Gospodarske stvari.
Zavarovavnica za živino.
Veliko veliko goved je nedavno poginilo po kugi. Pokazalo se je vnovič, kako primerno in koristno bi bilo, ako bi bilo mogoče, proti taki škodi govejo živino zavarovati ali asekurirati. Ne da se tedaj tajiti živa potreba društva, ki bi tako asekuracijo prevzelo.
Tako društvo bo „prva vesoljna in vzajemna zavarovavnica za domačo živino proti kugam", ktera se po dovoljenji visocega c. k. državnega ministerstva od 28. marca t. 1. št. 21.109 ravno zdaj napravlja vkupaj z vesoljno kmetijsko upovavnico (kreditnico).
Namen le-te družbe je dvojen:
1.  bode ona svojim družbenikom in deležnikom po-vračevala škodo, kadar bi jim goveja živina poginila po kaki kugi,
2.  bode dajala kmetovavcem posojila v denarjih, da si sopet potrebne živine priskrbijo, da se jim gospodarstvo ne ustavi.
Družba misli delovati po vodilu vzajemnosti in kolikor le gre večem številu deležnikov.
Kolikor več bo deležnikov in čim bržej se vpišejo, toliko hitrejše se bo namen dosegel.
Ker pa gre pri nas najpoprej za škodo, ki jo kuge prizadevajo, in za to, da se pred vsem ta škoda povrne, povabi j uje podpisani odbor pred vsem gospodarje goveje živine, da kar je le moč obilno in brž k omenjeni družbi pristopijo. Za drugo živino se bo namreč kasnejše naredilo, kar je treba.
Govejo živino pa je moč zavarovati:
1.  proti črmu  ali  vrančnemu  prisadu,   2. proti kužni pljučnici, 3. proti pravi goveji kugi.
Za vsako govedo, ki bi se proti vsem trem boleznim zavarovalo, bi se plačalo:
a)  enkrat za vselej 50 nov. kraje, po priliki za vpisnino, po tem
b)  letni prinesek, ki se bo primerno izrajtal po tem, kakor v dotični deželi več ali manj živine pocrkava in po vrednosti zavarovanega živinčeta, kakor jo deležnik sam napove, tako, da bo ta prinesek 1 odstotek (en gold. od 100 gold.) po priliki od te vrednosti iznašal.
Se ve že samo po sebi, da se bo ta odstotek toliko bolj zmanjšal, kolikor več bo deležnikov pri ase-kuracii. Za to zahteva korist poedinih deležnikov, da se družba kar brž ustanovi in čedalje bolj razširi. Ce bo kdo veče število živine zavaroval, se mu bodo glede na letni prinesek polajšbe dovolile. Te polajšbe se bodo začele pri številu od 10 goved in bodo primerno rastle, kolikor veče  bo število.    Ce bi kak družbenik
List 23.
hotel tudi v 2. odsek družbe, to je, v kmetijsko upovavnico stopiti, tedaj bo za vpisnino namesto 50 novih krajcarjev en goldinar enkrat za vselej odrajtal.
Kdor je že pol leta družbenik, ima pravico do od-škodbe, Če bi mu zavarovano živinče poginilo ali pa če bi mu je ubili.
Kdor je tri leta družbenik in je plačal dvojno vpisnino od 1 gold. avstr. veljave, ima pravico do posojila, ki se mu bo proti 5 postotnim obrestim dalo do polovice tistega izneska, kterega je on zavaroval. Umnemu kmetovavcu, ki skrbi za ohrambo svoje živine, ni treba vseh teh korist natančneje razlagati.
S tem da kdo živino asekurira, pa ni odvezan natančnega izpolnovanja predpisov, kteri glede na ravnanje ob živinskih kugah ali že obstojijo ali pa bi se po visokih gosposkah še izdali; marveč dolžan je še v veči meri, se natanko po njih ravnati.
V imenu odbora G. A. Moscheni v Trstu, glavni opravnik
za Primorsko,  Kranjsko,  Koroško in Lombardo-Benesko,