213 Naši dopisi. Iz spodnje Idrije 30. junija. — Ljube „Novice", ker sem prepričan, da vredništvo „Novic^ pravico ljul3i in za blagor domovine, dežele in cesarja skrbi in dela, zato se z zaupanjem do Vas s prošnjo obrnem: posestniki me poprašujejo, pa ne vem in ne znam jih podučiti, kako da bi se obnašali in delali pri zasliševanji (avdi-jenci) ob cesarjevem prihodu v Ljubljani. Prav lepo prosim, to nam v „Novicah" ali s pismom oznaniti, kako in kaj imajo tisti delati, kateri mislijo svetlemu cesarju prošnjo v roke oddati. Eni mislijo ta čas v Ljubljano do cesarja iti, eni zavoljo prizadetih krivic pri servi-tutni odvezi c. kr. gozdov, kakor so uže „Novice" dne 13. novembra 1872. leta v 46. listu str. 370. oznanile, in drugi zavoljo velike škode od dima in smradu idrijskih žgalnih peči živega srebra, kakor so „Novice" meseca decembra 1872. L v listu 50. in 5L oznanile , in zadnjič dne 14. marca t. 1. v listu 11. njih krivična dela povedana. B. L. Odgovor vredništva. Glede avdijence pri cesarji ali zaslišanja razglaša „Laib. Zeitung'^ od 28. junija t. 1. sledeči razglas: „Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo bodo za čas Najviše navzočosti v Ljubljani đne 13. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne blagovolili za-' slišavatl v splošnih avdijencah. To se naznanja z đostavkom, da ima opravilo vpi-savanja za te avdijeace dvorni tajnik v Najviši kabinetni pisarni, gosp. Pavel baron Gusich, kateri bo dotična oglasila sprejemal v poslopji deželne vlade (deželni hiši) od dne 10. julija t. 1. počenši." Kdor tedaj hoče priti pred cesarja bodi-si v kateri koli osebni ali javni zadevi, mora se oglasiti poprej pri dvornem tajniku; ako je tedaj zaslišanje dovoljeno, kar se razun posebnih slučajev zgodi redno, tedaj se je treba v določeni uri podati na cesarjev dvor, v čedni obleki vsak po svojem stanu. — Na cesarskem dvoru, ki bo v Ljubljani zdaj v dvorni hiši, od gledališča tje na desni gosposke ulice, morajo o pravem času čakati in tedaj pridejo pred cesarja v oni vrsti, po kateri so vpisani. — Cesarju se potem kolikor moč na kratko in dobro razumljivo pove v onem jeziku, katerega govornik ali prošnik boljše govori, pri nas tedaj poprek slovensko. — Po sprejetem odgovoru cesarjevem se proš-niki zopet dostojno priklonijo in odidejo. Iz Ljubljane. (Prihod presvitUga cesarja) je zdaj po vsem Kranjskem edino, na kar vse misli, za katerega se vse pripravlja in vse veseli. Le še kratkih osem dni imamo, da dodelamo vse priprave, visokega gosta našega vredno sprejeti, skazati mu svojo popolno udanost, nepremakljivo zvestobo in hvaležno ljubezen. Le še osem dni in pozdravljali bodemo ljubljenega vladarja v središči slovenske Kranjske, v slovenski, beli Ljubljani in tisučera usta klicala bodo po čutilih ravno toliko zvestih src: „Bog ohrani, Bog obvaruj nam Cesarja, Bog obvaruj ves Habsburški rod! — {Na tukajšnji podkovski soli) vršila se je 29. junija skušnja iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Predsedoval je izpraševalni komisiji vodja pod-kovske šole, dr. K. vit. Bleiweis-Tr8teniški, izpraševalca bila sta c. kr. okrajni živinozdravnik gosp. F. Gaspari in učitelj podkovske šole gosp. E. Šlegel. Samo iz podkovstva bili so izprašani sledeči kovaški mojstri, kateri pa niso obiskovali podkovske šole: Ažman Franjo iz Viča, Fabian Jurij iz Istrije (oba sta mojstra na Kočevskem), Medic Jurij iz Koprivuika na Kočevskem, Poženel Janez iz Črnega vrha, Rothel Franjo iz Loke, okraja črno-meljskega, Železnikar Franjo iz Mokronoga. Omenjeni kovači pokazali so po teoretični in praktični, ves dan trajajoči skušnji zadostno vednost v podkovstvu. Iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa bili so izprašani sledeči kovaški učenci, kateri so bili pol leta v podkovski šoli: Bratina Karol in Brecer Fran, oba iz Šturije okraja postojnskega, Jemc Franc iz Logatca, Klun Franc iz Lienfelda na Kočevskem, KirinčiČ Mato iz Karlovca na Hrvatskem, Mramor Franc iz Nove vasi, okraja logaškega in Župan Andrej iz Zgornjega otoka v radoljškem okraji. Vsi pokazali so dobro vednost v obeh predmetih, dobili so pa tudi še posebna spričevala, v katerih so bili proglašeni kot izurjeni mesogledi. In tako storjen je prvi korak, da dobiva naša dežela sčasoma izprašanih in vežbauih ogledov za klavno živino in meso. — {Ljubljanski mestni magistrat) je razglasil naslednji ukaz: ^^Mestni magistrat ukazuje, da se od 8. do 17. dne prihodnjega meseca julija stranišča ali se-kreti ne smejo trebiti, straniščevina in guoj pa za imenovanega časa ne sme izvažati iz hiš niti ponoči niti podnevi. Mestni magistrat v Ljubljani dne 27. junija 1883. Župan: Grasselli." — {Poziv.) V imenu odbora ljubljanske čitalnice usojam se vabiti najuljudneje čitalnice in bralna dru- 218 štva na Kranjskem, posebno pa one v ljubljanski blizini, naj se gotovo udeleže v mnogobrojuem številu ali po deputacijah s svojimi zastavami raznih slavnosti, ki se bodo vršile od 11. t. m. počenši v Ljubljani ob prihodu Njihovega Veličanstva. Deputacije, ki se mislijo udeležiti sprejema in se-renade, se zbero v sredo 11. t. m. dopoldne v čitalnični dvorani, za ljudsko veselico pa v petek dne 13. t. m. ob 2. uri popoludne na vrtu čitalnične restavracije. Kdor želi dobiti stanovanja, naj se oglasi najdalje do 7. julija pri načelniku mestnega odbora za oskrbovanje stanišč, gosp. Fran Eavnikarju. Za čitalnični odbor: Dr. K. vitez Bleiweis-Trsteniški, predsednik. — (f Dva rodoljubna učitelja) vzela n^am je pretekli pondeljek nemila smrt. Umrl je v Šmarji pod Ljubljano velezaslužen gospod Anton Mazek, bivši učitelj, potem večletni župan in zmiraj neomahljiv narodnjak, po daljnem bolehanji. Ravno ta dan pa je umrl v ljubljanski bolnišnici gosp. Blaž Kuhar, učitelj pri Devici Mariji v Polji, ^ki se je ponesrečil pretekli četrtek pri vožnji na Št. Peterskem predmestji proti domu. Tudi g. Kuhar spadal je v vrsto spretnih in našemu narodu zmirom neomahljivo zvestih učiteljev. Hvaležen naš spomin vrlemu rodoljubu! — (f Dr, MaJcanec), deželni poslanec hrvatski, umrl je pretekli pondeljek opoldne. Dr. Makanec bil je odličen narodnjak, nadarjen govornik v osobnem občevanji, Ijubeznjiv, v politiki idealist. Po Slovenskem, izrekoma v Ljubljani, bil je rajnki dobro poznan, zelo priljubljen, in ako more bratovske sosede naše pri tej težki zgubi kaj tolažiti, naj jih tolaži zagotovilo, d a nam rodoljub Makanec ostane zmiraj nepo-zabljiv. Lahka mu bodi zemljica! — (Duhovna svetovalca) postala sta velečastita gospoda Janez Nep. Rozman, mestni župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, — in pa o. Kalist Medic, guar-dijan in župnik frančiškanski v Ljubljani.