bo vojni proračun in sklicala spkčno razorožitreno konferenco London, $. aprila. Tainfli aosle^k« delavske stranke Henđerson Ie IzJ«yI1, da bo delavska stranka, ćln prlde na vlado, tktlcala razorožltvMio konfemco. na ka ter o bo po vabila vse države ne dede na to, •li h> veianjcne pri Društvo narodov ali oe. Med drnxfm bo stranka prtmemo raliala vojni proračun. Kar 9e d£« »ovietsk« Ra* sf)e. nv/eiBi delavska straakj i# ▼•d»o stališe Iz leca 1924. ter Je f»rli>ravl)caa nri* mati sovjetsko vltdo, toda te ood nocoieoi. da 5t njeni rastopnlki v 4nx1!j ia andeikl doisiniloaili ■« Mnejo bavKI % MitlfiH) propagando. Težavno reševanje reparacijskega problema Odgovor Owen Younga na nemški predlog glede pbtčevao|a r«-paracij. — Francozi so optimisti- — Pariš, 8. aprila. Na plenarni seji odbora strokovnjakov |© predsednik Owen Voang odgovarjal na predlog o nlaifilnem naftrlu dr. Sehaehta. Oiren Young j« a po var jal v svojel nacrta proffreeivni sistem, ki dolofca za obe vrsti plači 1, to je za krit je dolgov in reperacij prvi letni obrok 1.1 milijarde mark, ki bi se po petih Ifiib r^^al na Cl milijarde mark. Franeoski tlsk nava:'* pri lem okol- aoet, da je bil po Dawetkorezn na*rtn iokv čen kot prvi letni okrok oiet^k 2JS milijarde mark. Kem£ka delegacip je dala v c« iprotjn t tem rarumeti, da bi moffla N>w-?ija koanaj plafevati poj drupo milijardo mark. Francoski delegat Moreau je izjavit novioarjem, da pogajanja napredujejo po-Ča*i, vendar pa f* opati, dn Nv*^ kr»n^a!i| t. uapehora. Rim in London osnovni točki svetovne politike Poluradni itaKjanski komentaro sestanku med Mnssolinnem in Chambe rlainoen — Kim, 8. aprila. Polsiužbeni »Popelo df Italia: piše o komentarph iooKeinsketra *i-«ka o s»e«!taikn Mcs^olinija * Chamb^rlai-nora. «1m ima politični svet «edaj dve o«ix.»v nt torki, pdo v Lon^onn. druao v Rimu. čim ho!j n^riiSra moč vele^il ua li.o\meni. teni belj nnraira tuđi vloga Italije in prav tako dobiva Italija večji pomen % namJCa- J njem rpliva ▼eleai? sa morju. Do^iat j* Franrija zaposlena ob Rena in vetana, ;e I Mtm^ollni oprostil ttalr'o v»eh *pon ter ji zasi?ural dorela svobodne roke ti v*e «t-rije. Italija ima danes dorela drugamo »ti»-li&«\ kakor pm ga je imela 1. 1915, Uo j« •točila v aretovno vojao. T* Stran ? »SCOVENSKI K A R O D« dne S aprila 1929. Stev '/9 Ruski pesnik Baljmont v Ljubljani Iz burnega pesnikorega življenja, čigar prvo delo je bilo prav talco kakor Caakarjevo sežgano na grmadi. Ljubljana, 8. april«. &avi je dopotoval a beogradskim brzovU* kom ruski peanik in pisatelj Konstantin Dimitrijević Baljmont. Na kolodvoru so ga aprejell član i Pcm*kkrbti m ztstopniki Ruske Matice. Baljmont se je tak oj po rprejetnu odpeijal v hotel Union, Kakor iz* vemo, se bo Se tekom današnjega dne od* peljal na Bled, da so na laatne oči prepriča o lepoti najlepiega kraja v Sloveniji. Pozdravljamo odličnoga predstavnika ruske književnosti na slovenskih ti eh in mu že* limo, da bi se počuttt med nam i kot brat med briti. Razgovor z Balfmontoai Ruski pesnik Baijmont, U sa je danes đopoklne posetil naš urednik, je izjavi!, da je komad tri ure v Sloveniji, toda kljub temu labfco uzotovi, da je slovenska pokra-jhia najJepša, kar jih )e videl v Jugoslaviji. Cetprav senj razvajen, kaj ti prebivam Že vjet veudar se ne morem nadiviti tuđi vašim prirodnim krasotam, — ie pripove-doval Baljmont Kar se tiče Slovencev, se ml idi da se v 7nno*em ra-zHkuiejo od Hr-vatov rn Srtx>v. Tud! slovenJćino razumem boli© neso srbohrvaSčino Ko sem čital Du« k*ćevo knjigo »Ix dnevnika Jednog magarca« sem razumcl težje, nego slovenski Provod iste knjige, ki mi sa je posla] neki Češki profesor. V Parizu sem dobi] zbirko slovenskih pes-ni, dal ml jo ie moi. Pret-nar in razumel sem vse, ne da bi se slo-veničiae prele učiL Judi eiede biacoglasja /mi Jo slovenšćma vše£. 2al mi ie, da se no morem muctiti v Ljubljani dell neso tri livala na našo moderno (župančič, Ket-te, Murn Aleksandrov itd.). TeiiSče nove-ga ustvarjanja &e je vedno boli pomikalo proti novemu mestnemu indnstrtjskemn o sred ju. A zunanji vzrokl so ovlrali ta novi razevet Poezija je bila v zagati in brez Baii-raontove mogočne pesniške osebnosti ne bi krenila tako odi očno In kmalu v novo smer. Starokopitna kritika je zaman napadala simbollzem in lmpreslonlzem. Baljmoatovi krasni soneti so poezijo osvobodili doteda-njih spon. Namesto podrejene socijalno ko-ristne prldlge ie postala neodvisna ttmet-nost, preroško navduSeno ustvarjanje. Đrez Baljraontovega udejstvovanja se ne bi tako krasno razvil ruski pesniski Jezik. Slcer ie morala postati ruska poezija po zadnjih težkih udarcih bolj prenrosta in bližja živ* ljenju A brez Baljmonta sploh ne bi bila mogoča sedanja ruska poezija. Samo njegov kult samostojne besede Je pripravi] sedanje pravifno sorazmerje oblike z vse-bino. Baljmontova pesem o svetovni vojni L. 191-4 je Baljmont v nasprotju z vsc-mi svojhni tovariSi zapel: Čudno mi Ie misliti, da je lahko treznim lladtm. začeti vojno. Jaz sem zatopljen v radostne čuđeže. ujetnik sem svoje nrisrčne domiŠlHJe. Čudno mi Ie misliti, đa se IJadjć sovražifo, ker se jaz rad vsukema uklonim. Moje sanje se mi smehljajo. knjejo Ijubšzenske care In tko zlate niti Tako sem prepojen z njih disavo, tako mi je taje sovraštvo. da bi prav mirno streijal. Ie bi postat vojak v bitki. MerU bi in streljal kakor vesten boievntk, a globoko bt verovat v življenje. Lahko bi nbijal in lahko amrl. ker ni v meni jeze. straha in htnavske hudobnosti. Če bi ubijat in potem mirno umirat. bi vedel. da smo kljub vsemu bratje tuđi sedaj. da samo zmota. tuja zmota, nas je za trenutek speljala na krivo pot. (Bal'jmontova pesem *Vćjna in sovraŠtvo*). Nad 40 let literarnega udejstvovanja Poleg neštetih prevodov iz vseh evropskih literatur Je izdal Baljmont naslednje pesniške zbirke: V brezbrežnostl, Tišina, Goreće zgradbe, Bodimo kakor solnce, Liturgija lepote, Samo Ijubezen, Hudl Ćart, Žar - ptica, Kolo časov, Zeleni vinograd, Ufao jutro. Baljmont se pesniško udejstvuje že nad 40 let ter zavzema kot tak tudl po odhodu v emigracijo vodilno mesto med ruskimi pesniki. Baljmontova pesem v prevodn prof. Prijatelja Priobčujemo naslednji najboljši prevod značtlrte Baljmontove pesmi »Beiglagolnost« izpod peresa vseučiliškega prof. Ivana Pri* jatelja. Prevod v skrajšani oblik i je izšel 1 1921 v »Ljifbljanskctn Zvonu«. Molk Je v ruski prirodi utrujena neznost. molčeča bolest in pogoHnjeno ialje, jjor}a neizbežnost, tihota, brezfe-reinost, nebo tak hladno in tak bežne so dalje. Daj, pojdi ob zori na nizko pobočje — Nad reko kot dim je megla rarprostrt«. temni se osnulega gozda naroČje, in duša je žalostna in je potrta... Ne gane »e k>čje. GI^mj ni » trave... Globoka tiirno, -nse v molku mini je, logovi gube se v neznane ad srreho, kier Še sedaj propada rn veća moje zadovoljstvo z le potr;. Oitia! ic vid: lio val. PomislL n-i v pred-sobo me nišo pustili! In tako m'dva Slovenca povsod v tu.iini dc-bro «weje:^ in po-sošjena, s*anujeva t rodbinuni v s?T!»sktti sob ah v Tivolfiu! Vida Juvanova Tciko je govoriti o sebi, zbsti inladi igralkL Vrhano mero načrtav in žeija nosi v svojem srcu. ko pa tu in tam obračunava sama s *?hn\. je razočarana in ni zadovoljna Razvojna irta moje/a tsraNke^a udci-stvovanja radi rremaloštc\ilne in premalo zanimive /.a^osfenD-ti v Ictu&nji *«r/nn: ri Šla navzgor, kakor sem n 'elela — in *> tem naj bo ozniće.u vsa tjczadovoljnc st z mojim Jelom v letof.rji sezoni, kakor tuđi srčne želje ■?.! ^Md^a ier? SaTko Jan Prav v i cm je pikai.L'ou riišc-^u pokti-ca, da nismo s svojim udejstvovanjem nikoh zadovoljni — V tekoč'. seziri mi ;e vodstvo naše drime zaupalo dt»st; tv4le,*-nc£a dela; kako se -i st zvrii!. m. sudili drtigL Jaz z njim ni^em zadovoljen, čćirav 2a cenim. iilpua toJažha nu ie v tem, der-no konverzacijsko dramr« Će se rci vse io obnese, hom zadovoljeu. ker bom dobil viijo cažo, tako da bom lahko vsakeia pr» vega kaj »na stran djaU. S tem bi se mt lahko izpolnila že nujna želja po Studiju v inozemstvu In Ml M zadovoljen pa sređen tako, da bi si Se neveste ne iskaL Jože Plot Kako sem zadovoljen? Hvala! će hui* itgSL ne bo, mi še umreti ne bo treba. V hi-ši vlada vseobći vzorni red in mir. Dohod-ki so se mi zvi^ali avtomatično li dobro obCutenih 60 Dio mesci no, Kot državni na-me^čenec sem že 2 leti brez stanovanja in sem primoran, da zidam tam blizu okrog Rožnika po oačrtih in pod vodstvom slovi-tesj Ijubljanskega arhitekta trintdstropnc vflo, katero zapustim po svoji smrti Udruženju gledaliških igralcev. Dmnes popoldnc ob 16. polaganje temcljncga kimsa. na to zakuska pri Čadu, na katero so vabljeni vsl ljubitelji dramske umetno*ti (^odelujc operni orkester). V bodoči sezoni prevjtamem vio« prvt-%\ opcrctntga tenor ja, v drami boru pa na-stopal Ie kot gost. in sicer samo INRIJa. Siccr pa, kakor pravi Svejk: »Mau! haiten und ueiter dienen.« Če se Ljubljančani ženijo na kmetih LiabUana. S. aprila. Zelo začuđeni so bili davi notniki, ki so čakali na prihod Ma«istrovesa a\tobusa. voze«eega na prog! Ljubljana, ^tepanja vas, Hrušica, Dobrunje in Sostro. Avtobtis tS moral že oioli 6.45 prispeti v Lrubljano, pa ;e imel precej3n}o zamudo. Soler, znani li- .ostetio premi-kattiH. Sofer ie ime! res r!ot»ofco rano na čehi in okrvavljeno obleko. Sofer Ivan S. in sprevodnik Jože P. sta ostala snoči z avtobusom v Sostrern. Usta-vila »ta se v ne!\5 ^ostflni, k!er U bita zbrana veCJa družba fan-tov in deklet. Ivanu in JoŽetu so Wla brhka deklera v5eč i ti začela sta jim dvorrtf. Pa tuđi dckletom sla bila »Škrica« vše^ in rade so plesale z njima. Seveda to ni bilo po vofti kmečk:m fantom. Nenadoma so planili na škrica :n vne'a se je krvava birtca. S^ ki Je atl^t. se je sicer možato branil in pridno mu ie tuđi sc^ kim dira I p. Ampak araogo psov ie zaKe\a smrt io tako se ;e dogodilo, da so ja famie :z Sos-tre^a posceno pre^mtkasuh ter postavili pod kap. P. je H precei težko x>oiko-dcrvan in je moral takoi v bomica 5. pa ie odSel da\i. V bolmci so ga za silo obveraH, na kar se je vrnil dontov. V bodoče si bos ta gotovo premislrla lazfti ra !Am&nkansxi Slovenec • poroda o nena-V2dnem docodku, ki se je vrtitkh tnes&j pripetil med tmcri^kiml SovencL Slovence Planine ic hotel zastrnpitj svojo feno, da priđe do zavarovalnine. Jane-z Planine biva v Chicaaru. 2 žeao se ni razume! posebno dobro in zato so bili prepiri na dnevnem redu. FViilo ie celo u-ko daleč, da sta se hotela zaltonca točiti. vendar so ju znanci in prHatelii po-mirili. tako đa sta se pobotkla. Dne 16 marci se je pa Planine z ženo zepet sprl. Beseda Je dala besedo in končno se Je žena navelčala prerekanja ter Je od51a iz sobe Ko se je malo ka$«e?e vraHa v sobo, je bil mož ves spremenjen. Prej divu in razjarien. je po-stal naenkrat pohleven in nalil Je ženi pohio Čašo kave, rekoč: »DuSica, a!i ne bi hotela pita malo Vave. Po kosi hi ti bo sotovo tcknJTa!« 2em se je zdeld Tiofeva priarnrst svai« Ijiva. Slutili Je, d nek&j :ii v redu in je đejaU: v\et kave i c mirim, sara :<-> ptj, te ■ očei! Mola Je t. crilo, pogrib -o leno /a vrat n zakrič« Moral piti! Žena %t ma '^ izvtld iz rok iu Jfla Iz %nbe. ćeš bom e pila Kadar m. ".-.. volja, sili rn« pa ne ho§» Odš t k tek: -i (■ p^kiic^U policijo, l'olicija -e moža ar^ ralt iii pustfla prciska-i k«\c Preiskara e nokizala, da ?e Mla kuva zaštriiplienm. Mr»f |e .Tx»ređa . da Je !ir»ret ženo zasrrup.i'. da 1> dnb.l mvi»-valnino Ztn^ ?e n davno ^jv^rcnal ta IO.«*) dolarjev. i. j. « nad pol mlijona Dia v naš; valuti. Zdaj bo v je*4 razmišlja! o m-varovTihifiri . . . Iz policijske kronike Ljubljana, S. aprila, Letodnja ustra /jma je kolesarske tato* ve ovi rala v prmlu. Cei tjiuo jt; bilo na policiji prijavljenih uno par kolasarskib ta u vin, pat pa to e« ta£eie muoiiti zadnje diu. Vse kaže, da bodo imeli kolt*arfcki tatovi po zasluzi neprevidnih kolf*ar|ev, ki puWa-jo koleta nezaklenjeaa ia brr» oađiorttv« pred po«lopji, go«tilnaini in po raaJienih »#-iah, tuđi leto« prav bogato ftezooo. O t^m pričala dva tatvini, ki tta bili irvr>eni tekom eoe ure ▼ gost i Ini >Fo>rtonac na V i dovdanski ceati. Snoej med '20. in 2L je neznan tat odpeljal koldii miiar«Vemu ^>močuiku Ivanu Kotar ju in kovaču Pavlu Lavrieu. obm U Cernuć pri Ljubljani. Rotarje-ro kolo j« bilo taamke >Styriac, vredno idoO Din, Lavrifevo pa znamke >\'iktorija«, vreloo '^J00 Din. Obe koleni »ta bili £rno pl«»knoi in »karo Ie umi, Livritovo Je tm«lo #t#-wlko 1&\W. Davi p prijavi! ua poi»ciji deiav« Jo«ip Jamnik iz Graditi« pri Pijavi gorici, da j« njegov 10-lctni «in Valentin, u&enec Ijudtk« sole, dne 6. t m. z*pusti 1 boloico, kjer he j« zdravil in da ga od tefi« da« dulj« po^r«-lajo. Domov ni prllel in o£c tuđi n« ve, kj« »e nahaja. Zdi se, da «e je de^ek v m?tta» ki mu je tuje, izgnbiU ni fm txkljuC«Da» da te mu je pHpetlU ne»re*a. Fajit ?m dobro razvit, je plavola«, ima iiv« oči in ««•< crno obleko ter Črn« e#vlje na tadrgn. Prosveta „Bajadera" z g. HičJćtn Sioo«l H bila lwit »U+do&bkm* v vi-«**-*bfeta CftfdaJw6u ttakato polu*. pul>,^.a ve eđ •*« &ow!to*i w«Uala ob »vratni kreafi* g. C#- utffta »«f veselo praptvmia i I KrMN«. v •#- v «ic9 t«feMwfe*«B pnmo*. tmtume v »oIm« sk-^kVm e^v^i^ms« o6ćjb«Iv«. atlgn^ab de uoveca, 3©Dwiue«a tinmti. I« oj •■■ntei U \«*kaflski aaval aa »INJU« i«t a* of>er«to »Ore* X~uxemlMw4fc»«, wa umm4e\ gfrrmm M»€*r1— M^.e ^otke. re*u o katari m^ori n« I« L41*-Ljtktu. ^>& tuđi otenca. »IU}»(lerm« )• prefeta * &jćt£«tu prvo\r*«iio tx-«v4aJDo rwo4- OUv«« tBdi4a s>«rtiiit i« uđici- r,o xvska m m nuo patenMMBa i*vtU*¥i>r jstteca! UIo«d poJLi^v«*.«. mo i«r^ g. Jtrmu, V* tal btk) u>o-i^5e i^rva«i!t sanek « ocKfMlt tamrAH^^. dprenu >c otait, r^*«^' 2. «•!■■•• t*** --r^. V ^oincsn bi MtMinl urn^n Ornati 1. m i. As3 . c^Jjt^vi kn«tedl ^AkMka k v*fr«J»!a P* dtfvrtcm pre^iatJMPi v«cxa aDfcto«. «U*r pa g»- Slovenski tenor Ado Darian ni ©« bđ Wtri H«3tvM T*i o§«fvem i«t4«. •. pr AWv« (►M*^ ku. Beliw«f« ^Bec m Mrajt). Tmnmt iCtrobsia. pi^Ca'lui?. Dc Caneaz (,M*i»o«i>, *y!va« lPrft5avJiJ«w zy '• **■• 2*1 J* v*&l* m&eiit r«c )• bSi vcđtrat som vtmAttt flt*\*Mim v Nbj#. Za $«»>» !V38^29 ie ChtrtuK aa«aftrai tflrona»u ie* so«tu#« a viim m«mi-bio«n po ntsn^b n«r«3ufc ui«1 k. V «MM awiai biu xx}e ta3e v Usca, kjrr Ve P*l Kv^!!^ ^ 9. marca p4t: »Vodf!nc p«7^|e parifteja prefa Rodolf* }e ttifef irtl*đi )mBn*lr>vT«8ai1 *«tmc Vte DartML, ki Je bila nlefo^cim rvoeiie«Hi, «jo<- mrfTM, BMIVfiM ^MCB) BI 19^00^1 IB^aaM 1&G~ &r»MKMd povehioaa* awtres«|p£a LfcabeaetMfcl aH-/>f>r v 3 đd x Mćnv. &rf»r a<"Joo ttMmj* .♦« f%-fMJo v»«4««a ^ alulakm, je p«4 A#» Doftas a €av» d^-vito mth*. br> v uia.niSirf'ni«, a l»dl «^v#l t?T**oi akceti* rnwt+Je *o se n*«efwfc« **ro p«. Mladi «lovc«44u t«oov A4o Dvme )c I« t>e Jv«l«ii kar^erf đr^pet aa DanaJ (»Theatcr a« Jer Wien«), kantor i« wxan do l. arptemtirc :^30. T*» d€4«tv« k v>e4aijor tV>4ac n>egryve«a Te^fnera «■!•«(• li v«Hititi »po^rtao«t1. Kainsr /^ifki, * a#«pv fhVilK brat, tfr Makao Ađh* -n. W H lađnt iv« otw Ioni prv-: epanri t»-twvt *e! mi mungtreni c"*<*af*«)u v Pra« nalve?-* usptfce. arafaftj«« Mda! u dob© trt* l«l po4 vralBimi po*o* v flatd ▼ flamn«. T»# tt fa- t dr. K&rimm m m^v«efti bmmMpHi ati. BuctaMf: DaaKtmova aairi 1* a«>ooc«?i rt- da B se vL»Mw-fi rijatelbein in znancem nazna-nčojno žalostno vesl da je n«ša IrtfbUena mati, tafea :n 5ta-ra mati* gjostpa Karla Mudrochova roj. Valentova o kra^i, a mučni boiez-ni nenadema irmrla. Pogrreb drage pokojnice se bo vršil v torek, 9. aprila 1929 ob ^IS. uri pop. iz hiSe žalosti, Zamikova xA. it. 18, na pokopaftKe pri Sv. Krto. V LJttMIafii. ćne 8. aprila 1939. Rodbina dr. Klepca. Kontritc! Citaffel Princesko Zvezdansko Stev 79 »SLOVENSKI K A R O D< Aie 8. apriU 1020. Strm S Dnevne vesti. — TpmnMmfu v nali voUkt Imenovani *o: za p T">!nQca komandanta L orofni-ficega po:Ka dosedanM pomoćnik komandanti 6. orozniSken potka orožniSld podpol-kcnmik Alojz*] Bar!, r* upravnika dravske stalne vojne bolnice % tem, da opravlja ie nadalje posle mternosa. oddelka iste bolnica unkefcni Dodpolkovnfx dr. Ma te i Justbu u vrtilctt doižnosti načelnika intendantura H. pomorske obalne komande efconorrrsKi mtjoc v mornarici Josip BIeiwe;s. — Napredovanje v sodnj službi MikUv ftč Jote, ravnatelj pomožnih uradov na ©ddetku B stola sedmorice v Zagrebu *e pomaku Jeu v I. skupino II. kategorije. — Iz zdravniik« službe. V imenik xdravni§ke zbornice .a Slovenljo jc bil vpi-»a« zasetmi rdrivnfk v Prevaliti dr. Da-vorin nis. — Razpisan« služba. Mes:ni ma«i*trat rrjartborsk: ra^pisuae m^-sto fnietijerja-ar-hfcekU- Prošnje je treba vložiti do 1. maja. — Konferenca Male antante. Pnhodnja konierenca drZav Male a;itunte k t*> vt^1* koncem maja v Beogradu. Nekaj dni pred politično se bo vršila sjospodarVka kon-fe-ro«ca Male atrtante. — Nalezlfve botfr/ni v ljubljanski in ma. riborskl oblastL Od 15. do II nurca je b:lo v ljubljanski oblasti 32 slučaiev skrtatinke. 34 oSptc. 12 davice, 4 rfuznih bolezni. 7 ftetia tn 238 bripe. V mari bor A i oblasti ie bilo v istem času 554 prime rov hripe. 19 vnetja priuSesne slinavko. 5 frfuznih bolez-nl, 86 Skrlctinkc, 57 ošpic. I11 da\ice in 4 Se na. — 2fvalske kužne bokrzni v ljubljanski lo mariborski oblasti. t.Xl 25. do 31. marca 9ia. hlla v ljubljanski oblasti dva priirera mehurčasteira izpuščaja, 2 sviniske rdečice, 1 garij, 1 svinjske luge in 1 čebe'ne kuge. V mariborski oblasti je bi!o 1. t. m. 10 nri-n*erov mehurčastega izpuSćaja in 4 svinjske — Statistika naše zunanie trgovine za L 1928. Generalna direkcija carln ie f-zdala. ▼ srbofiTva^čini in francoščini pisano sta-tistiko na$c ziraaaje trnoviti e v pretek} em letu. Knj&a obse-ea 661 strani in stane 180 Din.. Dobi se pri vseh slavnih carinarircah in večjih kajizarnah. — Zgrađba privatniti carinskih skladišč na železnftkl postaji Sušak. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani poziv-Iia vse interesente, ki »e zanimak> za sradbo privatnih skladiSO na oost-Ui Sušak, da ji javijo svoje naslove in sporotiio v koliki meri bi bili pripravljeni se uđeježit: fi-nansiranja gradbe javnih skladišč in koliko orostora bi potrebovali v teh skladišnih. Ivan Lev«r ~ Poštaa hranilnka kraljevine SHS uvede $ 15. aprilom \§2v mednarodui \ir» man^ki promc: $ slobodnim mestoni Dan-aiK (Odinsko) preko čekovnoga zavoda v De.nzigu prni istimi pokoji, ki veljajo za ta. promet ■& ostalimi državama Podrobaa po-iasnila glede me-dnarodnega :apla!Čilnexa in virmanv^đtega pronteta dale brezolačno podružnica PoStne hranilnice v Liubljaui, pr! kateri se radi Uhko naiočc seznami imet-nđeov ček. računa cek. zavoda v Danzisru. — Vinski sejem v Llutomeru preložen. Za dan 10. aprila t I. doloćeni vinski sejem in razstava vina v Ljtitomeru se je moral H teliin'h razio^ov preložili in se vrša dne 29. čiprila t. I. Kakor prejSni-i leta. bo tud: ta. priredite^- dokazala, da se pristni »Ljn-tomerčan« dobi umo v LUitomeru. Kljub lanskemu de-ievjtt v rjni jesen: so vina prav priiemeiš^ harmoničnoga okusa. To je pripisovati predvsem pozni trjratvi, kl Je v ljuftomcrskem c»icra.itt pas?a!a ie običajna. Kw so vinske zalese zadnjega letnika posebno obilne, bo tuđi rzbira vina prav lakka Gostilničariem, vinskim trgovcem in drugim Iju bite] i em đobrega \ma se bo nu-diU u dan najlepia piiHka za nakup prvo-vrstnega blaga po z-memo nrzici cenah. — Dobrodelnt loterlja ruđkih otkirsklb udruženi. Minister sodjahic politike ie ucodil prošnji sveta ujedinjenih ruskih oficirskih udruženi v naši državi, nai bi državne oblasti in organi povipirali ćobrodei-no lotcriio, kj }o priredi omenlena organizacija. Ves dobiie1\ !.>teriie je namenjen podpiranju vojnih sirot, vdov. im*alido\' in vojnih fetev. Minlstrstvo narodnega zdra-vja je ie poslalo vsem oblastnim sanitet-nim reterentom okrožnlco, v kateri iim ni-Toča, naj vsem zdravnikom in sanitetnim ustanovam po mofnosfri pr^poročc to člove-Irothibno akdjo. — Opoiortio kmetovalcem. Ministrstvo za kraetijstvo in \ode opozarja ktnetoval-ce« da je letoSnia oštra zima zelo aeugod-no vplivala na kalivost koruze v shrambah. Z oziro.Ti na to se priporoča xmetovalcem, da Jenrliejo Ietos koruro za seme vedno iz trećine kupa, zafcoja ali vrečc. ker je seme iz zunanjih plasrf radi mraza teyuibilo na »vojl kafivofiti. — Zniiune prlstojblne m ore voz vtor-cev za razstavo v Barceloni. Generalna direkcija državnih železnic objavlja, da se bodo smatrali vsi vzorci ra razstavo v Barceloni na povratku kot brzovozno blago in da bodo imeli na železnicah 50% popusta. - Natečaj za vBJo lolo vojne akademik. \'ojno mlnistrstvo Je razplsalo nate-iaJ za sprejem 10 častnikov v vISJo Solo voine akademije. Prijavrti se Je treba do 25. JulUa. — Volltve delavskifa pov«iealkov od-sodene. Po naredbi ministra socijalne politike so ustavljene volttve delavskih in na-mcSčenskfh poverjenikov namesto onih, ka-terlm je rok potekeL Doscdanji poverjeniki osUnejo do nadaljnega na svojih mestih. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta hiadno, Iepo vreme. V^eraJ ie WTo Ief>o samo v Ljubljani hi Maribom, dnigod pa bolJ aii mani oi>I»ćno. Sneftlo ie v Beogradu in Splitu, v Skopju je oa def cvalo. Maksimalna temperatura ie znalala v Ma* ribom. Zatreba in Skopljn & v Beogradu 7, v Spfrta 6, v LfuMiaTri 5.8. Davi te karal ba-rometer v LJaMJani 764 mm, temperatura ie znaSala 0 ftoptaj. Ijaii 51etnega posestnikoveca sinč!becniti. Po-besmil je najprvo v Novi Sad in odrod na Madžarsko Sedaj je v ^egedinu. Pred 20 dnevi &o imeli ponaTejaici v Osiieku v Mc-saroSevem stanovanju sestanek. ki so se ga u-deležil; udi inž. Lunružerskl iz Belega Manastira in Pran Bečanić, vpokojenj notar iz čuze v Baranii. Ofca sta zapletena v afero. Na sestanku je bil tuđi Seemann. Ob tej pri!:ki so ponarejalci napravili nacrte za nabavo »rrojev ta i>onareianje denaTja-Policija je aretirala Brčanića in s:a izrodila sodiscii v Novem Sad u. Vt!crai ie polietja izpustih iz zapora MesaroSovo Drilrfnico Ano Snirer. Da so odkrili ponareialsko tol-po, gre zasluga osiječkemu redarstvu, ii je prvo ugotovilo. da obstoia v Novem Sadu družba, ki se bavi s ponarejanjem denarja. — Afera parnlka »Orflna«. Kakor smo že poročali. se Je pred dnevi pripetila v §i-beaiSkem pristaniSču tefka nesrec\a. Pr1 raztovorjenju bau-ksKa je padH hl^d na de-lavca Blaža Umberta ter ga težko poSko-doval. Policija je irvedla preiskavo in u$:o-tovila, da delavec ni sam zakrivil nesreće. Nastala je zanimiva afera. Včerai je ita'.i-jonski parnik »Orfina*- dvignil sidro, da bi odphil v domovino. V* zadnjem trenutku so pa prrstaniSke oblasti po nalogu sndiSia prepreči'e odhod. Zahvevale so od kapita-na 3» tisoc Din kavdje, kakor io zahteva pravni z^stopnik pon©srečene5:a delavca. Kapttan parnica vOrfine« se še ni odločil. Včera.T *c pamik ostal 5c v prrstanišču. — Smrtna nesreća v sibeniskem pristanišnu. Pred dne\"i se ie pripetila v zadnjem času 2e druga nesreča rri natovaren tu bauksiti:. Ita!ijanski parnfk »Corzinao* ie natovoril veliko množino bauksita Med de-lom se ie polomil jambor in padel na de-lavca B. Butibera iz Sibenrka ter £a reiko poSkodoval. Včerai ie delavec tiod'egel po-škodb:. — I/polni^ao prerokovanje starc^a kmeta. Iz Mostarja poročajo, da ;e zapadel pred trerri dnevi v vseh kraj ih Hercegovine velik sneg. V nižinah temperatura ni padla ter je deževalo. Včerai se ie pa vreme naglo spremenilo. Poiesnil je močan se-ver in prinesel sneg tuđi v nizine. Vćeraj je bila :uko ćela Hercegovina pokrta s pri-llfino visokim snegom. Zaradi ni2ke tem-perarure trpi predvsem saduo drevje. Osebnj v!^k i« Sarajeva ie priiel včeraj v Mostar ' 1 urno zamudo. Pred dne\-i. ko je bilo še lepo vreme, so pripo\-eoln:lo. — PrepreČen zločin zblaznele ženske \' Sarajevu bi se pred dnevi kmalu odigrala pretres! i iva Uagedija. Zahidk Siliak je ue-nadoma /blarnela, Zapela je kričati in na-padla je svo'o sestro ter jo hotela zadaviti. Med sestrarra ie nastala srdita borba, v kateri je zmau-'la uapadena sestra in pobeg-nila. Nato ;t- /b]aznela mati r>!an!!a v so-sedno sobo, kjer sta čakala dva njena otroka ter ju začela davfti. Med tem je sestra poklicala na pomoć sosede. ki so pHtri-teli in nesrectiico z\-e^a!i ter tako re?ilj tuđi o-troka. Šiljakovo so odpeljali na pollcilo, kjer je policijski zdravnik ugotovil. da je zblaznela in je za okolico ne vama. Odpe-IJa.Il so jo v umobolnico, kjer ie pa nišo sprejeli, ker nimajo prostora. SM takovo so zvezano odvedli w>pet dornov. — Starec zsorel ▼ postelfL V Brodu se je pripetfla straSna nesreća. 841etn5 Pran N^ksič, sa:nec, je kadil v postelii, ko ie Ie-gel n'ečer k počitku. Med tem pa Je zadre-mal in g*oreč ogorefc mu ie padel na odejo ter io zažgaJ Sosedje so opacft dim v sobi ter so vdrli v hiJo. Starčeva soba ie bila fe v pjamenfli. Z vd*kn naporom so poiar pogasili. Starca so našli v postelji popol-noma ožgane-gm. — Prefskava v unoni Tool Scklegia. 2e 14 dnl trajajoca prelskava v zagonet-nem umoru novinar ja Toni Se h legla se je zadnje dnl Se pospeSUa. Preiskavo Je z včerajsnjfm dnent prevzel novi direktor za-^rebške policije dr. Janko Bedeković. Ves zagrebski policijski aparat pomaga direk-torju zasledovati morllca. Detektrvi delajo noč in dan in preiskiijejo najmanjše podrobnosti, da bi prišli na sled morilcu. VCe-raj so aretirali več novih osnmljencev, Id Jih Je dolgo zasIKeval direktor Bedeković. Po vseh znakih sodeč Je preiskava na pravi poti in bo imela v kratkem pozitivne uspehe. — Tltoik ofnme zmdl knriu. Na zadnji seH beofrajske zbornice za trgovino hi Industrijo Je njen član Srva Ve!!ć\ trjrovec fz P»f4fc, oro*crj zb>. in'^o na 5k«»d.;?vca žita, ki ve je poiavil v okolici PiroU. To je rasthna, ki jo ljudstvo imenuje »vrat4 in je nj mogoće spraviti iz iita. Zanimivo pa je, da je kruh iz žita« v katerern je seme rast-line vrat. Ijudem zelo nevaren. Kruh ima poseben okui in človeka omami ter povzro-ći otrpnenje tilnika, ki traia štih do pet dni. V Pirotu je bilo zabeleženih že već takih obolenj. Trgovce Velić ic prosil zbornico, naj ukreue v>e potrebno, da se tega škod-Ijivca iztrebi. O istem pojavu ie poroćal trgovec Ljubomir Ristić iz Kruievca. Tu imenuje ljudstvo tako žito »vratno Žito*. — Samomor oHciHa. Pred dnevi so našli letalskega castnika Toplico Ilica * prc-streljenimi prsi v sobici novosadske £O>til-Tie ^5>olui!v'. Olicir ie priiel v četnek v Novi Sad in najel sobico. Bil je zelo potrt in je uapisal tri pisma. Na roči! si je pa tuđi pijace in jedaće. Ko ga je natakarica po-zno zvečer pozvala, naj plaća, jo je prosil, naj ga pusti ie v gostilni. Vstopil je poli-caj 111 gosta opozoril na policijsko uro. Iiić ie zahteval se ČaSo vode. Ko je natakarica odšla. sta počila dva strela. Poroćnik se je z&rudil okrvavljen na tla. O samomoru je bila takoj obveičena policija. RcSilnl vo? Je poročnika odpeljal v bolnico. Med potjo pa je !lić izdihnil. Pri njem so nalli poslovilna pisma in fotografije. UstrelU m je zaradi ponižanja, kj ja ic moral prestati, ko so ga nedavno degradirali. Iz Liubliane —i; Koncerti gođbc dravske divizije. Te dni ie bilo objavljeno, da bo prircjala god-ba dravske divizijske c*blasri vsako nedelio promenadne konoerte preŠka palica s irefernim držalo^n; 1 srebrna ura s srebrno vciižico; 1 srebrna ura z z~'a:o veriiico; 1 skunfrs-003; 1 par moških čevijev; 1 dijaska legniimadia, gla-sdča se na ime Zajc iMarija in 1 želerniš\a legitimacija s sliko, grhseča s^ na i:r.e Mau-rovič Ko. —Ij Seznam najdenih predinetov, r>r jiv-Ijenih policijski direkciji v Liut^llani v 3a.su od dne 16. do dne 31. marca 1°^: 2 ban-Vovca ro 1zno dvikalo; 7 o!jnat:b slik; 1 listnica z 370 I>;n \n \ ročna torbica, v nje-j nekai drobiža, 1 ro-bec, 1 srebrna veritca in 2 kljuca. V že-lezin'Skfh voxovih so se naši: ti-Ie predmeri: 1 star deini pla55, 7 dežnikov. 1 prazna damska lorbica. ! zaklen'en volaški kov-ćek, 7 pdc 1 §al, 1 ro:*ki klabu\. 1 aktovka, 1 vevnica, 2 para starih rokavic* 1 pte-čcvinasta skledica, 1 par starih ntoskih €ev-Ijev. 1 par starih tefovadnih čevlfev. 1 za-vitek peri?d, 1 koiuhovinasri ovrafn'lt in 1 Z3\1tek mila. —Ij Predavanje t »Pravniku« V »r^do, dnf. 10. aprila t. 1. bo predaval na 3««tankii društva * Pravnika< gd. univ. profesor dr. Aleksandar Bilimovifi 0 predmetu: »Rado-□alirarija gospodar»rva<. Predavani« se t»o vršilo ob šestih popoMoe ua godištu v Ljubljani, »oba M. 79. — K obihii odftlHEbi vabi odbor. —Ij KraJeMri ostivat saj o€ boste kmala đra^ič pc?o$:i — Ali pomeni to sirobCc*. gospađ doktti? — Mfk>sttva, mi riravniki :i-karst\ a predplsujemo. sami ih pa ne raV;:i*>. H vda TTočhuL — Pri vas je bik) lani tako vroče, da ie somce sežealo maham krila. — Pri nas je W1a vročina Se hujša. Kunun smo morali đajati sladoled, da nišo oesle kabaiiih jaje. Slavna nemška vohunka v norisnid Zagonetni ženi, ki }c vodila med svetomo vofno fiemfko to-hnnstvo, s ejc omraćil um. — V no ris ni co sta fo spraTiia morii) in kokain. Te dni so se &ai>ria vratii iHTKfboln:-cc i2L /eno, o kaieri nih^e toćr>c» ne ve, K"\Jo .ie bila. zJai se ji je omrač;! um in n*li dar Kov-^ra je ;z£-ubila. Atexi ntn -mi sedartfimi znanci in prijatebi nihče ne ve. da ie bi^a ta žena med svet^vno vojno faktična voditeljica rem^kesa vo-!iuostva. Poles: te^a je zavzemala ^e razna druga \isoka inesta. Zagonetna itx\2. 0 kate^: or\ k :;.m je bila mana njena vl<*ga njed sveto\Tio vojnu. 5c zdaj r>>če;o govoriti, je imela svoj glavni stan v Berlinu. Bila je v starnm sti-kih z \scmi spretri'm: vornmi hi agen-t. dodel.;evala jiin je delo in r>azik na nie. B:\-5i načelnik voja&ke iv>ročevai-<:ke š'uihe \- Nemč!« r^!kovn!k Nikola! l>ravi v svoj: knj^i -Zagonetne sile«, da sta zna!a ta žens^j :n nek* konjen:-Sk; čaj>tnik v najtežih pnmerih vobim-st\ a na/iispeSne|?e poslovati !n da sta «;peljala na !eJ ti!di na>r>rometeneMe Viihune. Zak'oiietiia žena :e bila visoko iz-obražetia in zelo lepa. V Francri in Sv;-ci so jo nazNali »gospodivna doktor*, v Angll'ji pa *Mr5. Ca^nan Heinrch-scn«. V krogih mednarodnih ^Lzemto-v zatrkiiekv. da ie bila rojena v §lezwif:-HoH&teiiru, :oda ali se. da ie b'.b v res-n;c: hJerka neke?a berlin^ke>ra trgovca z unietninanri. Potovala je na pdatl, toda v •;<»Č! pred justifikacijo ie izjavU £a«t* n k-i. ki je stot^l k nježnu, da ra v^ra4a, wc ma ^e kakino željo: Mordi vas te zanimalo, da je mojo smrt uknvit žena. To je b \o vs©, kar je Izpoveđal Ko je pa za£ul glas poveljnlka vojalke-23 ocUelfca, Ki *c prispel, da ca ođ>'ede r:a morije, je pr^pomnil: -Bila te zelo tvemeterva in nerv«ti#t» r.,» enePBricV.il. N.'enermj vtiJKro se si mo^el nihče rrotMtl Obvladala je v«5 svojo ukolico. najboki pa častnike. 2*» ! ni vam. da bi nfkoli ne srečaii ttk« ženske.« Zagonetna žena je prisilila Kudotfa-nisa, da je zap^etel v votrunstvo rtafl sa'ojo Ijubteo. č!anico bertirts/ke«« baleta. Balerina je pa Ku-dojaitka ovadilt Doiiciji. Nekaj tednov Drexl zičetkora sveto\Te vojre ;e ustanovila »go^po. S.cia. doktor« v manJSem me^fu ne4tt cuce države posefcen arad !n ie podVa-povala vse ! ste d-ofične države, da to ii dajali informacije o vojašflkih pri^ra-vali. Med svetovno vojno >e pobecnHt iz Frandje v ^vico. Ob poti ndenect beca so naSli tri \ojakc. ustrelietie z re« volverjem. Samo enkrat ?e ie prHietib, da io je neki koteca poseVal v vohutv-skih pos! h To je bil mož. ki je tri ted-ne pred vel-fleo ofenzivo L \0\H maskiran kot ho'arnd'&ki novinar :nrterv)ifvi! porneišeza francoske«a rrrinistrOteTi prerisetfnika Hcrriota, Veliko vohnjnko sta spravila zdaj v noninico morflj 4n S nodmomico na severni tečaj Polarni razisfcovalec Wilkins se napoti Ietos v julifu s podmornico na severni tečaj. — Najnevameiša polarna ekspedicija. Neraziskam Dolarm kraji so te od nt^daj zanimali drzne raziskovalce in zjfodov'na pozna že mnogo polarnih cfcspedrcij. med katerinu so se žal ne-katere ponesreči'e in beTa ^^rr»rt je za-htevala že mrosro žrtev. Z razvojem rrKxter:u tahnike *;o dobili raziskovatei v.va nrometna sredova od sa ni \ Das>o vfwe«:a do aeroplanov in zrak^plnvov. Nekaterim se je po-srečilo dočeci se* ve-ni in min tečaj. dni-s:; so pa pia^a-ii svo-j pn-eum s srnrtr'n. Klrrb veincemu naponi rn ojrromrwm izdatkom za polarne ek\<3T>e*5k^je so pa kraj:ne okrog obeh teča;ev večinoma še ner.izskane. Zad»nja leta se je zanimanje za pola me Vraje ztlo pm^5a!o. Vsem so še v ?:vem spmn;nu Byrdova. \Vi?V!r*sc>-va, Armrr^isenova. ^asti pa Nofcilova dc^cd cHa. ki ;e tako trasrčno korWfa-h. Med na.rve^ie traged-je v r>o^3rn!i kraiih sjpada nedvemn-o smrt jilavnegn razrslkovalca Armun-dsena. o katerem §e zrdai n! znano, kjc in kako s« ie pr>-neTarn?h kratev \V;W<:rcsa. ki ie fe r>reletrf severni tečaj. Za to desipedicijo vlada tem večje zantna-nje. ker bo rabil VVrjkins prometno sređsH'o. kakT§nera ni rabila še nohe-ra ek^edicija. Kakor smo kratko že poročalr. se nanott \ViTk;ns Ietos v ?u-hhi na severni tečai s pooVr>om'co. Prepričan je, da b© s podanormeo vrt>* dri do severnesa tečaja ;n da bo nje-srnva eksr»edicr?a točno uc:otov^a, ie—li nkroz skrajne seveime to^Hce naše zem-Ve morje a!i pa otok i odnosno celrna. \V!kinsova ideja se zdi na prvi pogled fantastična n prakt^no ne*zvedM»va. Toda zdai. ko so priprave ž> kon^atie :n ko je do'očen to-d: datum starta, n--mamo povoda dvom't' o ekspediciji s r>odmorm*co. WMkkw sf je mora! naiprei ofn%rrti !vx!lrnorn'co. To te h'io te?ko katt? v%e TvKhnornlee so v rohVah države. Po-magak> mu fe naVTriučje. Neka ameri-5ka driK^ba je fme!a namreč podm-orni-co. ki 'e bt!a rsrraiena pr\'otno za mornarico. Ker pa n" ocf^ovariala vsem te+inT3nim znhteA'am. ie momsr-Sko m\-nistrstvo ni bo4elo save^etL Tn tako ie ostala p^oVrmm'ca »Defender« v p-ri-vatnli rokah. W»UnriK ;e ^tof>M v stfV t dot:^5na drwbo in posrečM-o se mu ;e c'ob;t; ^KNd^momfco za po-arno e4csoedi-crjo. Prxfrnornxa ie d^Sra 30 metrov in gonita K) edrcno za fa*ntast?čn-o. Polamt rari«Jkovalec Stefanson. ki ie že pred 15 leti razm^T-ai o dk^»r»ed'^i!i na severni tečaj s podrrvimico. ie \V"1-ktrtsu svetoval. na i počaka. da bi z«ra-Hrr» v(vWn. VVr%:«nR se Da ni dal prpffovn-nti. V polarnem rnortj bo phil 40 me-trov pod morsko g!ad:no» Stefanson ' ga svari, da so v po4amem morju ledene s:ore% k: secajo ude rloboko. Wilkinsova eks«>er?e. VV'irklns hoče oprenrli TKHlmorrtico s posebno napravo tako, da se bo lahko vsak čas spustila pod največ.ie ledene gore. S pomocjo ekt-piozivnib snovi upa odstraniti n»Hc&* -vire v obliki !edSi k«mi-kalij bo topi! Jedene eore In de+al pod* rnomici pot. Ve« srv«t bo t tanlmatfi#eai r>r*akova< prvih vesti o Wiirfi*cwl ekspediciji. Borba poboto popoidme Je amrl v Prajxi po doligi belezni uCitel in hbk zikant Karei FN>sp:4il, znan tniiiionoa ljudi s s% ojimi itevilnimi skladbami xa sokole rlcte .n proste vaje. 20 let ao zvenefe njejjove melodije po v«eh tc-kolsk.h teiovaidnicah na Ce*koskyva-Škem m na vsakem sofcoMiem zletu to ^znanjja^: ntiecovi rrtm nove uspeti* sokoltskega de^a. 20 let je kofTrponraJ neštete slriadibe za najbo!JSe te!ovadD# nastope, s katenmi so čeSkoslovaika sokolska dnišr\a zmajovala v Ino-lanstvu. 20 let Je Ml trdna opora Ob-ce sokoiske, marljiv, skromen ;n so4oi-ski ideii z\-cst delavec, prav. brat v JiAu vdkeca Tyr4eveta bratstva, Pospiši je tri kot sn učitelja da»-be ie v zcodntj m1a«ti zelo nadar-Jen za dasbo. Kot 7 letni deček je zk> žil pr\-o kompozicijo. Na šoH, kjer J# poočeval njegov oče, se }e pridno oĆđ grati na klavir in ko K položi! peda-2oSki ;zc>i*t. je pos-tal kmaMj klaviraki virltioz, !ri so ea rsi češki clasbeni krogri visoko cenili. Postal ]e tiCittH g!ast>e in bil je kot skladateh ze!o pk>* dovit. Z največjo Ijutiezn jo se .ie pa posveti! štvdi'ju ritmične telovadbe m na tem polju se hl* posebno od!:4i^val Kupujte samo pri tvrdkah. ki inserirajo v „Slov. Narodu"! Stran 4 •SLOVENSKI NTAROD. dfie S. aprila 1929. -!r ŽNa valovih strasti Jioman Dekleta, ki so dobila verižice, so Mla zelo srečna, kajti medeninasta ve-rižica je dokaj lep okrasek, osobito če ii je Priložen cekin, s katerim se da pozlatiti. Prijemale so lepo damo za obe >oki in jih poljubljale. Najpogumnejša in najživahnejša med mirni je vzklik-nib: — Mademoiselle! Osrečite nas in Povejte nam, kako je vam ime, da se vas borno mosif spominjati pri molitvi. — Adeidida, — je odgovorila mlada dama hrez oklevanja. — Kako nepreviđna ste! — je vz-kliknil vitez, ki ji je bil ves čas za pe-tami. — Kako nespametno je izgovoriti kar takole na cesti svoje ime... izgovoriti 2a vprlčo takih ljudi! Nepreviden in nespameten je bil tišti hip vitez častne legije sam. Kaj ta-kega si lahko človek misli, če že hoče, toda paziti mora, da ne izgovori tega slasno, če je v Franciji in posebno še v Parizu. — Vpričo takih ljudi! — je ponovil nekak •■ garnira, utrujen v bojih na ba-rikadih in topovskih kartečah. Mož se ni bal oštrih besed iz ust viteza častne 'egije. — M'He touveser! — je zarjove! nosač premoga in položtl težke, umazane roke na vitezovo ramo. — Pa me vendar ne uameravate napasti na cesti! — je vzkliknil vitez bnaneč se. — Kaj nj nikjer policije! Naj priđe sem. Pustite me, prokleta sodrga! To je bil višek vsega, to je bil ogenj v streho. — Doli z aristokracijo! Doli s pi-javko! Udri buržuja! — je kričal ves trg Bastille, V hipu je viteza, ki ga je branila mlada dama, obkoiila skupina razjar-jenih mescanov, ki so kričali za stavo in vedno bolj pritiskali na svojo žrtev. Mlada dama je stala bleda, kakor resnični kip Psihe, enako nepremična in okamenela, kakor ona. Okrog nje, kakor, da jo ščitijo, so stala štiri de-kleta, ki so dobila malo prej dokaz "ljene radodarnosti. Toda glavna oseba v skupini je mislila tišti hip samo na nevarnost, pretečo drugemu. Njen pro-seči pogled je iskal moža z medenina-stimi verižicami, kakor da ima pravico klicati ga na pornoč. In ta pogled ni iskal zaman, kajti hitro kakor puščica, kakor misel ic planil Armand Cambon v množico, da resi potapljajočega se viteza. Njegove krepke roke so hitro odrinile najbolj-razjarjene in kmalu je stal pred vitezom, do katerega se je prerinil tako, da ga je lahko prije! in dvignil. Po tem se je približal z njim železni ograji... Množica je nehala napadati in pustila Cambotia pri miru v trdem pripričaniu. da w imel drugega namena, nego nabo- sti oholega aristokrata na ielezno ogra-jo. Ta ideja je bila glede na smoter ograje povsem nova, kajti mreža naj bi tvorila častno stražo okrog grobov za svobodo padlih bojevnikov. Ideja ie bila tako pikantna, da bi nedvomno iz-zvala splošao odobravanje, če bi se uresničila. Toda namesto, da bi se zgodilo, kar je dobro ljudstvo pričakovalo, namreč, da bo vitez na boden na železno osrajo, sa je dvignil Cambon čez njo in posta-vil za mrežo, ki je postala, čim je straža zaprla vratca, proti pričakovanju vseh oibrambno sredstvo onega. katere-mu bi morala zadati smrtni udarec To :e pomenlo prekrižati račune :n je bilo seveda signal za ogorčenje in razfounenje vseh, ki malo prej nišo imeli dovolj močirih plouč. da teraziio svoje navdušenje. misleč, da nm aristokrat ne tnde, Armamj Cambon je izdajalec narodnih sveti nj. Cambo-n je tajni pnvrženec aristokracije, kajti ne sprejel bi tako rad od odlične dame 5 franrkov za medenina-sto verižico in ne brarsil bi nabosti od:;č-nega gospoda na ogTajo, če bi ne knhal z njim v stem loncu. Camfoon je vohim, ki se poteguje samo za mesto policrjske-ga seržanta. Tako je bil Armand Cambon v očeli razjarjetie množice vsc, samo poštenjak in gentleinan ne. Ogorčeni klici proti našemu junaku so se razlegali od vseh stran: m groze-če se se đv!ga!e "oke. da zpremene besede v dejar.je. Malo ie manjkate, da resitelj n: pri5e* v kolo rešenega. Toda Armand Cambon je stop! na prste in spregovoril z glasom, ki je pre-kričal vihar ogorčenja: — Spostirjte spomin na revohieiio! SpoŠrujte grobove jul#skjh junakov! Znova je pokliča! na potnoč spnrrru na revolucijo in priznati je treba, da ?e bil ta apel boli crnesten, iiego pretšr:. Razjarjena rrmožica je utihnila. — Ce močn: IjiKJtie nišo sposobni T>repreČir; nesrečo. — »e nadalieval Camfocn, — če eerkve nišo zavet £ča v nesreč\ kje naj nesreća na)de za^čito in zavetišče? — Kje dimgie, nes- tu, kjer so pad5i funaki revohicije! Uu'e-že. Česar ne more opraviti stotrsoč bajonetov, doseže Često ena sama beseda. Umerno-st ie samo naitj Dravo bese-do. — Spoštnjte tor ej stx>min na revolucijo, — je nadalieva! Carrtboru — in srx>šmrjte nesrećo, ki pros: ta ?=porrriii zaščite. Nekaj Časa je bilo vsc tiho. — Toda on ie deja?, da smo sodrga, — je zaklica! nefcdo. — Da, da, nazva? »e nas sodrga. — rre ponovila rnmožica. — Prenagljena beseda je v zrak spnščen baloirček. Vi se vrne k onermi, ki ga ie izrast:!. — ^e rđ^ovor'\ Cam- loUa :/i^o^•orj«ra p r-vk_ iri.'a biti kaznovaoa. — Kdo na.J i: kaznuje? -- M;! Smrt aristc4;r^cu;! — Kdo naj x> usmrti? -- M:! Srnn boga ta Šora! - M;? — je ponovil CanrV;\ — f«-rej m: \s\? CK*a;*et i* irsmrt vnega, petde^et ubi e enega, sto umori ene-Z± . - . toda teh dvajs«?!. pctdesct ;h *to jih ne bo nikol: spadalo mc>d ro..ake :«• Viških >unakov. S te>m j« zaJet drugo stnnii.1. >i©J'l ;e no\-a t.&ina. Molk pa r! vedT» STias* iiLk viliarja. Cesto ic ru4 začetci trer-neua rarmi5!jan^a :n pomirien^. — Toda, — se ie začu! če-z r ekij Časa ijlas iz rrmož'cc. — toda ari^to-kra-cija sicruni s «r\-ojo Dti^ofo^tir, s^thti na rcvohicijo. — Da. aristokracija skruni naic narodne svetinje, — je prtrdila množlci, kajti nih^e ne more tnfti. da se ljudstvo ne da hfrko zapeliati. — Ne. motite se! — >e odgovori! Carrrfx>n. — Ce bi h\\\ Obrani na tem kraju vs: arstokrari sveta. h: ne m^irl' n.e arKto-kratov. — je usrovarja! dnj^r*. — Te ie res. — je odgovori! Cim-\r.\. — toda mrfv: re v^/.nalr, osvete. KDOR OGIASUJE. TA NAPPFHfUE! Obfava. Po sklcpu XXIX. rednega občncga zbora z dne 6. aprila 1929 bo izplačevala Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani za leto 1928 6°|0-no dividendo, to je Din 9 — po delnici, za kupon št.28, ki se bode vnovčeval izza dne 8. aprila 1929. Kupone bodo vnovčevalc: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice, Jugoslavenska udružena banka d. d. v Zagrebu, Češka komerčni banka v Pragi in Živ-nostenska banka, filijalka Wien. V Ljubljani, dne 6. aprila 1929. UPRAVNI SVET. Vsaka beseđa 5O par. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamkol - Na ifprašanja bret tnamke ne «H*n» odGovariamo* - Najmanjii oglas Din 5^—> «h^m Sobarico CttTdnc m w^5o rK>s?ra vl^anSa sob. EkaBja, pranja ia tna!o Š*v*nja. s^r«Jtn«m. — Zahtevajo «e dobra aprile vala. Dobra plača. Na«?o-piti Je t»4coj. Natanin« po«MK!b« s sliko na naslov: Ivana Schwarz. soproffa lefcamarja. LjniDfvra«r. 735 Klavirji9 pianim Bdsendorfer Holzl & Heitzmann Fdnsten, Stingl so nesporno naiboljši Dobite jih za najmanjšt obroke Ie pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana Mestn trg 3 tunu rTTTTnnni~iTTnnnnf Koocesija za avtotakse M? p-ods- Od-da se tudS lokal vk ml e karan. Naslov ir>vvTa*ni!cr đ*?«1-nih nride'Vov. Po'asrala daje 5. Ma*h«j, re^ni rootvit*, Ormoi. 733 Soalne divane, otomane žimtrfce fi vse tapeftrlSke tzde&« Kupit« oa}cen«đ€ in naibo!k prt FRAN JAGER. tapetnilc Uabljana, Sv. Petra na^šp St. 29. 34/L Malinska na otoku Krku »HOTEL DRAGA« \/ea boroveja fforda. krasna terasa, sobe s rezzledoffi sa merje. izvrstoa ioter- kuhinja, eene 60— b5 Difl u dao ?n os«ho. €90 Delavnico iii avtogaražo cddani v najeai s i. m-atjem 1929. Poizve5delbov v JurkloStrn via Las^o. 7*4 Koncesija za autotaksi se proda. F\>i«\-e se v upu-avi »5d. Naroda«.__________________ 613 Pianino dobro ohranJefl. oe«o najjfoda^. — Ka«kyv v ^ma^-i »SV»v. Na*x? njCKlno «a zazida-nje. Porr\-^ ^e v np^av-a-Štvn »S>! Naroda«. 7?6 L. Mikuš Ljubi tana H«stn> trs ^ ; npnti sviti tt tmrnih si TirSi'f f 'tfn 'd safito Tvrdka G. B. PETRIN z lesom v TRSTU naznanja globoko užaloščena, da je njen zvesti sotrudn k in prijatelj GUIDO CIAN v 4 f. letu preminul v Trsiti dne 5. aprila 19119 zvečer. Zahva'a. Za pr om noge rn prisrčne dokaze iskre nega. sočutia ob smrtna šepa netpozabnega očeta in starega očeta, gospoda Ivana Žirovnika se vsem najtoirfeje zaJivaJdujemo. Posebna zahvala r>a bodi izrečena predstavTiilcora oblasti, ^ev-skermj in ?o<$henetnu društvu »Sloga« za pfreleive žaJostmke, darovateljem vencev, tovariše-ui pokojnoga ter vsem mnojoštevil-nrm prijateljem in znancem, ki se blagepa ranjkega spremiHi \ rako častneim števihi na njegovi zadnji poti. '\i - Zalinoci ostali« Za Domtadansk? obleks modno blago za dame in gospode v največjl zbIM 'n najceneje pri tvrdki N OVA K~ Ljubljana KONGRESNI TRG 15 Radi pomanjkanja izložb je blago razstavljeno na ogled — brez obveznosti na kupa — v trgovini. Obisčite nas, oglejte si zalo- go in prepričajte se o ugodnosti nakupa. Vljudno naznanam p. n. industrijcem. 'rgovcem in obr.n Kom, da sem preseli! svoio pišamo v ,■-.> Kolodocrsbo ulico št. 3 nasaroti Mestne kopeli - - • Te efon 51. 2659 VAROJAN VOJTEK >arinsk< prsreefnik Kolo^vorsk-: uxa 3 i^BOXAKI> T hl & V* FM ;• uiediniene opekarne d. d. v Karlovnu dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tvornic = v najboljši kvaliteti ter po najugodnejsih cenah. Zahtevajte ponudbo! Inseriraite v „Slov. Narodu"! Strta vsled uđarcev trsode naznarijam v globoki turi vsetti SO-rodnfkom, prijateljem in znancem i>reure^'j vO vest. da ik Bog po-klical v boljše življenje mo re?a Dredrasega, srčnn IjjH.iersefa zla-rega sor>roga, oziroma brata :n srvaka. cospoda Franca Gafeta me^t. uciteUa v p k: je 7. aprila po tioigi mu ćni r*olerni, previđen s tolažiii sv. vere, tK--sii\^anc za veđflo zatisnil s\'c:'e tx^S€ o^:. — Pogreb nepozatv- nega mi soproga bo v tore k 9. aprila ^^ S4. popol-dn« iz hi*e žalosti. Pcijans^j ^esta 21, na r>o\r.pa1išje k Sv. Kr.žu, lcjer te po- !nli ta naš zaklad v rođbkisko srrohnko k večnemu poćltkii. Vse tište, kl 5te ga pozna!: Drr-nm da chranit« to v^tvro ci?> v rai'eršem si>pm:mi. V Ljubljani. đr>.e 7. aprila 19J9. GlahcVuD žalu.'nča ni]a Gale Mariia CUU^, učiteljica v p., Roza Jaoda-Galle, sopron rud. y ct. n.ka v p., sestri. — Inž. Fr-nc Jan