iii * Ameiim Domovina SO fPIC/IHI—HOIW1E ■k CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING. APRIL 20, 1948 SLOVENIAN MORNING N6WSPAPCR LETO L. — VOL. C. V E S 1 n H NESREČA V LJUBLJANI. — Dne 7. marca ob pol šestih zjutraj je v Ljubljani brzovlak razbil voz cestne železnice. Na križišču na Gosposvetski cesti je voz cestne železnice zavozil na železniško progo ravno, ko je brzovlak prihajal. Na mestu sta bila ubita dva potnika, deset je težje ranjenih, vsak ostalih pa je dobil v spomin vsaj močan pretres in praske. AMBROŽEV TRG V LJUBLJANI BO DOBIL NOVO OBLIKO. Podrli bodo toliko hiš, da bo Zarnikova ulica segla do šempeterskega mostu. Ob tej novi cesti bodo sezidali blok šti-rinastropnih hiš. V načrtu je 53 družinskih stanovanj in 90 samskih. Posebnost pri tem delu je to, da bodo delo vodili de lavski sindikati. Skušali bodo LEWS BO .{-j— sodnim stolom DANES VEDEL ”Idai ,u,,i pred PrMev a Kovala na Waterloo ltd. stanovanje, bo seveda stvar par tije. Pritožb v Jugoslaviji ni, če partia odloči. DR MILAN VIDMAR, vseuči-liški profesor v Ljubljani, je bil GLEDE KAZNI stovoljnega dela. Torej obljubljena nagrada za prostovoljno I ---- delo. Kdo bo potem izbran za Sodnik ga je spoznal kri-------vega kršitve sodne prepovedi Pravijo, da je to nekakšna čistka v komunistični stranki Belgrad. — Danes prične v Ljubljani sodna obravnava proti višjim komunisitčnim vlad- Washington. —Federalni sod J njm uradnikom. Kakih 20 jih iisai proiesur v j-juuijo.,,, jo u.. nik Goldsborough je spoznal je bilo aretiranih še zadnji me-pozvan v Haag na Nizozemsko J John L. Lewisa, predsednika i^i Več teh je imelo važne po-kot vrhovni razsodnik na tur-1 premogarske unije krivega, da ^icije pri režimu v Belgradu, nirju za svetovno prvenstvo v ša- se je zoperstavil sodnijskemu drugi pa pri vladi v Sloveniji, hu, Vidmar je vabilo sprejel. | ukazu, naj ukaže premogarjem I Nekateri mislijo, da je to nekak-Imenovani spada sam med zna-inazaj na delo. Sodnik je rekel, ! jna čistka v jugoslovanski ko- ------i-----i-i—I -- J""'“ s—oU«i Union m rministični stranki, da se bodo iznebili vseh, ki niso povsem zanesljivi. Toda vladne oblasti trdijo, da ne bo to čistka kot 'je bila v Rupiji leta 1930, ampak da imajo imenovani apaua win —.....* ------ ne svetovne šahovske mojstre in | da bo danes izrekel kazen za se je udeležil v svojem življenju Lewisa. Nekateri mislijo, da mu neštetih turnirev. ŠT. JOŠT NAD VRHNIKO — 30. januarja je Ozna obstopila hišo žakljevih v št. Joštu. Odpe-lajli so Jakoba Žaklja in enpga bo prisodil zapor. To je prav tisti sodnik, ki je v decembru 1946 obsodil Lewisa v $10,000 globe, unijo pa v $3,-500,000. Najvišja sodnija je po- lajli so Jakoba zamja in enpga j”' ” njegovih prijateljev. Obenem so jtem kazen uniji znižala na $700,. odpeljali njegovo mater in služ- ,000. kinjo. Kasneje so aretirali še že-1 Tudi zdaj, ako bo Lewis obso- lavam oiuuiivttn. — Kinjo. ivasiiej e are m un oc z,c-j iuui ««« ^ -— graditi čimveč s tako imenova- no Jakobovo in njegovo sestro, ' jen bo gnal svojo zadevo na višje Ulm nrAotAvnllTHITl nPlOTTl. Nfl,- T7 T 1..L1 InM. dna obra- okraja Cuyahoga. , vnava bo javna. | Vs*. ki ste za nie8°vo izvolitev za okrajnega komisarja, se Razne drobne novic« h Clevelanda b t« okolice Komunistično glasilo “Borba” imenuje samo dva izmed obtoženih in sicer nekega Frank Dila in Staneta Oswalda. Ta dva sta V Ljubljani so s tem v zvezi za- 'sodišče. prli družino prof. Bitenca. Ime-1 Sodnik je rekel, da vse čaka, ,,, — novane ženske so že obsojene, kakšno kazen bo določil za Lew- bila uslužbena pri ministerstvu žena Jakobova na pet let, druge isa, ker hočejo ljudje vedeti, če za industrijo v Sloveniji, na eno in dve leti. Ostali še niso ima sodnija še kakšno oblast, da "------ udeležite prireditve nocoj, da bo naš priljubljeni Eddie Kovačič videl, da ima veliko prijateljev, ki mulšodo pomagali do izvolitve. (Dalj« na 4. »frmnU Delavci pri Chrysler se pripravljalo na protežira narod te dežele. I Sodnik je razsodil, da je bilo 'to, ker so bili premogarji doma , zahteva 30c KOMUNISTI SO IZGUBILI HUI nočejo priznati pokojn ' : 1*1 - rin an /\ofo Iz raznih naselbin Madison, O. — V soboto 24. Kongres pripravlja strogo poslavoproli komunistom IfMsggg Vsi komunisti se bodo morali registrirati enkrat na leto Evropske države imajo zdaj zvezo za obnovo Pariz. — Zastopniki 16 evropskih držav eo podpisali ““evropsko organizacijo za ekonomsko sodelovanje” na podalgi Mar- Demokratska seja— Jutri zvečer ob 8 bo seja Slovenskega demokratskega kluba Euclidu. Vršila se bo v SDD na Recher Ave., ker je ravno pred volitvami je važno, da se vsak član seje udeleži. Srebrna poroka— Jutri bosta praznovala 25-letnico srečnega zakonskega življenja poznana Mr. in Mrs. Frank Pugelj, 10724 Plymouth Ave., Garfield Heights, O. Poleg treh hčera in sina jima tudi številni prijatleji in znanci prav iskreno čestitajo s željo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala tudi zlato poroko. Prestal operacijo— James Bartol iz 6316 Carl Ave. je srečno prestal težko o-peracijo v Charity bolnišnici. Obiski zaenkrat še niso dovov-ljeni. Na obiskwiz Penna— Na obisk sta prišli iz Penn-sylvanije Mrs. Ana Bolk in hči Rose. Nahajata se pri bratu John Oblaku, znanem moover-ju na 1146 E. 61. St. Želimo jima prav veselo bivanje v naši metropoli. Po pisma naj pridejo— Pri nas je pismo za Marijo Erjavec, doma iz Bojanjega vr- na ... .. shallovega načrta. Ta zveza, so Erjavec, u. poudarjali udeleženci, bo dopri- ha 14 pri Muljavi. Dalje pismo ___1 J___1 -___?___________1 1__m . 1____ A -Juli n ,1AWI n 17 nesla trajen mir v Evropi. Iza Tekavec Andreja, doma Angleški zunanji minister Be-(Rudolfovega pri sv. Vidu. ..... bilo dovolj, da so ostati vsi pre- Čelov komunističnih mogarji doma. v 2. svetovni vojni. Prijatelji in Detroit. — Avtna unija, ki zastopa 75,000 delavcev pri Chrysler korporaciji, je odklonila ponudbo firme za 6 centov priboljška pri mezdi. Obe- trdnjavah so bili rdeči poraženi Rim. — Radi počasnega voliv-nega sistema še ne bo znano do tov priooljSKa pri mezui. uk- ---- - --- - ~ nem je unija vprašala glavno srede ali celo četrtka, koliko po alarmov io iTnhilfl vsnVfl stranka unijo za dovoljenje, da začne s stavko v 25 tovarnah, ki so last Chrysler Co. Unija je vprašala za 30 centov več na uro in Chrysler je prva, ki je sploh napravila kako ponudbo. Jutri se bo sestal izvršni odbor unije, ki bo odločil za stavko ali proti. Zastopniki unije in Chrysler podjetja so imeli sestanek v petek zvečer za eno uro. Ker niso mogli priti do sporazuma, je bila seja prekinjena, ne da bi določili dneva za prohodnji sestanek. Unija vpraša za 30 centov povišano mezdo in nekaj drugih priboljškov, kar bi vse skupaj zneslo nekako 35 centov priboljška na uro za delavce. Tri na dan slancev je dobila vsaka stranka pri volitvah. Toda toliko je že sedaj znanega, da so bili komunisti temeljito poraženi in da je dobila največ glasov Gasperije-va krščansko demokratska stranka. Celo v takih komunističnih trdnjavah, kot so Milan, Turin, Benetke, je Gašperjeva stranka naprej. V Bologni, ki je znano kot “italijanski Kremlin,” je krščansko demokratska stranka veliko pred komunisti. Prva poročila iz Milana, ki je znano rdeče gnezdo, dajo 200 izmed 911 volivnih okrajev krščansko demokratski stranki za senatorje 76,739 glasov, popularni fronti (komunistom in socialistom) pa 60,219, dočim so dobili protikomunistični sociali sti 28,682 glasov. Sodijo, da se je udeležilo volitev 90% od 29,000,000 volivcev, kar je dobro znamenje za stranke, ki so proti komunistom. Takoj, ko so komunisti uvide- Kaj se bo zgodilo, ako bo Lewis obsojen, še ni znano. Ena tret j ina-premogar j ev itak ni šla nazaj na delo, ampak čaka, kako bo opravilLewis na sodniji. Ko so zvedeli, da je bil njih predsednik spoznan za krivega na sodniji, jih je zopet več tisoč pustilo delo. Ako bo pa obsojen, nastane lahko zopet'splošna stavka. Američan obtožen, da je vodil propagando za nacije tekom vojne Nekateri očitajo Millerju, da je milijonar. No, to menda ne bo noben vnebovpijoči greh. Tu- ---------------------—, . di Roosevelt je bil milijonar in M, da so bili tepeni pn volitvah, so zagnali vik in krik, da so bile tudi Wallace ima menda vsaj en milijon, ki ga je napravil s koruzo, pa so vseeno zanj in so bili za Roosevelta. t * volitve sleparske. Veseli nas, da so se sporazumeli unija in premogovne družbe. Še bolj bi nas pa veselilo, če Dobro plačajo, če smejo v Ameriko Miami, Florida. — Oblasti so žbe. Se Doij m nas pa vesemo, ce muum, num#. — bi kdo vprašal publiko o tem, ki prijele nekega letalca in tri Ki . i i_____ _i.r-.i-__x___ Ininn lri art v/vrili t.llinA w 7fid Boston. — Robert Best, star 52 let, doma iz South Caroline, je bil od porote spoznan krivim izdajstva napram Zed. državam, ker je tekom vojne vodil propagando na radiu iz Berlina proti Zed. državam in ostalih zavetnikom. Sodnik še ni izrekel obsodbe, ker je obtoženi rekel, da se bo pritožil na prizivno sodišče. Na j višja kazen je smrt. Obtoženi se je izgovarjal, da je hotel pomagati Hitlerju v boju proti komunizmu, zato je imel 300 propagandnih govorov na radiu tekom vojne. Tekom vojne se je poročil z Du-najčanko, ki je še vedno v Avstriji. Od začetka kolonij pa do danes je bilo v Ameriki samo 36 slučajev, ko so sodili izdajalce proti Zed. državam. V več slučajih je bila izrečena smrtna obsodba, toda nikoli izvršena, ker je bil vsak pomilo-ščen. poznanci so prijazno vabljeni k poročni maši. Novoporočencema vse najboljše v novem stanu. Sheldon, Wis. —* Dne 26. marca je umri John Medved pri hčeri v Chicagu, kamor si je bil šel iskat zdravja. Star je bil 67 let, doma iz Zagorja ob Savi. V Ameriko je prišel 1.1908, živel v Kansasu, Wyomingu in Chicagu, pred 15 leti pa se je z družino preselil v Sheldon in postal farmar. Zapušča ženo, dve poročeni hčeri in tri sinove. CHICAGO, ILL. — Družba sv. Mohorja bo priredila 24. aprila plesno zabavo v šolski dvorani sv. Štefana. Godba bo za stare in mlade in vse bo preskrbljeno za dobro jedačo in pijačo. Naj nihče ne reče, da je prestar za na to veselico. Samo da ga na tragah ne prinesejo tje, pa je potrjen in vr tel se bo, da bo vse v krej letelo. Na 9. maja bomo imeli pa odrsko prireditev v šolski dvorani. To bo v počast materam. Dajmo jim priznanje za njih žrtve z veliko udeležbo. Iz Clevelanda je prišel na obisk Ernest Račič, ko se je mudil tukaj na kegljaški tek mi KSKJ. Prav veseli smo ga bili. Na bolniški listi so zdaj: F. Tomažič, Mrs. Lončar, A. Zupančič, Mrs. Antoinette Blatnik. Vsem želimo, da bi čim prej okrevali. — J. M. zast. ■o državah, pripravlja predlog za bo koncem konca plačala račun z dražjim premogom. V Ameriki se pripravljamo na vojsko, kot je videti. V istem ča-su pa na vso moč kričimo, da ne maramo predsednika, ki bi se kaj razumel na puške. tajce, ki so vozili tujce v Zed. države. Letalec Edward Murphy je priznal, da je petkrat peljal brez dovolenja ljudi iz Kube v Chicago, New York in Filadelfijo. Pripeljal je 19 Kitajcev in 4 Evropejce. Dobil je od vsakega od $600 do $1,000 “za delo.” kongres, ki bi postavil v jasno luč vse delovanje komunistov. Predlog je imel v začetku točko, ki bi zahtevala registracijo komunistične stranke in vseh organizacij, ki so v zvezi ž njo. To točko so zdaj izboljšali v toliko, da se zahteva od komunistične stranke in vseh sopot-niških organizacij, da se registrirajo pri justičnem oddelku vsako leto na 1. julija. Komunistična stranka mora dati vladi imena in naslove vseh svojih članov, ki so bili pri organizaciji v pretečenem letu. Dalje zahteva predlog, da ne sme imeti noben komunist vladne službe in da ne sme kandidirati v noben urad, ako ne izjavi svoje politične pripadnosti. Noben član komunistične konferenca je ob zaključku sprejela resolucijo, v kateri izražajo Zed. državam zahvalo za pomoč Evropi v tem kritičnem času. V tej zvezi so zdaj včlanjene sledeče države: Avstrija, Belgija, Britanija, Danska, Francija, Grška, Irska, Islandija, Italija, Luxembourg, Norveška, Nizozemska, Portugalska, švedska, Švica, Turška ter francoska, ameriška in angleška cona v za-padni Nemčiji. Zvezi se lahko vsak čas pridružijo še druge države. Tudi izstopi lahko vsaka, če želi. Iz zveze se bo pa črtalo vsako, ki ne bo v polni meri sodelovala za odpomoč sebi in drugim državam te zveze. poročena v cerkvi sv. Vida Pauline Skrjanc Sedlak, hci poznanih Mr. in Mrs. Mike Skrjanc iz 1131 E. 76. St. in Tom Pav-iik, sin Mrs. Pavlik iz Mohawk Ave. ■o- VREME V Clevelandu je kazal toplomer včeraj 79 stopinj. Za sinoči so napovedovali dež, ki je šel pa severno od Clevelanda. Za danes napovedujejo popoldne in zvečer par nalivov, zvečer pa mnogo bolj hladno, okrog 50 stopinj. V Wyomingu so pa imeli včeraj tri palce težkega snega, ki je trgal telefonske žice. ■o- GRŠKA ARMADA JE ZAČELA PRITISKATI »vi. muuen turn ' stranke ne sme zaprositi za po- NA GERILCE tniško vizo in nobena vladna' ... ------ ------- Atene, — Grška armada je agencija mu ga ne sme izdati. zaie\& 0(j treh strani pritiskati Odsek namerava predlog še na utrdbe komunistov iv gorov-izboljšati, predno ga pošlje v ju severno od Korintskega zapornico na glasovanje. Upa, ]jva. Domnevajo, da je tam da bo dobil v zbornici prednost kakih 4,000 gerilcev. za sprejem. Koliko vladnih čet je v ak- -------o------ ciji, ni znano, toda v boj je slovenski izgnanci so 81 stopilo gorsko topništvo, peho- REŠILI LE GOLO ZTVLJE- > . , , « nje, pomagajmo iiM* ta *n P°Jna letala._______________ AMERIŠKI VOJAKI SO IZTRGALI RUSOM UGRABLJENO ŽENSKO NA DUNAJU Dunaj. — Rusi so hoteli ugra- (francoski vojaki, ki so se peljali biti neko Nemko v ameriški coni | mimo v policijskem vozu in so pri Dunaju, toda ameriški voja- obvestili o tem ameriško patru- V Nemčijo je pribežal zopet en češki pilot Munich. — Na nekem letališču v Bavariji je pristal češki pilot z vladnim letalom. Povedal je, da je njegovo ime Vladislav Svendovsky. Kaj, ali nima Ohio niti lepih vdov več? Columbus, O. — Guv. Herbert je dobil iz Nemčije prošnj‘o od ločenke Garde Richer, stara 38 let, naj ji pomaga dobiti primernega moža v svoji državi. Guverner je to razglasil in do-zdaj se je priglasilo že pet moških iz Youngstowna, Toledo in Delta, ki so pripravjleni Nemko poročiti. ki so jim jo iztrgali iz rok, kar bi skoro privedlo do prelivanja krvi. Rusi so ugrabili žensko in jo s silo vrgli v svoj avto blizu gradu Kahlenberg pri Dunaju. Ime ženske je Elsa Pfeffer. ženska je ravno stopila iz taborišča Coblenz, kjer se nahaja kot begun- v roki prisilili žensko, da je šla v njih avto. Vse to so videli angleški in ljo. Ta je drvela za ruskim avtom, ga prisilila h kraju ceste, nato so pa Amerikanci ukazali Rusom, da jim slede do najbližje ameriške stražnice. Rusi so žensko izpustili. Rusi niso hoteli iz avta, nakar je ameriški poveljnik postavil ruskega kapetana Kušina pod začasno aretacijo, ka, ko se ustavi poleg nje ruski jjer n; ubogaj ameriškega pove-avto s civilisti. Ti so z orožjem lja v ameriški coni. Amerikan ci so Ruse s silo primoraH iz avta imerika bo zdaj sama nipovala staro železo na Japonskem Tokio. — Tukaj se nahaja ducat zastopnikov ameriških jeklaren, ki preiskujejo, koliko starega železa bi se'dobilo za izvoz v Zed. države. Ogledujejo zapuščene jeklarne, ladjedelnice in drugo, kje bi se dobilo kaj starega železa. Nekateri trdijo, da leži do 3,000,000 ton starega želj^f v raznih ladjedelnicah. Pred vojno je bila pa Japonska tista, ki je kupovala staro železo v Ameriki. Leta 1939, ko se je Japonska pripravljala na vojno, je pripeljala iz Amerike več kot 2 milijona ton starega železa. Odsek je podaljšal cene pridelkom Washington. — Poljedelski odsek je sprejel predlog, da podaljša vladno garancijo poljskim pridelkom do 30. junija 1950. Predlog bo prišel v zbornici na glasovanje. Bolgarski vodja je bil obsojen za življenje Sofija. — Dimiter Gičev, bivši podpredsednik agranske stranke, je bil obsojen 'v dosmrtno ječo. AMERIŠKA^DOMOTINA^mL^^BI^ = am Ameriška Domovi iv a «111 mf-mi-liOMi (JAMES DEBEVEC, Editor) , •117 St Clair At«. HEnderaon 0628 Clereland I, Ohio ________Published daily except Saturday«, Sunday« and Holiday« NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za -dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. ___________________ BESEDA IZ NAHODA j imun m m nmt"« ■■■•«»«»»»■■■■«■■«■ APRIL tm t A T • ^ 1 9 4 2 3 4 S C 7 t 9 M M 12 UMU m m 1« 19 20 V 22 23 M 25 26 27 21 29 30 SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Pott Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 78 Tues., April 20, 1948 Ljudska sodišča Največja farsa v Jugoslaviji so tako zvana ljudska sodišča ki so postavljena zato, da služijo “ljudskemu režimu »'t0 je — komunistični stranki. Če si pokličemo v spomin, kako so ta sodišča sodila in delila pravico generalu Mihailoviču, naškofu Stepincu in drugim dostojanstvenikom, si ne bo težko predstavljati, kako delujejo ta ‘ sodišča” pri navadnih obravnavah po vaseh, kjer komunistični “sodniki” naglo “sodijo" male in neznatne antikomuniste, ob kričanju trenirane množice “Smrt fašizmu!” Ves ekonomski sistem je državna last in pod državno kontrolo. Vse, kar ni v soglasju z marksističnim komunizmom, ni vredno besed. Privatno lastništvo in podjetništvo je že skoro popolnoma odpravljeno. Danes se lahko spomnimo, kako so med svetovno vojno Tito in njegovi ameriški sopotniki glasno proglaševali, da bodo partizani vzdržali privatno lastništvo. To je bilo celo' zanešeno v novo jugoslovansko ustavo iz leta 1945, toda da komunistične ustave niso vredne niti papirja, na katerem so napisane, to nam je pojasnil že sam Tone Garden, glavni urednik Prosvete, ki mora že vedeti, kako je s to stvarjo. Tito je spravil skoro vso industrijo in trgovino v oblast države, to se pravi — komunistične stranke, kajti stranka in država je eno. Zahvala Ob priliki mojega obiska v Clevelandu sem bil deležen take ljubeznivosti in pozornosti, da čutim dolžnost, da se javno zahvalim. Najrej Rt. Rev. B .J. Ponikvarju, ki me je vzel pod svoj gostoljubni krov, potem g. Anton in g. Joseph Grdina, Ameriški Domovini, vsem sorodnikom in znancem iz Smlednika, Preserja, Notr. Goric, Bevk, Vrhnike in drugod. Vsem in vsakemu: Bog plačaj! Rev. Alojzij Jenko. ------o------ Glede zidanja hiš Cleveland, O. -r Nekdo me je malo potipal s pismom glede zidanja hiš v naši okolici, kjer se tako počasi zidajo hiše. Takole piše: Zdi se mi, da si predsednik korporcaije za zidanje hiš te pogorele okolice, kaj je za en vzrok, da se to delo ne izvršuje, dasi je bilo že večkrat Obljubljeno? Na zadnjih dveh takih prireditvah sem bil sam navzoč, kjer se mi je obljubilo, da bo hiša že s prvimi januarjem potavljena. Zakaj se to ne stori? Dalje piše: In še druge pritožbe imam: Zonska komisija je tudi določila restrikcijo glede rezidenčne postave, da se v tej okolici ne sme voditi ali ustanavljati industrij. To tudi ne drži. Vidim, da se opravlja delo garage na Carry in E. 61. cesti, kjer je naravnost rezidenčna restrikcija. Ali lahko dela vsak po svoje? Vi ste kot tak odgovoren za take kršitve. Dalje: Kaj je z igriščem? Že tolikokrat obljubljeno, se še. sedaj ni začelo z de-iom! Družine čakamo in čakamo, kdaj bo kaj iz lega! tako drag denar zidanih hiš. Drugo je, da Se ne ve, kako bo s cenami jutri. Ako se posreči, da bo McKay jeva produkcija hiš izpadla OK, potem bodo lahko še to leto postavljene na vseh praznih lotih še ostale, hiše, ki jih potrebujemo. Zelo se pa čudim temu, da se ne zmenijo še drugi trgovci te naše okolice, ki so odvisni od trgovine te okolice, da bi vsak eno tako hišo sezidali, kakršnih že stoji šest. Zakaj,pustiti, da se morajo s tem truditi in ubijati samo nekateri? Zakaj naj samo nekaj ljudi vse stori? Že nad tri leta nosimo to breme samo tisti, ki smo dali v ta namen posojila, denar brez obresti, oni, ki niso potrebovali hiš, pa so jih vseeno zidali, da smo preprečili tovarnam, da niso pokupile in naredile dvorišč železne industrije, tako zvane “scrap yards,” kar bi unčiilo našo trgovsko St. Clair Av., in okolico cerkve sv. Vid?, ki je rezidenčna okolica. Vsega tega se nekateri trgov, ci nič ne zavedajo, še ko smo prosili posojila, se niso zmenili, smejali so se. Tako se naselbina ne zida in zidati ne more! • Odjemalci, ki podpirate tukajšnje trgovce, vprašajte, če je tisti trgovec kaj prispeval za pomoč k zidanju te okolicg, vemo da so taki, ki bi lahko sami sezidali nekaj hiš, a niso hoteli pristopiti k tem, ki so žrtvovali svoj trgovski denar; to ni simpatija trgovcev do odjemalcev. Dobre volje se potrebuje, če bi je bilo, bi ne imela draginja ničesar opraviti z zamudo zidanja hiš In to okolico moramo čim prej mogoče pozidati. Trgovci to lahko store še letos. Nikar Vse delavstvo je pod državno kontrolo, pa naj bodo to tovarniški delavci ali pa pisarniški uradniki in uslužbenci. Vse osebe, ki prejemajo plačo ali mPzde, morajo pripadati unijam ali sindikatom, ki so združeni v federacijo, katero kontrolira Djuro Szalaj, jugoslovanski komunist ™dj»r-p. “V”*". -sr u in njegov urad določata mezde, kraje in ure dela. Vse stavke so prepovedane in uveden je “speed-up” sistem, V kakšnem položaju bi se neki znašel naš premogarski boss Lewis, če bi pod tem sistemom hotel uveljavljati svoje muhe? Morda nam bo vedel razložiti to Garden ki se pa najbrže strinja s takšnimi delavskimi taktikami, kot vladajo v Jugoslaviji, kajti z njeigove strani nismo še nikoli slišali tozadevne graje, mnogo je pa že preklinjal ameriške kapitaliste, ki delavce tako neusmiljeno izkoriščajo! Jugoslovanske oblasti lahko proglasijo vsakega poljubnega človeka za fašista ali ljudskega sovražnika, nakar mu zasežejp dom, pose'stvo. trgovino ali karkoli ima ter ga pošljejo na prisilno delo. Uradno je ugotovljeno, da je v Ju-goslavji nad sto tisoč ljudi na prisilnem delu. Ker je bil pred vojno v Jugoslaviji manj kot milijon delavcev, to p.omeni, da je postal en delavec od vsakih desetih — suženj. Delavski sindikati in unije so bile oficijelno postavljene kot orodje komunistične indoktrinacije. Nedavno je zagrebški komunistični dnevnik “Viesnik” pisal: “Sindikati morajo vzgajati delavstvo v Marks-Engels-Lenin-Stalino-vem duhu . . . Sindikati morajo postati šola komunizma." Stališče jugoslovanskih komunistov do Cerkve v vseh njenih oblikah je dobro pojasnil dr. Vladimir Bakarič, premier hrvatske ljudske republike, ki je izjavil kmalu potem, ko je bil Tito trdno v sedlu, na nekem zagrebškem shodu: “Vera je strup za ljudstvo. To je temeljni kamen vsake marksistične skupine na svetu, v kolikor se vere tiče. Marksizem smatra, da vse Cerkve in vse vere niso nič drugega kot ustvaritve buržvazne reakcije. “Vera ho vzdržala samo dotlej, dokler bodo reakcionarne sile vladale človeški družbi.” Vsa politična gesla Titove komunistične vlade so ena’ sama velika sleparija. Jugoslavija ima danes najbolj brezobzirno centralizirano vlado v zgodovini jugoslovanskega plemena. Resnična avtonomija za kateri kpli del Jugoslavije, je bajka. Niti kralj Aleksander, niti princ Pavel, ne diktator Zivkovič ne fašist Stojadinovič ni še izvajal nad deželo tako stroge in popolne kontrole, kot jo izvaja Titov komunistični režim. Oboževanje Tita ne bo moglo nadomestiti katoličanstva in pravoslavja. Oboževanje Tita je poniževalno, svetohlinsko in odvratno. Kljub novi komunistični veri in komunističnemu prizadevanju ne bo to oboževanje dolgo trajalo, da, saj že danes silno in naglo peša. Jugoslovani so estetično ljudstvo, so mehkega srca ter ljubijo in spoštujejo svoje ženstvo ter postavljajo družino na visok piedestal, zato ne bodo zamenjali svojega Boga z vseslavnim Josipom Bro-žem, iz Rusije presajenim hrvatskim gizdalinom, s tem jugoslovanskim Goeringom, čigar poglavitna skrb so sijajne uniforme, kplajne in redovi, s katerimi je noč in dan obtežen! Čudno, da se je nekdanji “modlar v fondri,” ki tako strastno sovraži vso buržvazno frakarijo, tako zatelebai v soldaški sijaj, ki je že pri vseh pametnih narodih že davno otemnel! Dotični, ki mi je pisal, se ni podpisal, saj je človek bivajoč •• tej okolici opravičen, da bi stavil taka vprašanja, kakor dotični dopisnik. Takole sotje te stvari: Glede prve, na novo obljubljene hiše, katera je bila res obljubljena po McKaye Co., da bo narejena že za prvi januar, je bilo že pojasnjeno, da je omenjena korporacija zadela na neprilike s k ompani jami, ki so obljubile izdelati potrebno železno ogrodje. To potrjujemo tudi odborniki naše korporacije, ker smo se udeležili pogajanja, ki ga je imela McKayeva korporacija skompanijami. Potem ni ostajalo drugega, nego da je McKayeva krporacija najela svoje prostore in nakupila svoje stroje in začela sama izdelovati vse potrebno železje, kar se potrebuje za stavbo nove “Metal" hiše, katera se sedaj že stavi skupaj v tovarni na Kelly Ave., med E. 40. St., in E. 37. St. V zadnjem razgovoru je bilo naši korporaciji obljubljeno takdle: “Ako se kaj posebnega ne dogodi, se bo začelo kopati za klet nove hiše s prvim majem in do 21. maja bo hiša gotova, potem bo ostala ta hiša za na ogled vsem, ki hi si jo hoteli ogledati do zadnjega junija. S prvim julijem pa bo izročena naši korporaciji, kakor se je glasila prva pogodba. To, ul pam, da bo držalo. Upam pa tudi to, da bo ta nova “Metal” hiša nekaj izvanrednega in da se bo oglasilo toliko novih kup-cey, da se bodo nemudoma začele delati take hiše na vseh parcelah. Zato ni nič, če se je vsa stvar zavlekla za par mesecev. Glavni posredovalec tega produkta je vsem znani Mr. Edward Pucel, bivši koncilman, ki se je še vednO skazal zanesljivega in za korist stanovalcev zavzetega moža. Da se ni dosedaj zidalo več hiš, lahko navedem več vzrokov. Prvo je ta silna draginja zidave, ker ne moremo računa^ ti, da bi vsak zaveden delavec mogel lastovati in plačevati za denče pripraven kraj 1 Rečem, da ga ni nikjer bolj pripravnega. Dokaz: tu ste doma poleg svoje trgovine; obenem ste pa skoro v mestu, kjer imate vso udobnost, v par minutah ob jezeru in ste na Public Square. Imate tu jezersko obrežje, kar se smatra za najdragocenejšo zemljo. Poglejte okrog že novih hiš iepe vrtove, v par letih se boste čudili izboljšavi. GUEDE IGRIŠČA- Malo potrpite. Sedaj gre vse za volitve. Vsa Cuyahoga County se sedaj peča z volitvami. Igrišče pride še to pomlad. Mora! To zahtevamo! Mesto je nakupilo lote ter naredilo cesto, in svečano obljubilo: igrišče mora priti! Z njim pa pride tudi veljava na to okolico. To bo najznamenitejša naselbina in hiše tukaj bodo dobile visoko vrednost, to radi tega, ker so domače zbrane družine, katere ljubijo in so ponosne na lepe domove. Oglejte si ndkatere sosede na E. 61. cesti, njih krasne Vrtove že sedaj, pride pa še več drugih vrtov in hiš. Glede restrikcije in pa mešane industrije rečem samo to: Vsak naj bo toliko uljuden in dostojen, da ne bo kvaril sosedu lepega rezidenčnega doma z indutrijo. Dom je svetišče družine, kjer se uživa počitek in mir. Anton Grdina, predsednik korporacije, ■o Zapisnik glavne polletne seje Slovenske moške zveze, ki se je vršila dne 2.9. februarja v Klubovih prostorih župnije Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu, Ohio. Glavni predsednik Ant. Rud-man otvori sejo ob desetih dopoldne. Navzoči so: gl. predsednik Anton Rudman, gl. tajnik Vincent H. Lauter, glavni blagajnik Joseph Šega, zapisnikar Jože Grdina; nadzorniki: Chas Benevol, preds. nadzornega odfbora; Nikola Klasan, 1. nadzornik ter Frank Cesnik, 2. nadzornik. Finančni uradniki: Math F. Intihar, predsednik fin. odbora; Joseph Piškur, 1. finančnik in Frank Brancel, 2. finančnik. Gl. predsednik Rudman pozdravi navzoče s primernim nagovorom, izrazi željo, da bi zborovali v harmoniji in soglasju, da bi naši sklepi dosegli zaže-ljeni uspeh, nakar pozove Zapisnikarja, da prečita zapisnik prejšnje seje, ki je po prečita-nju sprejet kot čitan, Se preide na poročila uradnikov. Gl. predsednik Rudman poroča, da stori, kar pač more in gre kamrkoli mogoče, kjer je treba kaj delati za SMZ. Opozarja gl. tajnika, naj bi se kaj več pisalo v reklamne svrhe od strani gl. uradnikov v našem glasilu Ameriška Domovina. Spodbuja navzoče, da gremo intenzivno na delo za eimvečji napredek SMZ. Zatem poda svoje poročilo gl. tajnik Lauter, ki poroča, da smo letos izplačali za pogrebne stroške $1475.00, kar je že lepa vsota. Skupna blagajna je $7123.58. Skupno število članov pa 994. Spodbuja, da gremo še bolj na delo, da bomo še bolj napredovali v članstvu in financi. Poroča gl. blagajnik Šega, ki pove, da so knjige in računi e-naki, kot jih je že poročal gl. tajnik. Poročilo nadzornega odbora. Poroča predsednik tega odbora Chas. Benevol, da so pregledali' knjige in račune gl. tajnika in gl. blagajnika kakor tudi m*vino SMZ ter pronašli vse v lepem redu, in zaeno priporoča, da se račune odobri. Enako priporočata tudi nadzornika F. Česnik in Nikola Klasan. Na priporočilo nadzornega odbroa se račune sprejme. Zapisnikar Grdina v glavnem poroča o delu za 10-letnico S. M. Zveze, ker je predsednik tega odbora. Toizadevno so imeli skupaj več sej, na katerih so podrobno razmotrviall, kako bi se bolje proslavilo to važno obletnico. Kakor znano, bo izdana ob tej priliki Spominska knjiga, v kateri bo popisana zgodovina SMZ in nje podružnic, kakor tudi slike konvencij ter podružnic in gl. odbornikov. Tozadevno se prosi uradnike, da po možnosti sodelujejo sa vsestranski uspeh. Program, ki se vrši v SND na 'St. Clair Ave. v Clevelandu, se obeta obširen; med drugim bo podana tudi e-na tridejanska igra. Poročajo še: M. F Intihar, preds. finančnega odbora, ter oba finančna uradnika Jos. Piškur in Frank Brancelj o imetju in premoženju SMZ j nakar se poročilo uradnikov sprejme in odobri. Prečitano je pismo društva Sv. Srca Marije v Clevelandu, ki obhaja 50-letnico obstanka, ter izda povodom tega Spominsko knjigo; zato prosi za kak oglas. Se sklene, da se vzame Oglas v Spominski knjigi. Gl. predsednik predstavi na vzočim sobrata Tony Krampe-!a, tajnika podružnice št. 5, ki je zelo agilen za SMZ. K temu govori sobr. Cesnik,’ki je član iste podružnice, ter se zelo pohvalno zrazi’ o Krampelu. Brat Krampel se zahvali vsem navzočim za pozornost ter obljubi, da bo še bolj aktiven za 'S. M. Zvezo.. Brat Cesnik vpraša, kdo bo odgovoren za stroške in dohodke od prireditve, ki se vrši 9. maja. Br. gl. predsednik pojasni, da pač organizacija, ki prevzame nase vso odgovornost. Brat Česnik se s tem zadovolji. Razmotniva se glede konven cije. Česnik predlaga, da pride še enkrat ves odbor skupaj. J. Grdina pravi, da naj bo to od bor za pravila, ki naj se zbere k razmotrivanju vsaj tri tedne pred konvencijo. Česnik predlaga, da so za to vsi glavni u-radniki ter od vsake podružni-—ce po en zastopnik. Gl. 'tajnik obvesti podružnice, da izvolijo tozadevnega zastopnika, Sklenjeno ie. da se tak odbor Al' PA NE Naš Herblen, o katerem sem povedal, s kakšno neznansko hrabrostjo in nepopisnim pogumom je naskočil s svojo helebardo Jernejčo marelo, meneč, da ima posla s samim diplomatskim zastopnikom iz spodnjih prostorov, se je prav za prav ovekovečil s tremi čini, s kakršnimi se ne more ponašati noben drug Meniševec in ki zaslužijo, da se mu postavi spomenik, če že ne drugje pa v tej koloni. Ne vem, kateremu tistih njegovih dejanj ali činov naj bi dal prvo mesto, ker so, po mojem skromnem preudarku, vsi enako imenitni, neprekosljivi in za vse večne čase neizbrisljivi. Večkrat sem že o tem razmišljal in še nisem mogl izbrati e-nega, ki bi ga postavil narna-prej. Rečem samo to, da če bo katero »teh treh slavnih Her-blanovih dejanj kdaj ugasnilo v listnem izročilu moniševskih rodov, jim bo šteto v napeli in ne bodo imeli sreče pri živini, ne pri otrocih. Torej,'kot sem že povedal, e-den njegovih doprinosov za čast in slavo Menišije je bil tisti gigantski napad na Jernejčo marelo. Ampak kdo, vas vprašam, bi si upal v temni noči naskočiti tako črno stvar, ki ne da glasu od sebe na feldruf našega nočnega varha, ki nima ne rok ne nog in ne glave? Naš Herblen jo p,a je in je šel na o-ni svet, naj mirno počiva tam pri sv. Jerneju, v trdni zavesti, da je premagal samega peklenščka. Tisto, da so govorili jezi-, ki, da prikazen ni bila drugo kčt čisto navadna marela in da je Blažonova Mica vpila po vati: pijan je bil, klada, ni spravilo Herblana iz ravnotežja in nekajkrat je potem Cencova miza ječala pod njegovo pestjo, obilno kot slonova noga, ko je’dokazoval, da je ugnal sa mega bognasvaruj in žugal i palico vsakemu, ki bi se upal o tem podvomiti. Drugi njegov slavni čin, ki sem ga tudi že opisal, je bil tisti, ko je sunil medveda s smreke. S peto ga je treščil v smrček, mrcino nemarno, ko si je.u-pala za njim meij veje. Saj ni naš Herblan planil gor na smreko iz kakšne bojazni, kaj še! Hotel je samo zvabiti stfi-ca kosmatega do sebe v višave, pravila snide 11. aprila ob 9. uri SNDe Grdina omenja glede 19-let-nice SMZ, da bo tneba ukreniti marsikaj, kar nam zdaj še na misel ne pride. Gl. tajnik je mnenja, naj ima v tem oziru Grdina polnomoč, da uredi kot treba, da je bolje. Br. Intihar se zahvali za izročeno mu vsoto kot nagrado. Br. Česnik izjavlja, Ja kar se tiče Federacije, je zdaj kar nekam mrtva, toda, da se jo potem kasneje zopet oživi, ker stvar je dobra. Tozadevno predlaga, da se s Federacijo nadaljuje. Ker je dnevni red izčrpan, gl. predsednik zaključi zborovanje ter zaeno.povabi vse u-radnike, da gremo k bratu gl. tajniku Lauter ju na kosilo. Anthony RudAian, gl. preds. Jože Grdina, zapisnikar. Zasluženo Na vlaku je bila družabica razuzdancev, ki so gobezdali dosti nespodobnega med seboj. Blizu je sedela gospodična, kateri to govorjenje ni kar nič prijalo. Začela je zdehati. Pa ji reče eden od onih: “Kaj nas boste pohrustali, gospodična?” “O ne, le nič se,pe bojte; ne ii»m nraacevine ” da ga je potem lahko poslal po ekspresu na tla, kjer si je po-tem hlačman razbil čelado ob skali, in si jo je, ne bodi grdo rečeno. Tudi takrat je vodila Blažonova Mica javno izmenjavanje namigavanj in govorila o neki žehti. Babje čenče, je Herblan na to moško odgovarjal, ki mu čast ni dovoljevala, da bi imel z babami špetir, posebno ne s starimi devicami, ki jim je bila Mica za zvesto vodnico in zgled; In tretji njegov slavni čin je bil pa oni, ki sem ga. tudi že mimogrede nekoč omenil, pa ste ga morda že pozabili. To je bilo takrat, ko so Copči poklicali Herblana, naj jim pri-', de zaklat prasico. Herblan je znal namreč vse važne obrti, ki so na. kmetih potrebne in za katere ni treba hoditi po diplomo na univerzo. Herblan je torej zapičil, prašiči nožiček v srce, ali kamor že, da je kmalu zadnjič brcnila in z elegantnim‘sunkom poslala Tomaževega Janeza, ki je bil slučajno pri zadnji premi, daleč po dvorišču, da se je komaj pobral. Potem so prasico vrgli v trugo, da jo opalužjio. To pa ni delo klovca, zato je Herblan vzel mehur izza pasa in si zatlačil pest tobaka v usta, da se pripravi za nadaljjio transakcijo, ko bodo opaluženo svinjo naložili na ploh in jo svečano nesli v hišo, kjer bo Herblan napravil iz nje razna telesna dobra dela. "4 t Prašiča je bila pa trmasta in se je menda samo potujUa—EM4 so jo namreč vrgli v krop, jo je hudo speklo, pa je mbčno zakrulila, se nekajkrat sprevrgla po trugi in kot blisk skočila ven. Pa je menda delala v naglici in nepremišljeno, ali je pa slučaj tako nanesel, da je planila iz truge in Herblanu naravnost med noge. Moram povedati, da boste ložje razumeli,-da je bil naš Herblan nasajen na zelo kratkih nogah, čez pleča ga je bilo pa za dva rezanska koša, Rrasica je bila pa velika in tako je naneslo, da se je zna-šl Hebrlan naenkrat na prašiči. Nikoli ni mogla naša Meni-šija ugotoviti,, kdo se je tega nenadnega dotiki ja j a bolj prestrašil, ali Herblan, ali. prašiča. Fakt pa je, ito je zgodovinsko dognano, da. sta oba na-kmalu dala od sebe glas velikega začudenja (lahko je bila tudi protestna nota), kar je dalo prašiči novo moč,, da jo je vlila s svojim jezdecem doli po vasi, kot milijon vragov. Kot “divja jaga’’ je šlo doli po vasi in se končalo šele, ko je žival končno odienjala in počenila na tla, zares morto. To se je pa r.godilo (da se mora kaj\takeg-ga pripetiti) ravno pred Blažo-novo hišo in je bila Mica prva, ki je odprla vrata in se znašala nad Herblanom, enčeš da dedec nemarni nima prav nič srca, ki ubogo žival na tak način muči in je klicala na pomoč občinske može, naj vendar nekaj storijo, da se takega nevarnega človeka spravi kamna varno. Pa je naglo zaprla vrata, ker Herblan je, pregovoril nekaj hudih besed in iskal kak pripraven kamen na cesti, da bi ji ga zarinil v njen hudobni jezik, ali kamor koli bi naneslo. Herblan je dokazoval, da je nalašč ostal na prašiči, da jo je na ta način prej ukrotil in fental, da se ne bi žival mučila. . Za te tri slavne čine, če ne za drugo, stojim jaz pri Herblanu in ga hranim v sladkem spominu na presrečno Menišijo, ki je znala postaviti nasvet take ju- nnlfP AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 20, 1948 V graščinskem jarmu FR. JAKLIČ * “,Ne dotekni se me!” je vpil ma se je Janez vdal/tembolj, Janez drugemu orožniku, ki se mu je bližal. “Ne premakneš me!” Orožnik je sunil starega s kopitom: “Vstani!" Mati, ki je doslej le obupno tarnala in klicala ljudi na pomoč, je pa zajokala: “Ubil ga bo! Ubil!” zagnala se je proti orožniku. Orožnik ga je pa še •suval s kopitom. Pa tudi Janez se je otepal orožnika in naposled ulovil puško, katero sta sedaj z orožnikom enako krčevito držala. Tudi ženske so preplašene zajavkale, ko jinj je segel jok žene do srca in so videle, da ima Janez, ki se je bil nekaj prasnil, že roke krvave. “Kri! Kri! Jezus in Marija. Pobili se bodo.” “Saj ni živinče. Kaj ga su-ješ? Janez, drži! Janez!” ' Menat bi bil rad pomagal orožnikoma, vsaj istemu, ki se je upiral z Janezom, a ni imel poguma; zakaj, preveč blizu so bili tisti, ki so vpili: “Tale to dela. Ta zelenec! Tega primite, tega; Ta zasluži!” Čimdalje bolj zares je šlo. Starega ni mogel spraviti orožnik pokonci. Janez se je pa tudi sukal z orožnikom in vse je kazalo, da se ne bo razšlo zlepa; zakaj možje postave niso popustili, ona dva sta se obupno branila. Nekateri treznejši, ki so iz-prevjdeli, da ne pojde brez kr-vpprelitja, so se prestrašili in ' pristopili: “Zlepa, zlepa! Saj bosta |U. Janez, izpusti! Odnehaj! ker je Cecmanova Manca' planila vmes in s povzdignjenimi rokami prosila: “Janez, odnehaj! Janez, podaj se!” Tedaj se je tudi Janez podal in oržnika sta ga vklenila. "Manca, poglej me! ViS, kaj je naredil oni satan! Boj se ga!” Tako je-Janez dejal dekliču, o katerem je vedela vša vas, da bosta enkrat mož in žena. In ko ji je v neki slutnji še enkrat priporočil: “Boj se ga!” je odgovorila: “Oči mu bom izpraskala!” Tedaj je Janez pogledal Me-nata in mu groizil, da tega, kar 'je njima naredil, nikdar ne bo pozabil, da bo že še prišla ura, ko mu bo vrnil. Mati je-vsa obupana silila v orožnika, prosila in rotila: “Pustite ju! Kaj bom počela sama?” Ženske so jo tolažile in ji prigovarjale, dasi so tudi same ra. eanez, ispuau; uuucium. . - „ ilavan, kar vdaj se, pa pojdi, grdo, gospod Menat! Sram -s -is______hodi!” i ti nič ne morejo. Saj ne »emu«.' je pregovoril starega, da se je podal. Ker sta se pa Janez in drugi orožnik še držala, je vodja starega vklenil in šel pomagat drugemu. Dve- Bo YOU UT CNOUOH VITAMIN«? .*• Mrt M mt M y«» km ym 4*. > gw m b «■ MM t» mA* M«wAl jifcl « aiA»|i W Mf. Om* (UmO MuttlpU Vdani* • Lak Maa« copmb awry 'M tv š*yv * you °* m MrfU r*» *»wi« •« «• IM jan aaay. 1 I OtoA-Ooy (brand) Multiple Mb Copal«, bind M i Ah todna trt obhodno potrebne stvari. VESTI IZ SLOVENIJE (Nadaljevanje e 1. strani) bili pred sodiščem. Vse dolže, da so imeli zveze z inozemstvom. V Jugoslaviji je namreč sedaj velik greh, če kaj zveš in slišiš iz zunanjega sveta. Dober Titov podložnik se mora zadovoljiti samo s komunističnim katekizmom. Brat imenovanega Jakoba se je umaknil. Prišel je kasneje pogledat k domači hiši in videl, kako se uslužbenci Ozne goste s tujimi ženskami v njegovi rojstni hiši. Vedel je dovolj in izginil. ŠT. PETER NA KRASU. - V Št. Petru se vrši poseben tečaj za gospodarske pomočnike. 80 fantov in deklet obiskujt ta tečaj. Glavno je seveda pouk v komunistični abecedi. Mladino hočejo za vsako ceno vzgojiti zase. V tem vidijo bodočnost svojega komunističnega sistema. CAJNARJI. — Ali veste, kje je to? Nad Begunjami v župni-: ji sv Vida. Toda tam bodo zgradili zadružni dom, ki bo dom in pol. Tako beremo z debelimi črkami pisano v komunističnih listih. Dopisnik sicer pravi, da j okale Toliko so orožniki'še čakali, J« neN dvomljivcev, da pa beda so jima prinesli iz hiše ne- do kmalu, ko bo dom stal, posta- r* J r 1* *1 *1% j y • • li iz malovernih navdušeni pri- “Možje, sedaj pa vidite, stali za nove komunistične ideje, kakšna je naša pravica!” je Takih domov zidajo sedaj v Slo-dejal Glavan bridko, da se je veniji prisiljeni par stotin in ta- vsem v srce zasmilil. “Prišli so po nas kakor po tolovaje. Vklenili so me.” Povzidignil je roke v železju in zajokal iz dna užaljene duše, da se je štresal život. Tudi sosedom so igrale solze v očeh in polzele po razora-nih licih. Tedaj je Stembav rekel logarju: “Grdo ste naredili z njima, kih dopisov beremo v ljubljanskih vladnih listih stotine. Orne? njama tega le zato, da vidite, kako de! a komunistična propaganda. Do zadnjega -hribovca mora vse biti vpreženo v delo za sovjetizacijo. IZ STAREGA TRGA PRI LOŽU beremo v ljubljanskih li- je treba mladino dobiti zase. Takih tečajev je mnogo po vsej Sloveniji. Da omenjamo Kotle je vzrok ta, ker se je tam zgodilo posebno pohujšanje, ki je opisano Celo v komunističnih listih. Tam so namreč ljudje protestiral^ proti političnim predavanjem in izrazili strašno krivoversko misel, naj bi raje ta dekleta namesto o komunizmu poučevali v krščanskem nauku. Če to ni zaostalost,, kaj naj bi še bilo ! Po treh letih tako skrbne Titove vlade se najdejo hribovci, ki bi raje krščanski nauk kot ko-munisitčnega. In še povedati si to upajo. GORNJA RADGONA je seveda tudi imela tečaj. Dopisnik opisuje, kako so se učili o zgodovinskem razvoju kapitalizma, o ameriškem imperializmu, o znanstvenem socializmu, lenini. zmu. Torej čisto pravilen komunističen katekizem. Na tečaju so izučili 38 fantov in deklet. TRBOVLJE. —' Spet dva trgovca ! Trgovcem vedno bolj odzvanja v Jugoslaviji. Beremo, da so razkrinkali dva “špekulanta” v trboveljskem okraju, ki'da sta skrivala blago. Eden je Feliks Učakar trgovec iz Kotrede-ža, drugi pa Dominik Bau na Ja-gnjenici. V dolgem dopisu iz Trbovelj napovedujejo konec njune špekulacije. Mi seveda ne moremo vedeti, ali sta res kaj špekulirala. Le eno vemo, braniti se ne bosta smela in njunih trgovin bo konec. In to je namen “ljudske” oblasti. RIBNICA NA POHORJU. — Franc Iršič, iz Ribnice na Po- Stalno delo Stalno delo dobi v restavraciji strežkinja. Delo je od 8 zjutraj do 2 popoldne. Zglasite se v šor-novi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. (x) stih žalostne reči. Ti ljudje se horju je bil obsojen na šest me-kar ne dajo prevzgojiti. Dopis- secev zapora, če povemo, da je nik bi zlasti rad vzgojnih pred- bil pek, lahko ugante, da ga ime-stav. Namreč predstav, ki bi nujejp v pravičnih komunisti- BELO DOBIJO Delo dobijo Splošna tovarniška dela Težaško delo' , Dnevni in nočni šift 6 dni, 40 ur Dobra plača od ure Oliver Corp. 19300 Euclid Ave. (80) MALI OGLASI Soba se odda Odda se prazna soba; najemnik rabi lahko tudi kuhinjo. Zglasite se na 15443 Calcutta Ave. zgorej. -(80) Hiše naprodaj Na E. 74. cesti za 2 družini, 5l in 3 sobe, klet pod vso hišo. Cena $6900. Za 1 družino, 5 sob, garaža. Cena $4,900. ' Za 2 družini, 6 in 6 sob, 2 fur-neza. Cena $11,500. Za 4 družine zidana, 4 sobe vsako, vsako svoj furnez, cena $16,500. Blizu cerkve Marije Vnebovze-te za 1 družino 6 sob, cena $7,-200, Blizu Euclid Beach parka za 1 družino 6 sob, dvojna garaža, jako zmerna cena. Čjisto nov bungalow, 4 sobe spodaj, 1 soba zgorej, recreation soba, 1 aker zemlje, jako zmerna la. Joseph Globokar 986 E. 74. SL HE 6607 POŠILJKE Miza Jugoslavijo DOBROVOLJNI ODBOR bo odzdaj naprej atalno prejemal na-ročila za moko in pakete ter ista odpremijal v Jugoslavijo z ameriškimi in jugoslovanskimi ladjami. Preko nas lahko pošljete: Za ceno 13 DOLARJEV vrečo bele moke (100 funtov) • prve kvalitete MOKO STANDARD PAKETE PAKET “A”—108 FUNTOV CISTE TEŽE ZA—*38-00. PAKET “B”— 67 FUNTOV CISTE TEŽE ZA—$25.00. V ceni teh paketov kakor v ceni moke so vključeni vsi stroški do-stave do prejemnikovega naslova kjerkoli v Jugoslaviji, kot tudi zavarovanje. V slučaju, da prejemnik ne bi dobil paketa ali moke, vam povrnemo denar ali pa pošljemo drugo pošiljko brezplačno. PRIVATNE PAKETE Pakete, katere sami spakirate pošljite na nas, a mi jih odpremimo v Jugoslavijo. Za podrobnejše informacije glede odpošiljanja paketov, pišite po tozadevne listine. "DOBROVOLNJI ODBOR" 245 West 18th Street New YORK 11, N. Y. Telefon.: WAtkins H01S vzgajale v novi komunistični i bodi!” “Sram te bodi! Fcj Fejl Ma- - • — • • » /koder! Sram te bodi, krota. r>- fe?a ™ Pernio Hudobec! Fejl Fej!” je zagr- .manjka. Vse kaže, da je bilo melo v'zboru. Moški in ženske včasih v tej dolini več navduše-so se zgražali in otroci so po- nja za “nove ideje,” kot pa ga V : VITAMIN CAPSULES | tMOtMOMB. INC navijali njihove'vzklike. Logar je bil ves zelen od jeze in sramote. Pa ni mogel dati duška svojemu gnevu, zakaj preveč jih je bilo. • “Tatvina je bila!” je vzklikal. “Nihče ne bo kral lesa dokler sem jaz na Preseki!” O, to je zagrmelo nazaj, da mu je bilo žal, ker se je bil oglasil. “Kje si še ti bil, ko šo Skriljam les vozili z Mokrca! Pa nas boš ti strahoval 1 Ti grin-ta, ti!” . “Graščina vam bo žc pokazala!” „ Glavanko so komaj odtrgali od moža in sina, “Ljubi moj mož! Ljubi moj sin! Kam gresta? Kam vaju ženejo? Kaj bom počela brez vaju! Vzemite .me! Se mene ivzmite!” (Dalje prihodnjič) je sedaj. Pa bo že bolje počasi. Zgradili bodo (z vso prostovoljnostjo seveda) zadružne domove v Ložu, v Iga vasr, v Babnem polju; v Podcerkvi pa bo posebno skladišče za osamosvojitev zadruge. Tako čitamo v vladnih listih. ' Posestvo naprodaj Na Burns Rd. v North Madison, Ohio, je naprodaj lepo po- -IOčiE PRI MARIBORU. - Mesar Rudolf Uranjek iz Spodnjih Hoč pri Mariboru je obsojen na dve leti in pol in seveda zaplembo inventarja. Baje je klal “na črno” brez'dovoljenja. SEVNICA. — Vsi tečaji in vse kazni pa ne morejo doseči tega, da partizani ne bi, no recimo, kradli po novih komunisti-i čnih zadrugah. Kar so se nava- la 7 sob, furnez, kopalnica; hlev je za troje goved, svinjak, kokošnjak. Vse je v najlepšem stanju. Prodaja lastnik Martin Smith (18) KOTLJE. — V Koti ju nad dili v gošči, to jim ne gre iz gla-Mežiško dolino so priredili 7 te- ve. Tako je v Sevnici "Napro-denskih prikrojevalni tečaj, 'za," kjer so 4 uslužbenci s poslo-Udeleževalo se ga je 22 deklet, vodjem vred delali zadrugi ško-večinoma kmečkih. Bila so se- do v svojo* osebno korist. Vsi veda tudi razna predavanja, ker pridejo pred sodišče. Cementna dela Izdelujem vsakovrstna cementna dela, kot dovoze, pločnike, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo. Leo Troha 22031 Miller Ave. Euclid, O. Tel, IV 2494 (Tue. Thurs. X.) | FARMA NAPRODAJ | X Okrog 20 akrov sadnega drevja—1,100 breskev: 700—8 let starih, . S 40O--4 leta starih. 600 jablan 8 let starih. Okrog 4,000 ma ra (rasp--• ...... ,_______u:x« re n cnhami 70 3 Hnmne. Ima avto- Ca "e bil. prodana novembra 1947 za $27,000.00 ke,je pa kupca | zadel mrtvoud, se družina ni mogla seliti, zato sedaj dobite tci vse . skupaj za samo 520,000. Oglejte si jo Najdete jo lahko « vozhe po : U. S. 20, 7 milj vzhodno od Pamesville, Ohio, do Call s Rd. (Call s . Nursery napis), obrnite desno, vozite južno do Davis Rd, obrnue j levo, to je 6. farma na levi. Za nadaljna poiasmla vprašaite LODI : MANDEI, 15702 Waterloo Road, KE 0034. • mulim...iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiliiiiiiiuiiiitinitni»iniiiiiiRBi|i‘'IK 1JirLrijT.’T_rL”LTjHj_LH-"LrL,n ilJ%JlriJTjlfLrLrLrLfl n * ALtVLLE ‘ PLUMBING 4 HEATING (0. AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzulirani in čisto avtomatični. Cene so od $S8J>0 naprej. r V zalogi imamo: Rex, Mustee,'Bryant, American ^ Standard, Hot Stream, Servel. ^ Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko H odplačujete na mesečna odplačila. U ■3 15601 Waterloo Rd. KE 7248 ^ Ijxjxn-TUirinjTTiJT/Lnjinj^^ Harmonika naprodaj Naprodaj je 120 basov piano harmonika, Habner izdelka. Pokličite HE 4354 ali se zglasite na 877 E. 73. St.. —(79) NADALJUJTE Z DOBRO UPRAVO! Obdržite v uradu okrajnega inženirja ALBERT S. Porter Vsi veščaki priznajo, da vodi Mr. Porter urad okrajnega inženirja vestno in za najboljši napredek okraja. Tako važen urad kot je urad okrajnega inženirja ostati y ,yeščih iR. Rešljivih rokah in zato mora vsak demokrat voliti v primarnih volitvah 4. maja za ALBERT S. PORTER (0UNTY ENGINEER \ Sobe išče Priletna ženska bi rada dobi la 2 ali 3 neopremljene sobe v okolici St. Clair Ave. in 79. ceste ali v Collinwoodu Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče MU 5687. (Apr.20,23) Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Kollander 6419 St. Clair Ave. v S. Ni Domu (Tues.-x) ■ 'i uinjtnjmrmjmrutrumrLr^^ K. S. K. JEDNOTA POSOJUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresti nečlanom po &% obresti na zemljiiča in posestva brez kake provizije / ali bonusa Radijski aparati, prabuki in čistilci popravljamo—razne dele zanje Popravljamo vseh ml . i.*.. L ★ ★ ★ ★ ★ MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 Stara in nova meda na Japonskem.,— Kazuye Komatsu (leva) je oblečena v staromodni kimoni, Toshi Kurotsu-chi pa kale novomodno obleko, ki je njem lastna, zamisel sa japonske modeme ženske. JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCIS ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4121 18115 NEFf ROAD Posojila so napravljena na tak npiin, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pHite na: GLAVNI URAD K.S.K. JEDNOTE 251-53 NORTH CHICAGO STREET Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina" ^ mhiska ponovna, april 20,1948 -L zsrssst tfKJSSTSSSi aSS,S5J% lašč so se usedli pod oreh, kar zajtrka.” TetrinKa IVAN MATIČIČ nekako ljudem na kljub, češ: vi ste praznovali do včeraj, danes je pa naš praznik. Resnično, nihče izmed teh se ni bil prikazal vse žegnanjske dni, morda iz golega zatajevanja, ^^_TJT^T^TJnJT^_LT_l-T-TrLX'Tj"L'L"L"LrLn_rLrLn-n. Ali ne pride na vse še gruča slivenških fantov? Prišli so na štruklje sicer nekoliko pozno, toda kdor zadnji pride, včasih največ dobi. Tudi Slivenčam so nekaj odnesli. Najprej so se pošteno priprli pri Klavžu, potlej pa se zanesli k Zerdinu. Ker pa jim je vse tako streglo, so pa ti brkini polagoma postali objestni ter so se pričeli ponašati nekam izzivalno, la tu, prišla je z očetom in Mar-Tudi Petrinova Rezika je bi-tinom. Zanjo so se pa slivenski brkini še posdbno pulili, kakor tudi za vse tiste, ki so bile domačim pri srcu. Pa prav Žagarjev Jozel je bil tisti, ki je prvi vkresnil iskro. Ves čas se je bil spotikal okrog Rezike, kakor bi ne bilo nobene druge na plesišču; na drugi strani pa se vžiga zanjo škafarjev Grega, ki je tudi že močno opit pa nabrušeno gleda. Tako da postaja Reziki že sitno in se je pravkar namenila, da pobegne domov. Medtem je pa Žagarjeva klobuštra netiia ogenj: Slivenčanu, ki je plesal z Reziko. je podstavil nogo. Ni je na svetu postave, ki ne bi predvidevala hudih posledic za to drzno dejanje. Naravno, da so ta hip planili Slivenčani na no ge kakor en mož, proti njim so se pa strnili orehovski petelini. Ravbar je bil zdaj s svojo harmoniko brez moči; kajti po hiši je završalo, se zazibalo, vrata se razparala na stežaj — in fantovski ples se je silovito razvnel po veži in zunaj pred hišo. Daši je bilo v tisti gneči težko 'pesoditi, kam se zmaga nagiblje, je vsakdo, kdor se je količkaj poglobil v to stvar, uganil da bodo slivenski petelini tisti, ki bodo podlegli. Nič jim ne pomaga: prvič so v manjšimi, drugič pa so zakrivili boj, zato morajo nemudoma odtod! Žegnanjsko veseleje Se je nato mirno nadaljevalo, vendar ni bilo več tiste vneme. Rezika je odšla in še marsikatera druga, ker ta ljuba rebula je-imela plesalce že vse preveč v oblasti. Zdaj se je podvizal še-Žnidarjev brkin, da bi iznesel svojo moč. Domišlja si namreč, ^ da je glavar orehovskih fantov,; morda zato, ker je bi! služil pri kanonirjih. Kaj je pa potlej Ložanov Fronc, ki je bil celo pri dragonarjih, razen tega pa še gruntarski sin. Vendar se nikoli tako ne zazdi, kakor ti-1 sta Žnidarjeva kamižola. Kakor je bil nekoč popadel Petrinovega Drejca, tako se je nocoj spravil na Petrinovega Martina. Tu je Pa slabo naletel. Da je takrat naganjal mlajše fante spat, je bilo pač razumljivo, toda danes ne boš, danes je žegnanje! Svobodno in po mili volji se lahko zabava staro in mlado. V tem smislu mu je povedal Martin, pa še dostavil : ‘‘Tisto, kar si napravil takrat našemu Drejcu, ti bo pa še izplačano!” Veselo je zopet pela harmonika, dokler se ni končno zneslo vse v najlepšem razpoloženju na vas. In tu se je razlegala pesem ter znanila čez hrib in dol radost in zdravo rast Orehovja. S tem je bila v kraju orehov-ska patroncilja. O, še dolgo ne! Naslednji dan so se zbrali orehovski veljaki pa si podaljšali ta praznik še za dan ali tudi za dva. Tu so pri zdravilnem vipavcu uganili marsi-kako modro, saj je bilo za modro pomenkovanje ir. razglabljanje mnogo več miru kakor včeraj. Ni lepših trenotkov, kakor je, na primer, takole dan “Se mu je pa gotovo pipa zamašila,” doda Jerač. “Ali Vam je morda prežlaht-na soproga Melisa postlala sinoči z jelenovim jezikom?* “O, le molčita mi, brkina br- ki se komaj vidi izza mize. “Va-taa bi bilo treba post Is ti's pravimi koprivami, da bi vaju malo ohladile.” “Preljubeznivi oseben jak!” nadaljuje Kovač. “Dokler ste še pasli to plemenito orehov-sko čredo in se še ni orehov- liti si svoje prežlahtne gmajne, tedaj je gospa Melisa še študirala zdravilstvo, ko je pohajala za Vami po gmajni. Tam je spoznala vse tavžentrcže in precenila vrednost suhih kravje-kov in zajčjih bobkov.” “No, ti si mi res učena mu-štaca!” pripomni Boštjan ko- resno drži, kar znači, da je z družb« zadovoljen. Zelo olikano govQri kovač, s čimer se ob vsaki priložnosti rad ponaša kot edini omikani človek na Orehovju. Kot kovaški pomočnik je bil potoval namreč nekoč skozi Ljubljano, pa se je nau- 1 zatajevanja, »o, le molčita mi, brkina br- sko credo in se se m orenov- siaca: j- danes šele so se spodobno oble- kasta!” se oglasi zdaj majhno, skim veljakom zahotelo razde- vačevi modrosti. Kovač se pa nori oreh. Kdor_______________________________ n minimum— po gosposko ponašati. (Dalje prihodnjič) po žegnanju, ko je človek bistre glave pa vse čim temeljiteje doume. Razen tega so se ja morali veljaki pred svetom pokazati, da so tu in da si na pravijo praznik, kadar se jim zljubi, dasi se to zgodi komaj dvakrat ali trikrat v letu. Ko so se bili ti ponedeljkarji dodobra pozdravili, so prišli v torek nato poslednji veljaki na vrsto. Kovač, Jerač pa Boštjan, to je orehovska trojica, ki mora tudi priti kdaj do veljave. Včasih se jim pridruži še kak bajtar ali celo kak hlapec, ki si želi oddiha pa s: ga mora vzeti pač sam. Orehovska trojica prej ko slej te odihe vodi, toda nikoli ne v nedeljo ali na zapovedan praznik, to pa bržčas iz povsem preprostega razloga. Nedeljo in praznik itak vsaka baba praznuje, še celo vprežno živinče, orehovska trojica pa hoče povsem nemoteno praznovati svoj dan, in sicer sredi tedna, da ji nihče ne more 'blizu. Ker kaj bi rekel svet. ako bi sredi najvdčjega dela prisedel gruntar pa trojico ujedah Ne, trojica hoče imeti mir, da si živce pošteno umiri. Pod Serdinovim orehom sedi kakor kli pa se usedii pod oreh. Kdor nima močnih živcev, ne more miipo, kajti trojica ga nemilostno obje, čeprav ne iz kakih slabih namenov. Pred kovačijo čakajo bosi in čotavi voli. Jerač se ozre tja čez ter dregne kovača: “Glej, kovač, gospodje voli te čakajo. “Naj me le čakajo, kolikokrat sem že čakal jaz nanje. Lahko greš, Jerač, in jih podkuješ.” “Misliš, da jih ne znam?” “O, znaš, prežlahtne nožiče Šerdinove Lize.” “Grabnarjevemu biku sem že dvignil zadnjo nogo “Vem, da si mu nohte osna-žii, ipotlej sta pa tekla okoli oreha.” Samo prijazno ščiplje kovač, vse sproti strese iz rokavov, da si ima izavihane. Je sicer nakresan in mišičast, da ga. tudi sam Jerač ne užene, vendar pa ni orjaški, je majhen, koščen, brke pa ima kakor sam Mustafa paša. Zdaj se obrne na Boštjana: “Blagorodje osdbenjek Boštjan in nočni čuvaj orehovski! Sinoči se Vam je pa nekaj zataknilo kolesce. Oklicati ste olagovolili | namreč davi tretjo, pa je bila peta. Spričo tega moja blagorodna soproga ni blagovoli- li ■ VOLITE OKRAJNEGA ŠERIFA Ima izkušnje ■ je zmožen - razumen V ŠERIFOVEM URADU JE DELAL 9 LET V mestni zbornici je bil 4 leta Je član veteranskega društva št. 5275 Demokratske primarne volitve 4. maja -AND m WORST IS YET TO COME ^-in najhajše šele pride iZT»> & > < — ■c: i 'J%2 1948 Naznanilo in Zahvala . . . n.Tn.niamo vsem dražim sorodnikom, prijateljem in znancem, da j Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša blaga in skrbna mati Celzija Kasic ROJENA STERLE ki je po dolgi in mučni bolezni, previdena z svetimi zakramenti, ter verno vdana v božjo voljo zaspala v Go- Po ,V. maši zadušnici, katero je daroval Rev. Franci. M. Baraga ob ..utenc Rev. V.ctor N. Tomca m Rev. Franc Gabrovška smo jo položili k zemeljskemu počitku na pokopal..«. Kalvar.ja. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. F rane Gabrovšku, ki je pokojnico previdel * svetim, zakramenti, ter jo povsem pripravil za vstop v večnost. Dalje se mu zahvalimo za asistenco pri sveti maši. Za vse to naj mu dobri Bog obilo poplača. Dalje se enako iskreno zahvalimo Rev. Francis M. Baragi za opravljeno sv. mašo zadušnico in pa ker je pokojno spremil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, ter od t*m po »veti maši, na pokopališče vse do njenega groba. Iskreno zahvalo tudiRev. Victor N. Tomcu za asistenco Uri sv. mašo. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter našo drago mater ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru. Vence so poklonili sledeči: Mr. Anton Kašič in družina, E. 95 St., Mr. in Mrs. Andrew Železnik družina, Spilker Ave., Mr. in Mrs. Mathew Petek, st., E. 71 St., Mr. in Mrs. An-ton K**telec, Mr. in Mrs. Joseph Uršič družina, E. 72 St., Mr. in Mrs. Ludwig Misley družina, Brazil Rd., Mr. in Mrs. Michael Vičič in hči, Addison Rd., Mr. in Mrs. Joe Jerše družina, E. 162 St., Mr. in Mrs. Anton Tanko, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. John Spech, E. 63 St., Mr. in Mrs. Joseph Tevader, Marcella Rd., dalje sosedje iz E. 68. ceste. Prav tako tudi Mrs. Charlotte Gillard, nabiralki za venec. Dalje Mrs. Paulini Kašič iz Chicaga, 111., ki je poslala prispevek v denarju. Dalje se enako iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše. Imena teh so sledeča: Mr. Anton Kašič in družina, Mr. in Mrs. John Strle iz Painesville, O., Mr. in Mrs. Frank Železnik družina, Mr. in Mrs. Anton Kastelec, Mr. in Mrs. Joseph Ra-kovetz, Mr. in Mrs. Joseph Ursic, Windsor, O., Mr. in Mrs. Rudolph Bratina, Mr. in Mrs. Ludwig Misley, Mr. in Mrs. Joe Lonchar, Mr. in Mrs. Martin Kovac, Shawnee Ave., Mrs. Antonia Prebil, Mrs. Mary Boiko, Mrs. Terezija Smolič, Mr. in Mrs. John Por.n-chok, Mr. in Mrs. Frank Krall, Mr. in Mrs. Joe Prebil, Mr. Anton Žnidaršič družina, Mr. Anthony Boiko, Mr. Fred Kovac, Mr. in Mrs. Joe Yarshen družina, Mr. in Mrs. Frank Mifelaučič, Mr. in Mrs. Rudolph Koesel, Mr. in Mrs. Louis Peterim družina, Mrs. An-na Zaman in hčere, Mr. in Mrs. Steve Gercevic, Mr. in Mrs. Mike Pavlic, Mr. in Mrs. F. Korošec, Shawnee Ave, Mr. in Mrs. Angelo Vogrig in sin, Mr. m Mrs. Al. Maver, Mr. in Mrs. Al. Peček, Mr. in Mrs. James Macerol, Mr. in Mrs. John Spech, Mr. in Mrs. John Flaisman družina, Mr. in Mrs. Anton Skettle, Mr. in Mrs. Joe Crtalič, Mr. in Mrs. Frank Bizjak, Mr. in Mrs. Joe Korošec, E. 68 St., Mr. in Mrs. Steve Kush-ner, Mr. -in Mrs. John Petrovčič, Mr. in Mrs. Anton Jereb, Mr. in Mrs. Bill Modic, Mr. in Mrs. Frank Vidmar, Mrs. Magdalene Merhar in sinovi, Mrs. Mary Kovach in družina, Marcella Rd., Mrs. Louise Klopčič, Mrs. Frances Malečkar, E. 174 St, Mrs. Margaret Marolt Grovewood Ave., Mrs. Theresa Prince, Mrs. Mary Zakrajšek, Monterey Ave., Mrs. Frances Okorn, Mrs. Mary Košir, Mrs. Pauline Crtalič, Mrs. Mary Simončič, Mrs. Mary Hren, Mrs. Mary Fortuna, Mrs. Agnes Sullivan, Mrs., Elsie Olsen, Mrs. Beatrice Kelly, Mrs. Pernach in Masar, Mrs. Josephine Som- _J rak, Miss Marie Gornik, Giddings Rd., Miss Mary F. I Palcic, Miss Mae Novak) Unlion Ave., Mrs. Mary Spe-' roff, Mrs. Mary Zabukovec, Mr. John Renko, Mr. Frank Coš, Simončič Bakery, Neighbors of E. 68 St.. Richman Bros. Boys and Girls Coat Shop No. 4, Boys and Girls of The Richman Family, Sunday Night Ladies Bowling League, Mr. in Mrs. Fr, Modic, E. 68 St. Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem^ ki so dali na razpolago svoje avtomobile brezplačno na dan pogreba. Imena teh so sledeča: Mr. John Strle, Mr. John Porenchok, Mr. Anton Kasic, Mr. Joe Rakovetz, Mrs. Anna Zaman, Mr. Harold Schultz, Mr. Emil Jerše, Miss Marie Gornik, Mr. Earl Gillard, Mr. Leonard Fischer. Dalje iskrena zahvala pogrebcem, ki so nosili pokojno na njeni zadnji poti. Bili so sledeči: Mr. Frank Kašič, Mr. Anton Žnidaršič, Mr. Joe Prebil, Mr. Steve Gerčevič, Mr. Frank Golob, Mr. Jack Sta-nich. Zahvala Mrs. Tereziji Prince iz E. 71 St., ki so naprej molili. Dalje se prav lepo zahvalimo vsem, ki so pokojnico kropili ter molili za mir in pokoj njene duše; prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili pogrebne »vete maše, ter potem pokojnico spremili vse do njenega groba na Kalvariji. Dalje se želimo zahvaliti vsem onim, ki so nam poslali sožalje potom kartic, kakor tudi onim, ki so nam jih izrekli osebno. Dalje zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo ki so nam jo dalL Končno se zahvalimo še enkrat prav vsem, ki so nam na ta ali oni način kaj dobrega storili in nam pomagali ob tej tako žalostni uri. Ce se je pomotoma pozabilo ali izpustilo kako ime, da ni v tem seznamu imen, prosimo oproičenja ter se jim na tem mestu ravno tako prav iskreno zahvalimo. Vi P« draga mati, »pite sladko v zemlji ameriški, in lahka naj Vam bo gruda te svobodne domovine. Na, Vam dobri Bog poplača v« Vaše trpljenje in trud, ki »te ga imeli z nam... Veliko ,e bilo V«e trpljenje, a trpdi ste voljno, vdani v voljo N.jvišjega, ki naj Vas nagradi z večnim veseljem v neb«..h Vam »e prav .z srca zahvalimo za vso Vašo skrb in trpljenje, ki ste ga imeli za nas, d. ste na. odgoj.li, uc.1. z besedo m zgle- dom. Zato Vam kličemo: Za vso skrb, ljubezen milo, Bog Vam večno daj plačilo! Ko pa pride sodni dan, Bog nam daj to desno stran. t Vaši žalujoči: IGNAC KASIC, soprog v stari domovini ROSE porod. ŽELEZNIK, CAROSJNE porot PETEK in MARY, hčera JACOB ŽELEZNIK in MATHEW PETEK, zeta JACK ŽELEZNIK, Jr., vnuk in VIRGINIA ŽELEZNIK, vnuknja Cleveland, Ohio, 20. aprila 1948.