Naročnik oglasa: Jomesa, d. o. o. I moto cente _Drešin|a^as_18_P aprilia Celje - skladišče Per III 266/2013 5000030748,5 coBiss ■ Servisni in potrošni material Leto XV številka 5 cena 1,46 EUR 29. maj 2013 Čiščenje odpadnih vod je dolg do zanamcev.......................str, 8 Izidor Pečovnik - Dori: "Ljudem je potrebno dajati upanje"....str. 25 771580 096004 % r'' a rrr galerija stili caffè na Šlandrovem trgu v Žalcu CAFFE Žalec se prebuja - poletni večeri Luca in Roki evropska prvaka Zaključni koncerti šolskih zborov Polavdrova je osvojila že osmo kolajno na prvenstvih stare celine. Zlatu z Dunaja leta 2010 je dodala še eno kolajno najžlahtnejšega leska. Roki pa je prvič osvojil naslov evropskega prvak (nastopil je v kategoriji do 73 kg), potem ko je bil bronast leta 2010 na Dunaju in lani v Čeljabinsku, obakrat v nižji kategoriji do 66 kg. Ob velikem uspehu so Lucijo, Rokija pa tudi tretjega udeleženca evropskega prvenstva v judu, prav tako Grižana, Miho Žganka bučno sprejeli v rodnih Grižah. Več na str. 20. T. Tavčar Lucija Polavder in Roki Drakšič sta ponovno poskrbela za slavje v Sloveniji, še posebej v rodnih Grižah in žalski občini. Konec prejšnjega meseca sta naša odlična judoista postala evropska prvaka v svojih kategorijah. Združeni otroški pevski zbori OŠ Braslovče med nastopom Da se šolsko leto nezadržno bliža koncu, spominjajo tudi zaključni letni konceri šolskih pevskih zborov po dolini, pa tudi druge sklepne prireditve, ki jih zrcali naš časopis. Eden izmed takih je bil koncert pevskih zborov OŠ Braslovče Majska mavrica. Zbori vseh treh podružničnih šol, Gomilsko, Trnava in Letuš, ter matične šole, ki jih vodi Anja Jezernik, ter zbor Vrtca Braslovče, ki ga vodita Simona Lukane in Vesna Bahč, so ubrano kot v en glas predstavili svoj zborovski program. Številno občinstvo je poleg petja prisluhnilo tudi brani besedi, saj so učenci brali odlomke iz svojih najljubših knjig. Gostja letošnje Majske mavrice je bila mlada glasbenica Tanja Lončar, ki je zbrane v dvorani navdušila s petjem in z igranjem na citre. Ob tej priložnosti so se s knjižno nagrado zahvalili pevcem, ki so v zboru prepevali ves čas šolanja. T. T. V vsaki stvari je nekaj dobrega »Sem večni optimist, nimam rad jamranja, ljudi je treba tolažiti, jim dajati upanje, če bomo samo na grešne kozle kazali, od tega ne bo nič,« je te dni dejal priljubljeni župnik Izidor Pečovnik - Dori, ki seje mudil na dopustu v domovini. Gre za človeka, ki ga spoštujejo verujoči in neverujoči različnih prepričanj, poklicev, starosti in celo veroizpovedi. Ste se kdaj vprašali, v čem je skrivnost njegove priljubljenosti, ki ostaja taka ne glede na to, da že 18 let živi v Berlinu? Pa poglejmo. Podiral je tabuje in ob podpori škofov pripravil zloglasno modno revijo, še prej pa z željo po približevanju cerkve ljudem med drugim iskreno dosegel, daje neznatna cerkvica nad Laškim postala pravo romarsko središče. Ko so modno revijo konzervativni cerkveni krogi obsodili, seje tudi javna podpora škofov razblinila, Dori ni jokal, se pritoževal in zahteval pravice. Naloženo je sprejel z dvignjeno glavo in odšel na »kazensko« misijo v Berlin. Poprijel je za delo in morebitna negativna čustva in energijo usmerjal v dobro stvar. Kazensko seje kmalu spremenilo v zgodbo o uspehu, saj je svoje ideje in vero v cerkev, ki je lahko bližje vernikom samo, če jih iskreno posluša in se spusti s svojih okopov, prelil v danes zelo uspešno berlinsko škofijo z urejeno slovensko skupnostjo, s šolo in vrtcem ter domom za starejše. Skupnost je ena najboljših nosilcev slovenstva v tujini, ki ob tem skrbi tudi za povezovanje z avtohtonim prebivalstvom, za sodelovanje vseh ljudi ne glede na raso, vero in narodnost. Ob tem pa z nemirnim duhom še vedno podira tabuje za dobro ljudi in s pogledom v prihodnost. Morda se komu zdi, da se pred 18 let ni zadosti boril, da seje vdal, a v resnici seje boril z najboljšim orožjem, ki obenem ni orožje v militantnem pomenu besede. »Sem človek, ki rad prisluhne. Vedno vprašam, kaj bi še lahko naredil,« je še povedal in dodal, da se ne sprašuje, kaj bi drugi lahko naredili. Raje druge spodbuja in navdihuje, da naredijo, ker sami to želijo. V tem smislu pripravi v Berlinu enkrat na mesec družinsko mašo, ki jo sami oblikujejo starši in otroci. Cerkev je nabito polna, toda zakaj Dori meni, da biga ob podobni praksi v Sloveniji »že zdavnaj nagnali«? Lahko si le mislimo. Naprej, ker je menil, daje to prihodnost, je prepričal celo konzervativnega kardinala, daje nekoliko neobičajen obred birme prava stvar za ljudi, v službi katerih vendarle je cerkev in ne obratno. Dori je po vseh izkušnjah izjemno notranje bogat človek in težko bi našli vernika ali ateista, ki bi temu nasprotoval, morda mu kdo zavida, a to je že druga zgodba. Sam enostavno vedno išče le dobro v ljudeh, ne glede na to, kako jim je ime. Kaj sem želela povedati? Dori mimo prizna, daje tudi grešnik, a grehi so zato, da se z njimi spoprimemo, jih obžalujemo in popravimo. Ni ti treba biti popoln, da si ustvariš popolno življenje. In popolnost ni v izobilju in materialnih stvareh. Popolnost življenja je v modrosti, da znamo v velikih težavah in življenjskih stiskah najti življenjski izziv namesto obupa, nove prijatelje namesto sovražnikov, nove bogate izkušnje za prihodnost namesto negativne energije preteklosti. Ali ste prebrali med vrsticami? Tudi če ne, same vrstice bodo povsem dovolj, da se podate v obetajoč junij, da s pozitivno voljo zaključite šolsko leto in da najdete navdih v dobrem. Vsaka stvar je vendarle vedno za nekaj dobra. Bodite prepričani. Lucija Kolar Sedežne garniture, jedilnice, kuhinje... www.zakelj.si «Tovarniška 8, Prebold • www.jomesa.si HORMANN garažna in industrijska vrata matjaž Ustvarjamo pozdrave Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni UNIVERZUM, d. o. o., ŽALEC Ul. Ivanke Uranjek 5 (pri Eurospinu Žalec) 03 571 87 40,041 854 607 • VELIKA IZBIRA KOLES • REZERVNI DELI ZA KOLESA in MOTORJE TOMOS • GOTOVINSKI POPUSTI! STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec Podjetniki morajo prepoznati priložnosti I S us- J, M L I foto: T. T. Poleg državnega sekretarja mag. Uroša Rožiča (na sredini) sta gospodarstvenikom svoji zbornici predstavila predsednica nemško-slovenske gospodarske zbornice Gertrud Rantzen (ob državnem sekretarju) in predsednik britansko-slovenske gospodarske zbornice Alexander Paine (skrajno desno). Občina Žalec pripravlja javnosti se z novim OPN širijo strategijo razvoja do leta 2020, še letos poleti pa naj bi občinski svet sprejel občinski prostorski načrt. Že zdaj je v občini dovolj možnosti za investicije gospodarstva, je bil eden od poudarkov s srečanja, ki ga je župan Janko Kos skupaj s sodelavci pripravil za gospodarstvenike iz žalske občine. Med gosti je bil državni sekretar mag. Uroš Rožič, predstavili pa sta se tudi nemško-slo-venska in britansko-slovenska gospodarska zbornica. -Občina Žalec že tradicionalno pripravlja srečanja z gospodarstveniki, tokratno pa je bilo namenjeno konkretnim vsebinskim področjem, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti. V uvodnem nagovoru je župan Janko Kos izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da kljub hudi krizi in novim stečajem podjetij v žalski občini število zaposlenih ni padlo, obeti za nove zaposlitve v gospodarstvu pa so tudi dobri. obstoječe poslovne cone (Arno-vski gozd, Asfaltna baza Velika Pirešica, severni del Šempetra, Žalec - jug). Po sprejetju OPN bo potrebno izdelati še občinske podrobne prostorske načrte. Že izdelani OPPN-ji pa omogočajo takojšnjo stanovanjsko gradnjo na območju Petrovče - vzhod, Liboje - sever, Soseska Godo-mlja in Škafarjev hrib, poslovno gradnjo na območju Zarja Petrovče in Arnovski gozd (tudi PC Arnovski gozd II), poslov-no-stanovanjsko gradnjo pa na območju OPPN Žalec - zahod, Soseska 5 in Frenga Žalec, Šempeter - sever, Šempeter - oskrbne dejavnosti in Šempeter - ob Strugi. V postopku izdelave je še 14 novih OPPN-jev. Pomembno bo na prostor vplivala tudi morebitna trasa 3. razvojne osi, ki naj bi bila po povsem neuradnih podatkih vendarle speljana iz Velenja na avtocesto Al po sicer prilagojeni F3 varianti v Podlogu. Prostorske možnosti so Strategija razvoja občine Bojan Sitar in Bojan Iršič z Urada za prostor in gospodarstvo Občine Žalec sta predstavila občinski prostorski načrt, ki je v postopku sprejema, pa tudi že veljavne občinske podrobne prostorske načrte (OPPN) in tiste, ki so v pripravi. Novi občinski prostorski načrt (OPN), ki bo predvidoma sprejet na zadnji seji občinskega sveta pred poletnimi dopusti, nadomešča sedaj veljavne prostorsko-ureditvene pogoje in zagotavlja približno 160 ha novih stavbnih zemljišč. Ob tem je po že zdaj veljavnih prostorskih dokumentih na voljo še 157 ha prostih stavbnih zemljišč. Za gospodarske de- Sladoled, kot je lui nekoč. NARAVNI SLADOLED DOBNIK Na srečanju je vodja Urada za negospodarske javne službe Občine Žalec Nataša Gaber Sivka predstavila regijsko štipendijsko shemo, ki spodbuja kadrovsko štipendiranje v lokalnem okolju. Trenutno štipendije iz te sheme prejema 5 dijakov iz žalske občine. Tudi župan Janko Kos je pozval podjetnike, naj se aktivno vključijo v to shemo. Občina Žalec je začela pripravljati tudi strategijo razvoja občine, ki bo opredeljevala novo programsko-finančno obdobje 2014-2020, je povedala direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar. Da bo strategija čim bolj usklajena z željami in potrebami občank in občanov, bo občina s pomočjo dr. Irene Ograjenšek z ljubljanske ekonomske fakultete izvedla tri ankete: med prebivalci, podjetniki in za strokovno javnost. Župan in direktorica občinske uprave sta podjetnike in občane pozvala, naj sodelujejo v anketah in povedo, kakšno občino si želijo leta 2020. Lažje v tujino O možnostih sodelovanja podjetij s tujino sta govorila Gertrud Rantzen, predsednica nemško-slovenske gospodarske zbornice, in Alexander Paine, predsednik britansko--slovenske gospodarske zbornice. Zbornici oziroma gospodarstvi Nemčije in Velike Britanije sta si različni, kljub temu pa tudi na teh trgih obstajajo priložnosti za slovenske podjetnike. Za pomoč pri vzpostavitvi prvih stikov s tujino in za potrebne informacije so predstavniki obeh zbornic vedno na voljo, sta poudarila Gertrud Rantzen in Alexander Paine ter dodala, da so zelo pomembni tudi neformalni stiki. Ustaviti padce Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Uroš Rožič pa je orisal gospodarsko stanje v državi, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Bruto družbeni proizvod bo v letošnjem letu padel MM OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC POZIVA VSE DELODAJALCE V OBČINI ŽALEC K PRIJAVI NA JAVNI POZIV RASR ZA VKLJUČITEV V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO SAVINJSKE REGIJE ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014 Pogoji za vključitev, način prijave in postopek izbire delodajalcev so natančno opredeljeni v javnem pozivu, ki je dostopen na spletnih straneh Razvojne agencije Savinjske regije (http://www.rasr.si) in Občine Žalec (http://www.zalec.si). Informacije: Matej Pinter, tel.: 03/713 64 32, e-naslov: matej.pinter@zalec.si za nadaljnja 2 % (lani je za 2,3 %, od leta 2008 do danes pa kar za 10 %). Konec naslednjega leta utegne Slovenija prebiti naslednjega od Maastrichtskih kriterijev oziroma zadolženost v višini 60 % BDP. Slovenija že presega proračunski deficit, letos bo znašal 5 %, čeprav smo ga obljubili v višini 2,85 %, je povedal državni sekretar. Za 1,2 % bo letos zrasel izvoz, lani je za 0,3 %, pada pa uvoz, letos za 0,7 %, lani kar za 5 %. To je načeloma dobro, vendar se je potrebno zavedati, da je ta padec predvsem posledica padca potrošnje doma. Osebna potrošnja bo v letošnjem letu padla za 4 %, je napovedal državni sekretar še pred odločitvijo o uvedbi višjega DDV. Investicije v osnovna sredstva se bodo letos znižale za pol odstotka, lani je bil zabeležen kar 10-odstotni padec. Brezposelnost je lani dosegla 12 % (130 tisoč brezposelnih ob koncu leta), letos naj bi narasla še za 1,6 %. Inflacija bo konec letošnjega leta 1,9-od-stotna. Vsi ti podatki kažejo na resnost razmer, je poudaril mag. Uroš Rožič in dodal, da bi o vzrokih zanje lahko razpravljali na dolgo in široko. Med vzroki je model lastninjenja v preteklosti in s tem pogojen ekonomski model, ki je temeljil na zunanjem zadolževanju, kar je bilo zaradi vstopa Slovenije v EU relativno ugodno. Nato je nastopila kriza, in sicer najprej v bančnem sektorju. Kriza se je začela leta 2008 in je do danes nismo uspeli sanirati. Evropska komisija v svojem poročilu tudi ocenjuje, da je v slovenskih bankah kar četrtina slabih posojil z zamudo nad 90 dni. Bančni sistem bo zato potrebno sanirati, kar je prva naloga vlade. Slaba banka bo družba, ki bo upravljala s slabimi terjatvami, kljub temu bodo banke še potrebne dokapitalizacije, je napovedal državni sekretar. Velik problem je tudi prezadolženost slovenskih podjetij, ki imajo v primerjavi z ostalimi evropskimi podjetji kar 30 odstotkov slabše bilance stanja, predvsem na delu kapitala. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo zato z ministrstvom za finance oblikoval sklad za razvojno prestrukturiranje podjetij, kar pa je potrebno še uskladiti z Evropsko komisijo. Sklad naj bi odkupoval posojila malih in srednje velikih podjetij ter pomagal tistim, ki imajo perspektivo. Potrebno pa bo za ta sklad še poiskati sredstva, je priznal državni sekretar ter dodal, da se je potrebno zavedati, da bo to pomenilo neko razlastni-njenje. To ukrep naj bi pomagal ohraniti delovna mesta. Sanacija bančnega sistema in bilanc je prva naloga države, druga naloga pa so strukturne reforme, je povedal mag. Uroš Rožič. Lani izpeljane reforme po mnenju Evropske komisije ne zadostujejo. Tretja naloga se nanaša na trgovinsko politiko. Evropa ne more več rasti z nenehnimi širitvami članstva, ocenjuje Evropska komisija, evropsko gospodarstvo bo moralo rasti na globalnem trgu, zato so ključna pogajanja s Kanado, ZDA, Japonsko, Indijo, Kitajsko. Ključen problem celotne Evrope je, kako malim in srednjim podjetjem pomagati na te trge. Četrto nalogo bodo morala opraviti podjetja sama, namreč skrbeti za inovativnost, ki je pogoj za razvoj. Februarja letos je vlada sprejela industrijsko politiko do leta 2020, v kateri so definirane prednosti in slabosti slovenske industrije, je povedal državni sekretar mag. Uroš Rožič. Tej industrijski politiki sledijo akcijski načrti,v katerih je opredeljeno, kateri predpisi morajo biti sprejeti, kaj narediti na trgu dela, kako finančno podpreti začrtano politiko. Sprejet je že bil akcijski načrt za največji potencial Slovenije - les. V kratkem bosta sprejeta še akcijska načrta za trajno mobilnost oz. za avtomobilsko industrijo ter za trajnostno gradbeništvo. Četrti akcijski načrt, ki naj bi ga vlada sprejela predvidoma še do poletja, se nanaša na zagotavljanje varne hrane. K. R. Mladi raziskovalci v Grižah Občina Žalec razpiše vsako leto javni natečaj Mladi raziskovalec, na katerega so se letos prijavile vse osnovne šole in vrtci Občine Žalec. Bistvena sprememba glede na natečaj v preteklem letu je bila ta, da so letos naloge recenzirali strokovnjaki iz lokalnega okolja, in sicer iz različnih javnih zavodov in javnih podjetij (z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Razvojne agencije Savinja Žalec, Razvojne agencije Savinjske regije Celje, Zavoda Petka, šolske storitvene dejavnosti, Žalec, iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Žalskih lekarn Žalec), in defektologinja Nataša Privošnik. Vseh oddanih raziskovalnih nalog je bilo 50. Pri pripravi so sodelovali Vrtci Občine Žalec z 9 nalogami, I. OŠ Žalec s 16, II. OŠ Žalec z 2, OŠ Griže z 9, OŠ Petrovče s 4 in OŠ Šempeter z 10 nalogami. Na natečaju je so- Učenci I. OŠ Žalec, ki so izdelali nalogo na temo bonton, z moderatorko Mojco Govek - Plevnik delovalo več kot 600 učencev in otrok iz vrtcev in 66 mentorjev. Letošnji razpisani naslovi raziskovalnih nalog so bili: Koga zame briga? (mladostniki s težavami), Znane osebnosti (matematiki, literarni ustvarjalci, likovni izvajalci, znanstveniki, športniki), Doživljanje in izražanje s pesmijo, Zdravilna zelišča, Kaj je bonton? Koliko ga poznamo in koliko uporabljamo?, Knjiga - bralna pismenost, Razvoj podeželja, Mladi in družba, ki jih obdaja in Zakaj in na kakšne načine lahko raziskujemo. Zaključna prireditev je bila na OŠ Griže, kjer sta zbrane v tamkajšnji telovadnici najprej pozdravila v. d. ravnateljice Marija Pavčnik in župan Janko Kos, sledil je krajši kulturni program, nato so se razporedili po učilnicah, v katerih so potekale delavnice, ob koncu pa so se udeležili bazarja raziskovalnih nalog. T. Tavčar Nekaj učencev, otrok in mentorjev na zaključni slovesnosti v Grižah Prenova starega mestnega jedra Potrdili lanski zaključni račun Maja Gerčer (v sredini) in Janko Kos med podpisom pogodbe; Roman Virant (levo) f 1 vj Župan Občine Žalec Janko Kos in predstavnica izvajalca del, direktorica podjetja AGM Nemec, d. o. o., Laško Maja Gerčer sta prejšnji teden v Žalcu podpisala pogodbo o izvajanju del v okviru projekta Prenova starega mestnega jedra v Žalcu. Pogodbena vrednost del je 1.962.569,09 evra brez DDV (oz. 2.355.082,91 evra z DDV). Vrednost investicije v celoti po investicijskem programu pa znaša 2.950.085,48 evra brez DDV (oz. 3.012.085,48 evra z DDV). Dela zajemajo celovito ureditev žalskega mestnega jedra, ki vključuje celoten Šlandrov trg od Celjske ceste na vzhodu in del Savinjske ceste do križišča z Aškerčevo ulico v dolžini 525 m. Območje zajema 15.400 m2 površine. Z deli bodo začeli v kratkem, rok za dokončanje pa je 30. junij 2014. Gre za projekt, ki ga z 1.970.982,03 evra (kar je 85 % vseh potrjenih upravičenih stroškov investicije, ti pa znašajo 2.318.802,39 evra) sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sklep ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o tem je bil izdan 7. marca letos, potem koje Občina Žalec v začetku novembra lani podala vlogo za pridobitev sredstev za sofinanciranje. Gradbeno dovoljenje za prenovo je že 14. septembra lani izdala Upravna enota Žalec. Predvidena dela pri prenovi starega mestnega jedra so celovita in zajemajo zelene površine, zasaditev in urbano opremo (ulično opremo, kot so klopi, koši za smeti ...), cestno omrežje in pohodne površine, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, NN--priključek, semaforizacijo in javno razsvetljavo, kot je na srečanju z novinarji ob. podpisu pogodbe pojasnil vodja Urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir in dodal, da bo promet v starem mestnem jedru vendarle ostal tudi po prenovi dvosmeren, zgrajena pa bo nova kolesarska steza. Med največjimi spremembami pa bo ploščad za dogodke in prireditve na mestu, kjer je sedaj spomenik (ta bo prestavljen). Vzporedne ceste mimo zdajšnje Mladinske knjige ne bo več, prav tako bo nekoliko spremenjen režim prometa mimo kmetijske zadruge. Osnova za prenovo, je povedala predstavnica projektantov Aleksandra Geršak, je Žalec z naselbinsko dediščino z lijakasto zasnovo trga, to pa vključuje tudi nasaditev novih 74 dreves in podrtje starih, za katere so, je povedal Borut Sitar iz Občine Žalec, pridobili mnenje arburista, da so v slabi kondiciji. S prenovo trga, osrednje ceste ter urbane opreme v stavbno zelo bogatem žalskem mestnem jedru želijo v Žalcu poudariti identiteto mesta, ob tem pa izboljšati kakovost življenja in gibanja ter manifestiranja različnih funkcij trga. Prav slednje narekuje izbor urbane opreme, tlakov, ureditev zelenih površin z obstoječim parkom, določenih lokacij za (letne) gostinske vrtove in razne prireditve, razsvetljavo v funkciji osvetlitve in poudarka kakovostnih ambientov ter možnost inštalacij. Celotno staro mestno jedro je varovano kot spomenik historičnega urbanizma (varovano z odlokom), zato je njegova prenova posebej pomembna. Na razpisu je bilo torej za izvajalca del izbrano podjetje AGM Nemec, d. o. o„ Laško. Podizvajalec, ki bo poskrbel za monitoring pri prenovi starega mestnega jedra, pa je Gradbeni inštitut ZRMK, d. o. o., Ljubljana. Nadzor nad deli bo opravljalo podjetje Milana, d. o. o., Maribor, morebitno arheološko dokumentiranje ob gradnji pa podjetje Arhej, d. o. o., Sevnica. Projekt prenove je pripravil RC planiranje, d. o. o., Celje s podizvajalci (Savi-njaprojekt GIZ Žalec). Župan Janko Kos je ob podpisu pogodbe poudaril, da gre ne le za projekt z veliko težo, ki jo prinaša v zà te čase velika vsota pridobljenih evropskih sredstev, ampak tudi za veliko odgovornost, da se tudi korektno, kakovostno, po načrtih in v načrtovanih terminih izpelje. Izrazil je tudi upanje, da bo izbrano gradbeno podjetje AGM Nemec, s katerim ima Občina Žalec sicer dobre izkušnje na nekaterih drugih projektih (npr. tržnica Žalec) v zadostni kondiciji vse do zaključka projekta, saj si to glede na nekatere izkušnje v preteklosti in stanje v gradbeništvu močno želijo. Sicer pa občina razmišlja tako kot že pri gradnji OŠ Griže, da bo poleg nadzora uvedla t. i. supernadzor, ki naj bi še povečal verjetnost korektne izvedbe projekta. Direktorica podjetja AGM Nemec Maja Gerčer je župana »potolažila« s trditvijo, da se zavedajo zahtevnosti projekta in odgovornosti, ki jo prevzemajo, a da je njihovo podjetje v zelo dobri kondiciji in ima dobre bonitetne ocene, tako da se za to ni treba bati. Med prenovo starega mestnega jedra bo oviran promet na tem območju, zato stanovalce in druge uporabnike poti na tem območju prosijo za razumevanje. Izvajalec del bo med motenim dostopom organiziral primerne obvoze. O natančnem terminskem načrtu del in vseh posebnostih bodo sproti obveščali, v sodelovanju z Mestno skupnostjo Žalec pa tudi reševali probleme, če se bodo ob tem pojavili, je ob podpisu pogodbe povedal predsednik MS Žalec Roman Virant in se ob tem razveselil skorajšnje obnove starega mestnega jedra, za katero so si prizadevali že od osemdesetih let. T. T. Tako naj bi staro mestno jedro Žalec izgledalo po prenovi Kpr devetnajst točk dnevnega reda je imela 20. redna seja občinskega sveta Občine Žalec, ki je bila konec aprila. Dodatno so na dnevni red uvrstili eno točko, eno pa z njega umaknili. Med drugim so potrdili zaključni račun proračuna za leto 2012. Najprej so za predstavnike ustanovitelja v svete javnih zavodov imenovali: Bruna Kotnika, Matjaža Krka in Tino Lorger (OŠ Griže), Vojka Zupanca, Brigito Obrez Bašič in Polono Razboršek (OŠ Šempeter), Jožeta Krulca, Ingrid Žolgar in Violeto Šket (OŠ Petrovče), Ro-svito Ačkun, Dragano Dorotnič in Saro Medvešček (Vrtci Občine Žalec), Ervina Časa, Mirjam Grobler, Stanislava Jermana in Veroniko Kajič (Žalske lekarne) ter Jasno Sraka in Petra Vipavca (Medobčinska splošna knjižnica Žalec). Nato so odločali o sodelovanju spodnjesavinjskih županov pri podpisu konvencije županov, o točki, ki so jo na seji dodali naknadno. Gre za evropsko gibanje, v katerem lahko sodelujejo lokalne in regionalne oblasti, ki se s podpisom zavežejo energetski učinkovitosti svojih občin, kar med drugim vključuje zavezo za 20 % zmanjšane izpuste C02 do leta 2020, rabo varčnih uličnih svetilk, energetsko sanacijo stanovanj in javnih objektov, idr. Prav tako morajo občine podpisnice v roku enega leta od podpisa pripraviti akcijski načrt za to področje. Občina Žalec je sicer v podobnih projektih sodelovala že do sedaj, zato potrditev predloga o sodelovanju s strani svetnikov ni bila presenečenje. Potrdili pa so predlog Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov ter določanju najemnin za poslovne prostore v lasti Občine Žalec Na seji so odločali tudi o predlogu Odloka o kriterijih za oprostitve in olajšave pri odmeri in plačilu komunalnega prispevka in o predlogu Odloka o priznanjih Občine Žalec. Oba so svetniki potrdili, sicer pa so pri odloku o priznanjih upoštevali pripombo svetnice Brede Vizo-višek, da se bolj utemeljijo pogoji za pridobitev priznanj, prav tako so odpravili nejasnost pri imenovanju častnega občana. Ob obravnavi predloga Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva v Občini Žalec (prva obravnava) je vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka pojasnila, da lahko občina razpiše koncesijo v primeru, da je število otrok za vpis večje od razpoložljivih mest v javnih vrtcih. Predlog, ki so ga svetniki dobili na mizo, predvideva podelitev koncesije za 2 oddelka 2. starostnega obdobja za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Po razpravi nekaterih svetnikov v smislu nenatančnosti kriterijev za dodelitev koncesije, kar da diši po korupciji (Gvido Hribar), in pomislekov o tem, da v občini ni bilo nikoli »zavračanja« otrok oz. premalo mest v vrtcih (Lojze Posedel) so predlog v prvi obravnavi potrdili in ga posredovali v petnajstdnevno javno obravnavo. Na aprilski seji so žalski svetniki obravnavali in potrdili tudi zaključni račun proračuna Občine Žalec za leto 2012, ki ga je predstavila vodja Urada za finance in proračun Vlasta Simonič. Ob tem so sprejeli še sklep, ki ga je predlagal svetnik Lojze Posedel, da morajo svetniške skupine čim prej vrniti v občinski proračun denar, ki so ga porabile nenamensko, kot izhaja iz poročila nadzornega odbora občine. Sicer pa so se o pripravljenem zaključnem računu svetniki izrekali večinoma pohvalno, saj da je zelo pregleden. Svetniki so prisluhnili tudi letnemu poročilu JKP Žalec za leto 2012, Poslovnemu poročilu Razvojne agencije Savinja za leto 2012 (posebej so pohvalili delo zdaj že nekdanje direktorice Danice Jezovšek Korent) in letnim poročilom Centra za informiranje in poklicno svetovanje -ČIPS in Sklada dela Savinjske regije za leto 2012 ter poročilu o delu Medobčinske inšpekcije in redarstva občin Celje, Vojnik, Laško in Žalec s finančnim načrtom za leto 2013. Obravnavali so tudi finančne načrte javnih zavodov s področja negospodarstva za leto 2013 (ZD dr. »Jožeta Potrate« Žalec, JZ Žalske lekarne Žalec in UPI - ljudska univerza Žalec) ter poslovni načrt družbe Zeleno zlato, d. o. o., za leto 2013. Slednja je tudi na tej seji vznemirjala svetnike, ki so komentirali poslovni načrt kot »povprečno seminarsko nalogo« (Viktor Mitov) in nizali negativna mnenja tudi v smislu konflikta interesov, saj se Gregor Vovk pojavlja kot član občinskega sveta, predsednik odbora v občinskemu svetu in na drugi strani tudi kot direktor podjetja (Lojze Posedel), ki mu OS opredeljuje delovanje. Nekateri svetniki so izrazili podporo (Robert Smodej). Daje poslovanje v gospodarski družbi bolj pregledno kot v javnih zavodih, je dodal Gvido Hribar. Ker je iz vrst kmetov zaznati podporo Zelenemu zlatu, pustimo Gregorju Vovku Petrovskemu, da se dokaže, potem pa bodimo kritični, je dodal svetnik Ivan Povše. Pri aktualnih zadevah je Tanja Razboršek Rehar podala informacijo o pripravi strategije razvoja Občine Žalec. Gre za do- kument, ki sicer ni obvezen, a se pripravljavcem zdi potreben, je povedala, V tem smislu poteka anketiranje občanov, podjetnikov in predstavnikov javnih zavodov, dobljeni podatki pa bodo izhodišče za pripravo strategije. Raziskavo pripravljajo v sodelovanju z dr. Ireno Ograjenšek iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je po rodu Žalčanka. Tanja Razboršek Rehar je podala tudi informacijo o srečanju z gospodarstveniki. Stojan Praprotnik iz Razvojne agencije Savinja je spregovoril o Regijskem razvojnem programu, Aleksander Žolnir pa poročilo pomladanski čistilni akciji. Potem so na dnevni red seje na predlog župana Janka Kosa ponovno uvrstili točko o dopustnosti manjše širitve območja stavbnih zemljišč v k. o. Kasaze, kjer gre za namen Mirosana, da bi zgradil sušilnico sadja v izmeri 200 m2. Dodatno je ponovno uvrstitev na dnevni red pojasnila Tanja Razboršek Rehar, ki je glede na dobljene informacije med sejo povedala, da če svetniki potrdijo predlog in gre že naslednji dan v objavo v Uradni list, morda še ulovijo rok, da Mirosan zaprosi tudi za evropska sredstva za sofinanciranje. Svetniki so predlog sklepa potrdili. Ob koncu seje so žalski svetniki podali še pobude, najprej Matjaž Krk, da je svet KS Liboje že zdavnaj- nasprotoval širitvi kamnoloma Liboje, po javni obravnavi, ki je izzvenela proti kamnolomu, pa je vse potihni- lo. Janko Kos je pojasnil, da ima kamnolom dovoljenje za obratovanje do leta 2021, vendar pa je nujno, da tisti, ki kamnolom izkorišča, poskrbi tudi za sanacijo okolja. Jože Kruleč je dal pobudo, da občinske strokovne službe pripravijo ponudbo za ugodne kredite za financiranje malih čistilnih naprav, kot je to pri komunalnem prispevku za priključitev na kanalizacijsko omrežje. Gregor Vovk Petrovski pa je povedal, da ga je na temo odmere komunalnega prispevka poklicalo precej krajanov, saj da ta občutno presega plačilno sposobnost večine krajanov. Zakaj je tako visoka, primerjalno z drugimi občinami, je vprašal in poudaril, da ne gre za to, da se krajani ne bi želeli priključiti, ampak za to, da so zneski resnično visoki. L. K. RS Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Celje, Občina Žalec, Območno združenje RK Žalec VABIJO na XIX. regijsko preverjanje ekip prve pomoč, civilne zaščite in Rdečega križa, ki bo v soboto, 8. junija, ob 8.30 pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu Program: 7.00 prihod ekip 8.30 odprtje 9.00 začetek dela ekip na delovnih mestih 12.30 vaja »Žalec 2013« 14.00 razglasitev rezultatov in zaključek Taborska čistilna naprava že deluje Gradnja kanalizacije se nadaljuje Taborska čistilna naprava na dan odprtja Ob uspešnem zaključku izgradnje I. faze projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ki je bil podprt tudi s sredstvi Evropske unije -Evropskega sklada za regionalni razvoj, so dan pred praznikom dneva upora predali namenu Čistilno napravo Tabor in kanalizacijsko omrežje Ojstriška vas (II. faza). Občina Tabor je pridobila 1395 metrov fekalne kanalizacije, novozgrajeno čistilno napravo s kapaciteto 800 populacijskih enot in posledično manjše obremenjevanje okolja ter kakovostnejše življenje. Po besedah župana Vilka Jazbin-ška se lahko z dokaj enostavnim projektom razširitve na čistilno napravo poleg prvotnih 800 priključi še dodatnih 800 populacijskih enot, s katerimi bi zajeli celotno občino oziroma tiste prebivalce, ki so dovolj blizu, da se lahko priklopijo na kanalizacijsko omrežje. Sicer pa bo ta čistilna naprava, ki je druga tovrstna v Savinjski dolini, omogočila, da bodo lahko ukinili male čistilne naprave in s tem znižali stroške. Projekt oziroma ideja o kanalizaciji in lastni čistilni napravi je stara že nekaj let, uresničevati pa so jo začeli leta 2010, ko je Občina Tabor z operacijo pod naslovom Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Tabor skupaj z ostalimi občinami Spodnje Savinjske doline uspešno kandidirala na 5. javnem razpisu. Celotna investicija je stala okrog 660 tisoč evrov, od tega so iz evropskega sklada pridobili nekaj manj kot 247 tisoč evrov. Z deli so začeli novembra 2011, pred tem pa je bila septembra podpisana pogodba za izvedbo kanalizacije Ojstriška vas II. faza. Istočasno je potekal tudi javni razpis za izbor izvajalca čistilne naprave, ki pa so ga uspešno zaključili šele v tretji ponovitvi. Julija 2012 je bil izveden tehnični prevzem, konec oktobra 2012 pa izdano tudi uporabno dovoljenje. Z gradnjo čistilne naprave so začeli februarja 2012, potem ko so januarja podpisali pogodbo s podjetjem IPI (izvajalski in projektantski inženiring), d. o. o., Rogaška Slatina, ki je izva- jalo tudi dela II. faze projekta kanalizacije Ojstriška vas. Z deli so končali v začetku aprila 2013, tehnični pregled pa je bil izveden tri dni pred uradnim odprtjem, in sicer v okviru praznovanja Občine Tabor. Kronologijo izvedbe projekta je zbranim predstavil predstavnik Občinske uprave Občine Tabor Simon Jan, sofinanciranje projekta s strani EU in postopke sodelovanja z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo je obrazložil direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik, o samem delovanju čistilne naprave pa je spregovoril direktor podjetja IPI Robi Čerčnik. Slednji je skupaj z županom Jazbinškom tudi uradno predal namenu novo pridobitev, ki je za občino velikega pomena, saj bo bistveno prispevala h kakovosti življenja v občini, čistejšemu okolju in čistejši vodi. S tem so v veliki meri zadostili tudi zakonskim zahtevam Slovenije in EU. Na slovesnosti ob odprtju je zapel moški pevski zbor Pevskega društva Tabor. D. Naraglav Obnovljena cesta za praznike pa je blagoslovil cesto, ki so jo s prerezom traku odprli krajanka Dobrovelj Ivana Ramšak, podžupan Anton Repnik in svetnik Blaž Ramšak. Dogodek je popestril Moški pevski zbor Karla Viranta Braslovče. T. Tavčar Monografija Občina Braslovče je na podlagi javnega poziva za zbiranje ponudb za izdajo občinske monografije izbrala Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek. Pogodbo za izdelavo monografije sta ob prisotnosti vseh članov uredniškega odbora, katerega predsednik je Janko Germadnik, podpisala župan Branimir Strojanšek in predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Franci Kralj. Monografija, ki bo izdelana v skladu z oblikov- V Občini Braslovče so za praznike namenu predali obnovljeni odsek ceste, ki vodi k podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika in Pavla na Dobrovljah. Zbrane je uvodoma v imenu domačinov in uporabnikov ceste pozdravil Blaž Ramšak in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri gradnji ceste, o novi pridobitvi pa je spregovoril podžupan Občine Braslovče Anton Repnik. Poudaril je, da je odsek ceste, ki so jo tudi raz- širili in na novo preplastili, velika pridobitev za Dobroveljčane. Sredstva v višini 46 tisoč evrov je prispevala občina iz proračuna. Z obnovami cest bodo seveda nadaljevali, zlasti tistih, ki predstavljajo povezavo s sosednjo Občino Nazarje. Prednost bodo imeli tisti odseki, za katere bodo tudi občani pripravljeni prispevati svoj delež ali pa vsaj ne bodo obnove neutemeljeno ovirali. Ob koncu nagovora je občanom čestital ob praznikih, braslovški župnik Milan Gosak Ob odprtju ceste Na območju občin Braslovče, Polzela, Tabor in Vransko je bila podpisana pogodba z izvajalci začela gradnja štirih od petih sklopov projekta Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini. Nosilka projekta je Občina Braslovče, ki je 8. maja pripravila slovesen podpis gradbenih pogodb. Pogodbo za gradnjo na območju preboldske občine pa so zaradi pritožbe na izbor izvajalca podpisali nekaj dni kasneje. Skupaj bo v okviru projekta, ki je razdeljen na pet sklopov, do konca prihodnjega leta zgrajene več kot 14 km kanalizacije, ki bo omogočala približno 560 novih priključkov v 12 naseljih. V sistem čiščenja odpadnih voda se bo lahko na novo vključilo približno 1.430 oseb. Projekt Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini pomeni nadaljevanje regijskega projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje. Na osnovi pridobljenih gradbenih dovoljenj, vključitve projekta v načrte razvojnih programov občin, izdelane investicijske dokumentacije in uspešne prijave na 6. javni poziv za sofinanciranje operacij iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, obdobje 2012-2014, razvojne prioritete: Razvoj regij; prednostne usmeritve: Okoljska infrastruktura) je bil konec decembra lani objavljen razpis za izbor izvajalca. Na razpis je prispelo kar 18 ponudb. V braslovški občini bo podjetje Kostmann, d. o. o., iz Slovenj Gradca s partnerjem SGP Mesner, d. o. o., gradilo prvo fazo kanalizacije Male Bra-slovče-Preserje (v vrednosti 1,149.000 evrov brez DDV), podjetje Plima iz Žalca pa kanalizacijo Orova vas-Breg v polzelski občini (346.934 evrov), kanalizacijo Tabor -jug (232.600 evrov) in v vzhodnem delu Občine Vransko Ob podpisu pogodb v Braslovčah (375.025 evrov). Isti izvajalec je bil, izbran za Občino Prebold, ker pa se je eden od neizbranih izvajalcev pritožil, je bila pogodba za ta sklop v vrednosti nekaj manj kot 900 tisoč evrov podpisana kasneje. Za gradbeni nadzor v vrednosti skoraj 23 tisoč evrov je bilo izmed devetih ponudb izbrano podjetje Paritet z dvema partnerjema. Direktorji izbranih podjetij so zatrdili, da bodo delo opravili dobro in v dogovorjenih rokih. Gre sicer za manjša podjetja, ki pa poslujejo že leta in so lahko preživela le, če so pridobljeno delo dobro izvedla. Pomembno za kakovostno izvedbo projekta je tudi izpolnjevanje obveznosti investitorja glede sprotnih plačil, je poudarila direktorica podjetja Plima Nataša Hrastnik in izrazila prepri- čanje, da težav ne bo. Župani so poudarili, da so občine kot investitorice pri vseh dosedanjih skupnih projektih sodelovale zelo dobro in izpolnile vse svoje obveznosti. Država je sicer napovedala dodatno zmanjšanje denarja za občine in investicije, vendar je Občina Braslovče kot nosilka projekta marca letos prejela sklep pristojnega ministrstva o sofinanciranju. Občina Braslovče je tudi sicer v razmeroma dobri finančni kondiciji, zato bi po besedah župana lahko prenesla manjše zakasnitve plačil, vendar z gradnjo vendarle ne bodo pričeli, dokler ne bo država nakazala denarja. Kljub vsemu je ob podpisu pogodb prevladal optimizem, nadzornik pa je že teden dni po podpisu izvajalce uvedel v dela. K. R. Nove pridobitve Po uradnem odprtju in prerezu traku je podžupan Občine Prebold Franci Škrabe čestital zaslužnim za odprtje lokala in jim izročil priložnostno darilo V Preboldu so po dolgem času končno dobili tudi gostinsko ponudbo s hra- Občine Braslovče letos nimi in vsebinskimi določili naročnika, bo izšla do 5. de- cembra 2013 v dih. 1.000 izvo-T. Tavčar S seje in podpisa pogodbe no. V sicer že poznanem, a zdaj povsem preurejenem lokalu v neposredni bližini šole in hotela lahko uživate ob okusni hrani, za kar so poskrbeli lastnika hiše, ki sta lokal povsem preuredila, in najemnica, ki z dolgoletnimi kuharskimi izkušnjami pripravlja okusne malice in drugo hrano, pester pa je tudi izbor pic. Poleg tega bo kmalu znova zaživel tudi gostinski lokal pri preboldskem bazenu. Zadnjih nekaj let je za vsaj delno ponudbo skrbel preboldski slaščičar, po novem pa bo prav tako v povsem prenovljenem lokalu dobro poskrbljeno za lačne želodce kopalcev in ostalih gostov. Lokal naj bi deloval vse leto in ne le v kopalni sezoni. D. N. Praznovanje občinskega praznika Gradnja OŠO v zaključni fazi Letošnji dobitniki priznanj in plaket Občine Tabor z županom V Taboru je bilo prejšnji mesec zelo veselo, saj so praznovali občinski praznik. Najbolj raznovrstno dogajanje je bilo tudi tokrat na tradicionalnem 21. Šentjurskem sejmu, najbolj slavnostno pa na slavnostni seji občinskega sveta s podelitvijo letošnjih občinskih priznanj v dvorani doma krajanov. Na Šentjurskem sejmu se je zvrstilo več dogodkov. Sveti maši je sledila parada Tabor smo ljudje, v kateri so sodelovala vsa občinska društva, konjeniki KK Mustang Go-milsko, hmelj ske starešine, oldtajmerji in še nekateri. Sledila je prireditev Tabor ima talent, na kateri so se občinstvu predstavili mladi glasbeniki, plesalci in pevci. Dopoldanski del dogajanja so sklenili s podelitvijo priznanj za najboljše turistične spominke za promocijo občine. Popoldan je bil v znamenju veseličnega vzdušja, ki so mu dajali sapo v jadra narodno--zabavni ansambli pod vodstvom voditelja TV Golica Domna Hrena. Občinstvo je lahko uživalo ob zvokih ansamblov Povratniki, Zreška pomlad in Navihani muzikantje. Dogajanje so tudi tokrat popestrile razne razstave in delavnice. Slavnostne seje so se udeležili tudi nekateri župani ali podžupani sosednjih občin in številni drugi gostje. Prire- ditev se je začela s prihodom praporov in zelenega Jurija ob spremljavi Savinjskih ro-gistov. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili pevci MePZ Tabor, trio pevk s harmonikarjem Robijem Zupanom in ansambel Za'ka pa ne. Udeležence je na začetku prireditve pozdravil in nagovoril župan Vilko Jazbinšek, ki je čestital tudi vsem dobitnikom priznanj. Srebrno plaketo Občine Tabor je za dolgoletno delo na področju gasilstva v PGD Oj-striška vas-Tabor prejel Sandi Metelan, bronasto plaketo pa Grega Serdoner. Priznanje Občine Tabor so podelili Mariji Florjan za požrtvovalno delo na področju športnih dejavnosti in v PGD Kapla-Pondor, Dragu Vraniču za dolgoletno delo v gasilstvu v PGD Ojstri-ška vas-Tabor in Sonji Kase-snik za požrtvovalno delo na področju kulturne dejavnosti v Pevskem društvu Tabor. Priznanje župana je šlo tokrat v roke mlademu smučarskemu skakalcu Ernestu Prišliču, ki je skupaj z reprezentanco osvojil 1. mesto in zlato medaljo na svetovnem mladinskem prvenstvu. D. Naraglav Počitniško delo tudi letos Občina Prebold bo tudi letos omogočila študentom in dijakom opravljanje počitniškega dela. Vsekakor gre za hvalevredno potezo občine, ki na takšen način pomaga mladim, da zaslužijo nekaj denarja in pridobijo nekaj delovnih izkušenj. Letos je razpisanih 83 mest za opravljanje različnih del. Mladi bodo lahko delali v občinski upravi, pri spletnem časopisu, v občinski knjižnici, TIC-u, Vrtcu Prebold, opravljali vzdrževalna in druga dela na preboldskem kopališču, pri prostovoljnih gasil- skih društvih, športnih društvih in še kje. Tudi letos bodo zaslužili 3 evre na uro, delo pa opravljali deset delovnih dni. Za 80 ur dela bodo tako dijaki in študentje prejeli 240 evrov, denar za to pa je zagotovljen v občinskem proračunu. D. N. Slovesno ob dnevu družine Ob 15. maju, mednarodnem dnevu družin, ki letos praznuje dvajsetletnico, so v Občini Tabor tudi letos organizirali srečanje in sprejem novorojenčkov ter bodočih prvošolčkov, ki bodo septembra prestopili prag šole. Prireditev ob dnevu družine so pripravili v dvorani Doma krajanov Tabor. Število novorojenčkov vsako leto narašča, s tem pa tudi število prvošolčk- ov. Letos imajo 14 prvošolcev (7 deklic in 7 dečkov) in kar 24 novorojenčkov, ki so se rodili v obdobju od 17. aprila 2012 do 15. aprila 2013. Med njimi sta tudi dva para dvojčkov - fantov, ki so razveselili družini Basle in Juhart. Med novorojenčki je 14 dečkov in 10 deklic. Na prireditvi, ki so jo poimenovali Festival družin, je zbrane nagovoril župan Vilko Jazbinšek, ki je bil tokrat tudi v vlogi moderatorja. Kulturni program pa so s svojimi vzgojiteljicami oziroma mentoricami pripravili otroci Vrtca Tabor in učenci POŠ Tabor. Novorojenčkom in prvošolčkom je občina tudi letos namenila denarna sredstva, in sicer za prvega novorojenčka 200 evrov, za naslednjega 50 odstotkov več, prvošolčki pa bodo prejeli 150 evrov. D. Naraglav Skupinska slika prvošolčkov, novorojenčkov in njihovih staršev Br m * ' o ■ . / - v. •, v / / ' .i \ ' Vabimo k vpisuj 10. poletno slikarsko šolo akademskega slikarji in grafika Rudija Španzla - Chiaroscuro za učence in odrasle, ki bo potekala v Novem Celju od 20. do 29. 8. 2013. Informacije in prijavnice na www.zkst-zalec.si Kresnični večer in druženje ob dnevu državnosti ■j jijbf i Novo Celje, 21* junija ob 21* uri ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, Žalec, www.zkst-zalec.si fTJabljeni k Ribniku Vrbje! Delovni čas INFO centra v juniju: - od ponedeljka do petka: 15.00-20.00, - sobota, nedelja, praznik: 9.00-20.00 Ponirkove otroške ustvarjalnice: -sobota, nedelja: 17.00-19.00 Jezdenje ponijev: - petek, sobota: 17.00-19.00 Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34 ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si PODEŽELSKA © ^ ^ 06Č1NA ŽALEC TRŽNICA ŽALEC vabi vsako soboto od 9. do 12. ure z bogato ponudbo kmečkih dobrot in pestrim dogajanjem. Takrat namreč obeležujemo zmago nad nacifašizmom in dan Evrope. Svet Evropske unije je ta datum sprejel na svojem vrhu v Milanu leta 1986 in nas spominja na deklaracijo nekdanjega francoskega zunanjega ministra Roberta Schuma-na, ki je 9. maja 1950 predstavil svoje zamisli o organiziranosti nacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. Glavni organizator pohoda je Klub socialnih demokratov Žalec, ki deluje v okviru žalskega občinskega sveta. Prva leta je pohod potekal na območju KS Galicija s ciljem na Šentjunger-tu. Nato so se pohodniki nekajkrat zbrali pri Keramični tovar- ni Liboje, od koder so se vsako leto po različnih poteh podali na Brnico. Lani in letos jih je pot iz Griž vodila v smeri proti Šeščam pri Preboldu oziroma skozi zaselek Bezovnik, nato pa pod Hom do ene izmed tamkajšnjih domačij. Pohodniki so bili na poti deležni prijetnega okrepčila, pravo kulinarično zadovoljstvo pa jih je pričakalo na domačiji, kjer je potekalo tudi družabno srečanje s kulturnim programom. D. N. LÀÌ/UA3/ _,Sa UÀ4XÌS Al’ ' (Ul(ini’ _ & 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Md| čt/z črte Modna revija in ... Petek, 7.6. 2013, ob 20. uri, dvorec Novo Ce|e /* „ Vstop prest. o/lÜJ Ü3S TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO LEVEC ob soorganizaciji ZKŠT Žalec objavlja razpis za izbor kandidatke za “Smaragdno kraljico” - Žalec 2013 Izbor bo v soboto, 29. junija 2013, ob 21. uri na ploščadi pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu. Na izboru se razglasi zmagovalko in dve spremljevalki. Zmagovalka dobi: lento in uradni naziv “Smaragdna kraljica” 2012, prehodno unikatno krono, unikatno kreacijo modne oblikovalke Diane Kotnik - Lavtižar, predstavitveno spletno stran, šopek. Praktične nagrade za vse tri zmagovalke: šopek, storitve turistične agencije, modna očala. Na razpis se lahko prijavijo dekleta, ki so stara najmanj 16 in največ 25 let in imajo smisel ter željo do tovrstnega nastopanja. Prijavo z osebnimi podatki (tudi naslov in telefonsko številko) in fotografijo oddate najkasneje do 20. junija 2013 na spletni strani www.smaragdna-kraljica.com ali na naslov Turistično-kulturno društvo Levec, Levec 25,3301 Petrovče (vodja projekta Milena Kotnik, 041 460 416 ali 041 504 981). ŽALSKA NOČ* SOBOTA, 22. d. 2013 Žalec Razpnimo jadra mmmmmm,, r športna zabava za vse generacije >f- ŽALSKA NOČ MLADIH DA PHENOMENA, S.A.R.S., HAPPY OLMcWEASEL ELVI5 JACKSON, NIKI BELUCCI , tL’ ELVIS Predprodaja vstopnic: 5 eur, redna prodaja: 8 eur uÄc^«en,Sk'SerViSi Marib”r' Prt Pomu M- slovenskega tabora PREDSTAVITEV MALIH PIVOVARJEV RAZSTAVA STARIH VW VOZIL - HROŠČEV ■----- OsrednJ» prizorišč» «pred Hot IN & OUT UROŠ ZAGOŽEN GODBA NA PIHALA SKATER ROCK PARTYZANI Prireditve za vse, ki radi^portajo pnim^ JgfprB^ ~ 1. maj, ob 17.00 Ribnik Vrbi VSI NA HOM NA LASTEN POGON Nedelja, 9. junij, štart na igrišču OŠ Griže 9.00 pohodniki,orientacija 9.30 kolesarji ŠPORTNA ZABAVA ZA VSE GENERACIJ Sobota, 22. iunij, ob 10.00, Športni center Žalec Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34 ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, Žalec, www.zkst-zalec.si V luči preteklosti in sedanjosti | 'v' Za praznik na Smiglovi, Gori Oljki ... Dr. Janez Stanovnik izročil srebrno plaketo ZZB NOB Marijanu Turičniku Dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila na predvečer praznika dneva upora proti okupatorju v znamenju preteklosti in sedanjosti. Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije dr. Janez Stanovnik, ki je spregovoril o pomenu OF in aktualnih razmerah ter ob koncu predsedniku žalske zveze borcev Marijanu Turičniku podelil srebrno plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije. Občinstvo je najprej poz- dravil župan Občine Žalec Janko Kos. V svojem nagovoru je poudaril, da bi morali bolj spoštovati vrednote Maistrovih borcev, borcev druge svetovne vojne in borcev za osamosvojitev ter ne glede na ideološke razlike v teh kriznih časih delovati v dobro domovine. Slavnostni govornik dr. Janez Stanovnik pa je dejal, da je Slovenija ponovno na zgodovinski prelomnici, vendar tokrat ne zaradi vojne, temveč ker smo tarča svetovnega finančnega kapitala. Zato so še kako pomembne vre- dnote Osvobodilne fronte. Med drugim je dejal tudi, da je leta 1941 odločal pogum, strah pa je bil začetek kolaboracije. Stanovnik je še opozoril, da je potrebno prenehati s požrešnostjo, zakon pa mora biti enak za vse, saj je to tisto, kar dela družbo trdno. Ob koncu je opozoril tudi na tretji člen Ustave, po katerem ima v Sloveniji oblast ljudstvo, zato ga je treba spoštovati. »Legitimno je torej, da gredo ljudje na ulice, saj hočejo biti slišani,« pravi in dodaja, da se morajo tega zavedati tisti, ki izvajajo oblast. V kulturnem programu so nastopili recitatorki Simona Žvikart Repnik in Katja Žvi-kart, baritonist Andrej Bru-mec, harmonikar Jože Škorjac in trobilni ansambel Žalski piskači. Prireditev je povezovala Lidija Koceli, sceno pa je oblikovala Urška Juhart. Pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu je v počastitev praznika in vseh uporov slovenskega naroda igrala Godba Zabukovica. D. Naraglav V Letušu proslavili dan zmage Dr. Mateja Kožuh Novak Zveza borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Žalec, Krajevna organizacija Braslovče in Občina Braslovče so v Letušu prav na dan zmage nad fašizmom, 9. maja, v sončnem vremenu pripravile že šesto srečanje borcev in udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Med udeleženci je bila tudi hčerka pokojnega Ivana Dolničarja. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik KO ZB za vrednote NOV Braslovče in častni občan Občine Braslovče Viktor Zorec, nato pa jim je spregovoril župan Branimir Strojanšek, ki je na kratko obudil spomine na dogodke izpred 68 let, ko so se v Letušu, v gostilni Sulcer pri mostu, začeli prvi pogovori o kapitulaciji nemške vojske s komandantom nemških enot za jugovzhodno Evropo Aleksandrom Löhrom in Ivanom Dolničarjem, ki je zastopal takratno jugoslovansko partizansko vojsko. Župan je ob koncu obljubil, da bodo ohranjali spomin na ta dogodek. Slavnostna govornica je bila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak, ki je uvodoma poudarila pomembnost ohranjanja spomina na dogodke iz pred 68 let, kajti »če bomo pozabili na to, smo zreli za suženjstvo«. Kot predsednica naj- S Šmiglove zidanice Veliko pohodnikov in romarjev se je ob mednarodnem prazniku dela odpravilo na Goro Oljko, na Smiglovi zidanici pa so se srečali spodnjesavinjski delavci. Vendar je pri legendarni Smiglovi zidanici celjska območna sindikalna organizacija že pred časom dvignila roke od organizacije, lani je sodeloval sindikat Skei, letos pa so gasilci PGD Grajska vas ostali sami. Prepričani so, da je na tak način sindikat (ki je sicer sodeloval pri organizaciji srečanj na Celjski koči, Resevni in Šmohorju) obrnil hrbet svojemu članstvu. Slavnostni govornik je bil podžupan Občine Braslovče Anton Repnik, ki je med drugim poudaril: »Pozdravil bi tudi predstavnike sindikata, pa so se odpovedali neposrednemu stiku z ljudmi, torej z delavci, ki jih zastopajo ...« Lepo vreme je pripomoglo, da se je srečanj udeležilo veliko ljudi. Na predvečer praznika pa so po dolini zagoreli številni kresovi. T. Tavčar S kresovanja v Seneku večje nevladne organizacije v Sloveniji, ki šteje okrog 230 tisoč članov, nam je vsem položila na srce, naj od poslancev v državnem zboru zahtevamo izpolnjevanje njihovih obljub in se pri tem ne izogibamo pritisku nanje. Posameznik namreč ne more narediti prav veliko, če pa bomo pogosto in množično trkali na vrata poslanskih pisarn, bodo tudi poslanci spoznali, kaj je njihova dolžnost. V nadaljevanju je delegacija k spomeniku žrtvam pri kulturnem domu položila venec, zbrane pa je pozdravil tudi predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik. Srečanje so s kulturnim programom popestrili Pihalni orkester Prebold, ki ga vodi Marko Repnik, učenci OŠ Braslovče, POŠ Letuš in otroci iz vrtca ter harmonikar Alojz Podvratnik - Jodlar Loj z. T. Tavčar Na Gori Oljki Šoferji za regijske naslove Športna sekcija Združenja šoferjev in avtomehanikov Celjsko-Zasavske regije je v Ločici ob Savinji v prostorih in na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina pripravila regijsko delovno tekmovanje, ki je potekalo v treh sklopih, in sicer v hitrostnem testiranju v cestnoprometnih predpisih ter v spretnostni vožnji tovornjakov in avtobusov. Tekmovanj se je udeležilo 32 posameznikov iz petih združenj šoferjev in avtomehanikov. Pri hitrem testiranju v cestnoprometnih predpisih je zmagal Peter Kavšak (ZŠAM Velenje) pred Francijem Titovškom (ZŠAM Radeče), tretji pa je bil Ivan Lesjak (ZŠAM Velenje). Pri spretnostni vožnji z avtobusom je zmagal Simon Golouh (ZŠAM Laško) pred Radom Jeromlom in Hila-rijem Vanovškom (oba ZŠAM Velenje), pri vožnji s tovornjakom pa Zlatko Hribernik (ZŠAM Savinjska dolina) pred Antonom Titovškom (ZŠAM Radeče) in Matejem Sevškom (ZŠAM Laško). Ekipno je zmago slavilo ZŠAM ZŠAM Savinjska dolina in tretje Laško, drugo mesto je osvojilo ZŠAM Velenje. Med parkiranjem avtobusa v garažo ■ digitalni tisk vezava diplom -offset tisk knjigoveštvo •poslovna darila -sitotisk grafično oblikovanje Pri nas lahko naročite: letake, zloženke, kataloge, darilne vrečke, vizitke, plakate, dopise, kuverte... 29 let OflC 5ii tiskarna PESTROST BARV. OBLIK IN DIMENZIJI Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tet.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si www.tiskarna.eu.com Nekaj utrinkov s srečanja v Letušu Gasilci počastili svojega zavetnika Skulptura Gregorja Skorje Gasilce GZ Prebold je na Florjanovo nedeljo k maši pospremil Pihalni orkester Prebold j KSH . i *9 JS m Po vseh občinah Savinjske doline so gasilci tudi letos organizirano počastili svojega zavetnika - sv. Florjana, ki goduje 4. maja. Gasilsko poveljstvo Občine Braslovče je praznovalo v soboto, ko so se zbrali v župnijski cerkvi sv. Štefana na Gomilskem, gasilci preboldske občine pa v nedeljo dopoldan. Prireditev je v braslovški občini pripravilo PGD Gomilsko, ki praznuje letos 110-letnico svojega delovanja, v njihovih rokah bo letos tudi organizacija prireditve ob dnevu gasilcev GZ Žalec. V Občini Prebold pa so za organizacijo praznovanja godu sv. Florjana poskrbeli gasilke in gasilci PGD Sv. Lovrenc. Na Gomilskem se je parade in maše udeležilo več kot 80 gasilk in gasilcev iz sedmih gasilskih društev. Vodja parade je bil poveljnik Boštjan Šalamon, mašo pa je daroval domači župnik Martin Cirar. Po končani maši so se udeleženci zbrali v prostorih gostiteljske-ga društva, kjer so jih pozdravili in nagovorili predsednik PGD Gomilsko Franci Skok, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in poveljnik gasilskega občinskega poveljstva Milan Šoštarič. Sledilo je druženje ob kozarčku in dobrotah. . V Preboldu so se gasilci najprej zbrali na parkirišču pred preboldskim hotelom. V stroju je bilo tudi letos več kot 120 gasilk in gasilcev. Pod vodstvom poveljnika PGD Sv. Lovrenc Marka Nateka so v povorki odšli k sveti maši v župnijsko cerkev sv. Pavla. Na čelu povorke je igral Pihalni orkester Prebold, sveto mašo pa je daroval domači župnik Damjan Ratajc. Po maši so se gasilci v povorki podali še do Aninega doma in svoje praznovanje zaokrožili s pogostitvijo in prijetnim druženjem. D. Naraglav Gasilska maša v cerkvi sv. Stefana na Gomilskem Ob 80-letnici PGD Ločica pri Vranskem so odkrili leseno skulpturo kovača Gregorja Skorje, rojaka in enega od voditeljev kmečkega upora leta 1635. O njem je na slovesnosti spregovoril prof. Janko Križnik, ki je preučeval njegovo življenje in delo, zbrane pa je pozdravil tudi župan Franc Sušnik. Skulpturo so odkrili najstarejši gasilec PGD Ločica pri Vranskem Stanko Drolc, Janko Križnik in Milan Brišnik. Delo Franca Dobnika je blagoslovil duhovnik Izidor Pečovnik Skulpturo je blagoslovil duhovnik Izidor Pečovnik - Dori - Dori, ki je ob tem dogod- strila Pihalni orkester Preku daroval tudi Florjanovo bold in Folklorna skupina mašo, dogodek pa sta pope- Mehtin Vransko. T. Tavčar Za varno in uspešno delo gasilcev Skupni posnetek gasilcev V organizaciji PGD Polzela se je v cerkvi Sv. Marjete na Polzeli 4. maja v čast sv. Florjana zbralo preko 80 gasilcev občinskega poveljstva Polzela iz gasilskih društev Polzela, Ločica ob Savinji, Andraž nad Polzelo in iz Tovarne nogavic Polzela. Sv. mašo za varno in uspešno delo gasilcev je daroval polzelski župnik, Jože Kovačec, zbrane pa je v cerkvi nagovoril tudi pred- sednik PGD Polzela Ivan Kotnik. Sledilo je druženje ob dobrotah, ki so jih na »jajčariji« zbrali polzelski gasilci. T. T. Cokan na državno Plakat miru Na povabilo Lions kluba Žalec so pri mednarodnem likovnem natečaju »Plakat miru« tudi v tem šolskem letu že drugič sodelovali učenci L osnovne šole Žalec pod mentorstvom likovne pedagoginje Neli Šuler. V finalni izbor je bilo s 40 sodelujočih slovenskih osnovnih šol uvrščenih 23 del, med njimi kar dve od treh, poslanih s I. osnovne šole Žalec. 22. marca je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani v organizaciji Zveze lions klubov Slovenije in v okviru mediteranske konference lions klubov finalna razstava del Plakata miru, na kateri sta bili razstavljeni tudi deli učencev I. OŠ Žalec Anžeta Podpečana in Marjana Cokana. Spomnimo naj, da so bila v šolskem letu 2010/11, ko je I. OŠ Žalec prvič sodelovala pri Plakatu miru, v finalni izbor uvrščena vsa tri poslana dela. Mentorica mladim umetnikom je vseskozi Neli Šuler. Namen natečaja, letošnji nosi ime Zamisli si mir, je spodbuditi otroke v starosti od 11 do 13 let k razmišljanju o miru. Svoja razmišljanja v različnih tehnikah predstavijo kot likovna dela. L. K. Predsednik LK Žalec Janez Šeleker, učenec Anže Podpečan, član LK Žalec Brane But, mentorica Neli Šuler, učenec Marjan Cokan Zaključek lige v taroku Z letošnjega zadnjega turnirja v taroku Sekcija za družabne igre Športnega društva Modri medo je letos prvič organizirala savinjsko ligo v igranju taroka 2012/2013. Tekmovanja se je udeležilo 33 tekmovalcev z območja Spodnje Savinjske doline. Od jeseni do konca aprila so odigrah osem turnirjev, in sicer po pravilih Tarok zveze Slovenije. V petek, 26. aprila, so v prostorih žalskega hotela pripravili zaključni turnir, na katerem so razglasili tudi končne rezultate lige. Skupni zmagovalec je Samo Karat iz Šmartnega ob Paki, drugo mesto je zasedel Srečko Praprotnik iz Braslovč, tretje pa Dušan Banko iz Žalca. Ob razglasitvi rezultatov so organizatorji poudarili, da je pri tem »športu« pomembno, da se igralci držijo napisanih pravil -kodeksa igranja taroka in ob tem v sproščenem druženju kakovostno preživijo prosti čas. Organizatorji si želijo, da bi imela tudi v prihodnje ta družabna igra svoje mesto v družbi, zato se že veselijo nove sezone, medse pa vabijo tudi nove tekmovalce, ljubitelje taroka. Začetek 2. savinjske lige v igranju taroka bo predvidoma septembra letos. D. N. Na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline v Ločici ob Savinji je potekalo 44. občinsko kolesarsko tekmovanje Občine Žalec Kaj veš o prometu. Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik žalskega SPV-ja Milan Čadej, ki je pozdravil tekmovalce in mentorje, člani orkestra slovenske policije pa so zaigrali nekaj skladb. Mladi vozniki koles so svoje znanje preizkusili v teoretičnem delu z vprašanji o cestnoprometnih predpisih, opremi koles in etiki v prometu ter v ocenjevalni vožnji na prometnih površinah avtopoligona. Svojo kolesarsko spretnost so pokazali na posebnem poligonu z raz- ličnimi ovirami. Letošnjega tekmovanja se je v dveh starostnih skupinah udeležilo 26 kolesark in kolesarjev z OŠ Šempeter, Griže in Petrovče. Med ekipami pri mlajših (6. in 7. razred) je zmagala ekipa OŠ Šempeter II, pri starejših (8. in 9. razred) pa OŠ Šempeter I. Med mlajšimi je posamezno zmagal Domen Kandare, pri starejših pa Janez Cokan (oba OŠ Šempeter). Cokan se bo konec maja udeležil tudi državnega tekmovanja Kaj veš o prometu. Ob tej priložnosti se je predstavila žalska policijska postaja s policistom na motorju, udeleženci pa so lahko preizkusili simulator vožnje z motornim kolesom. T. Tavčar Z vožnje na prometnih površinah Mavrično doživetje travnikov Teden in dan Evrope Prva semena je posejal župan Jože Kužnik. Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, je v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Polzela ter Osnovno šolo Polzela ob mednarodnem dnevu Zemlje na Gradu Komenda na Polzeli pripravil prireditev »Mavrična doživetja travnikov ob mednaro- dnem letu sodelovanja na področju voda«. Za vse ljubitelje Zemlje so ta dan pripravili strokovno predavanje in ob tej priložnosti odprli fotografsko razstavo »Mavrična doživetja travnikov«. V nadaljevanju so na dvorišču gradu posejali travniško cvetje, še prej pa je zbrane pozdravil polzelski župan Jože Kužnik, ki je izrazil željo, da bi prizadevanja vseh sodelujočih obrodila sadove. Predavanje avtorja razstave Gregorja Kalana je bilo namenjeno rastlinski in živalski raznovrstnosti travnika, ki je bil nekoč eden od številnih ekosistemov, intenzivno kmetovanje pa je na mnogih travnikih že zdavnaj porušilo naravno ravnovesje travniških subjektov. Avtor je razstavil dvanajst kolažev rastlin, s katerimi je predstavil raznovrstnost oblik, barv in vrst. Po krajšem kulturnem programu učencev OŠ Polzela so na grajskem dvorišču uredili gredico in posejali travniške rastline. Za prigrizek sta poskrbela Gobarsko mikološko društvo Polzela in kmetija Čvan iz Podvina. T. Tavčar Tokrat tudi praktične delavnice Dnevi odprtih vrat v vrtu Teden Evrope in dan Evrope so letos obeležili tudi v Žalcu. Dogodek je bil namenjen najmlajšim, nanj pa so povabili otroke žalskih vrtcev in II. osnovne šole Žalec. Pred Društvom za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije so s spodbudnimi risbicami in sporočili o Evropi opremili zanimivo stojnico. Vzgojiteljice in pedagoginje so njihovi starosti primerno razložile, kaj pomeni biti državljan Evrope. Otroci so se predstavili z izvirnimi deklamacijami in pripovedmi, obiskovalcem pa so delili poučno gradivo o Evropi, priložnostne spominke Evropskega parlamenta in pisane balone. Zbrali so se ob padalu, vsak pa je dobil tudi steklenico pitne Pred stojnico je bilo ves dopoldan pestro in zanimivo. vode kot pomembno sporočilo: Pitje zdrave vode pomeni veliko za zdravje, odganja žejo in sladke pijače! Voda odganja bolezni, preprečuje in prispeva k preprečevanju bolezni srca in ožilja in nenalezljivih bolezni. Dogodek je organiziralo Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije Žalec na čelu s požrtvovalno predsednico Viktorijo Rehar. T. Tavčar Nekaj utrinkov z nedeljskega Conknpoka Na drugo majsko nedeljo je Polzelo v sončno jutro prebudila Coknpok kupčija Vol. 5 na prostem pred Gradom Komenda. Cokn-pokovci so iz svojih omar ponovno nabrali oblačila in stvari, ki jih ne potrebujejo več, ter jih izmenjali s tistimi, v katerih vidijo novo uporabno vrednost. Tokrat so dogodek nadgradili z raznimi praktičnimi delavnicami in s spremljevalnim programom, ki je navdušil in še dodatno popestril sončni dan na gradu. Dogodka so se udeležili številni ustvarjalci in strokovnjaki, na primer Jurij Žohar, šepetalec psom, ki je svetoval pri vzgoji in socializaciji psov. Za iskrive majske poglede je poskrbela pomladna vila Jasmina Laj-lar, Andreja Jesenek je na novo preoblekla odsluženi kos pohištva, Penny Wonka je izdelovala majhne žverce v dobrodelne namene, Polonca Kladnik pa je iz stare cunje napravila novo oblačilo. V kreativnici za najmlajše so Vesna Dobrišek, Barbara Romih in Barbara Mlakar skupaj z najmlajšimi izdelovale punčke iz cunj in sliko velikanko. V prihodnost je-gledala vedeževalka Majda Golubovič. Kako sončno je tretje življenjsko obdobje, pa sta prikazali članici ustvarjalne sekcije DU Polzela Beti na Gradu Komenda Mlakar in Jožica Jegrišnik. Polona Turnšek in Aneja Butinar sta z mladimi idejami za lepši svet poslikali uporabne predmete. Za dobrodelno stojnico sta v imenu društva Dobra ideja skrbeli Silva Škoberne ter Manuela Fišer Butinar, ki sta prodajali podarjena oblačila za pomoč Roku Zabukovniku, učencu OŠ Polzela, ki je nenadoma zbolel za hudo boleznijo. Sončnega dopoldneva, polnega prijetnega s koristnim, dišečih kavic, piškotkov, glasbe, dobre družbe, so bili deležni vsi obiskovalci. Organizatorki Pika in Bina, ki sta se v času od zadnje Coknpok kupčije preoblikovali v društvo Dobra ideja, sta zagotovili, da bo projekt še napredoval, se razvijal, nadgrajeval in združeval ljudi v lepoti življenja, druženja in ustvarjanja. Zelo sta zadovoljni, da se dogajanje na Polzeli tako lepo razvija, število obiskovalcev pa narašča. Ob tej priložnosti sta se zahvalili ZKTŠ Polzela, Občini Polzela, vsem sodelujočim ter obiskovalcem za pomoč in podporo. V okviru Coknpok vikenda je bil tudi petkov koncert rock zasedbe BO - vzhajajoče zvezde slovenske rock scene. T. T. Od 3. do 5. maja so v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu pripravili že 7. tradicionalne dneve odprtih vrat. Obiskovalci so si lahko ogledali več kot 250 različnih zdravilnih in aromatičnih rastlin, na njihova vprašanja pa so odgovarjali strokovnjaki s tega področja. Pripravili so tudi delavnici Posadimo dišavnice in Zeliščna greda -posadimo jo!, ki se ju je udeležilo 50 ljubiteljev zelišč. Ob tej priložnosti so lahko ku- pili več kot 65 različnih Vrst ekoloških sadik zdravilnih in aromatičnih rastlin. Večina obiskovalcev je bila ljubiteljev zelišč in naravnega vrtnarjenja. Kljub počitnicam je te dni Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin obiskalo tudi veliko otrok. T. Tavčar Med ogledom Vrta zdravilnih in aromatičnih zelišč Ribiški car Tajhta Igor Horvat Milan Koren prvi Ribiški klub Žalec, ki mu predseduje Darko Stranj šak, praznuje letos desetletnico delovanja. V tem jubilejnem letu imajo v programu več ribiških tekmovanj na ribniku Tajht na Ložnici pri Žalcu. V začetku maja so organizirali tudi tekmovanje za ribiškega carja, prejšnjo soboto so pripravili nočno tekmovanje za 6. prehodni pokal kluba, dopoldan pa tudi 10. pokal Športnoribiškega društva za morski ribolov Mormora. Dan ni bil najboljši za ribolov, saj se je ribičem le poredko zamigala ribiška palica. Večkrat se je ujela le kakšna manjša riba, nekaterim pa je vendarle uspelo ujeti kakšnega zajetnega krapa. Komisija v sestavi Darko Stranjšak, vodja tekmovanja, Cveto Slivar in Tomo Grgič je po končanem tekmovanju izmerila ujete ribe. Največ ribiške sreče je imel Igor Horvat, ki je ujel 63 cm dolgega krapa in tako postal ribiški car za leto 2013. Na drugo mesto se je uvrstil Matic Kotnik, ki je z enajstimi leti tudi najmlajši član kluba, uspelo mu je ujeti kar 58 cm dolgega krapa. Tretje mesto pa je s krapom, ki je meril 50 cm, osvojil Bojan Ribar. D. N. •s£o uK£HOè- 2073 Kinološko društvo Pluton Polzela je organiziralo 2. tekmo za pokal Slovenije v agilityju. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 150 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije, je potekalo v dveh tekih v agilityju in v treh zahtevnostih kategorijah v jumpingu. KD Pluton so zastopali štirje tekmovalci: Melisa Tratnik in Petra Špacapan s psom Gysmom v kategoriji Al medium, Milan Koren z Boyem v kategoriji A2 small in Irena Kores z Yumnijem v kategoriji A2 medium. Najuspešnejši je bil Milan Koren, ki je v kategoriji A2 small osvojil 1. mesto. T. Tavčar Igor Horvat 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net Milan Koren osvojil prvo mesto OBČINA ŽALEC Sobota, 1. junij, ob 6. uri pohod na Snežnik; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 239 983). Sobota, 1. junij, ob 6. uri XIX. Gališki dnevi: pohod na Slavnik; izpred POŠ Trje (DU Velika Pirešica-Galicija, 041 546 314) Sobota, 1. junij, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje (TOD »Lipa« Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 1. junij, med 10. in 18. uro Petrovški pozdrav pomladi 2013; pred Dvorcem Novo Celje (Šmenta polenta). Sobota, 1. junij, ob 11. uri Skate jam 2013; Skate skupina Vižde; Športni center Žalec (TD Žalec, 040 609 888). Sobota, 1. junij, ob 16. uri Žalec se prebuja - golažijada in nastop skupine 2BAD; atrij Savinove hiše (Društvo DOM, 040 750 820). Sobota, 1. junij, ob 17. uri pohod po KS Petrovče; start pred OŠ Petrovče (TD Petrovče, 041 709 156). Nedelja, 2. junij, ob 8. uri XIX. Gališki dnevi: pohod po obronkih KS Galicija; start pri POŠ Trje (PD Galicija, 031 864 826). Nedelja, 2. junij, ob 10. uri Na kolo 2013; kolesarjenje od Žalca do Celja; start za občinsko stavbo v Žalcu (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Četrtek, 6. junij, ob 18. uri XIX. Gališki dnevi: vrtčevski pozdrav poletju; Dom krajanov Galicija (Vrtec Trje, 041 639 725). Petek, 7. junij, ob 17. uri Tek - hoja za življenje v podporo obolelim za rakom, gosta Severa in Gal Gjurin; Športni center Žalec (DPVZS Slovenije in druge organizacije). Petek, 7. junij, ob 18. uri XIX. Gališki dnevi: Veselo v Poletje; telovadnica Trje (POŠ Trje, 041 939 508). Petek, 7. junij, ob 18. uri Žalec se prebuja - koncert skupine Resonanca; atrij Savinove hiše (Društvo DOM, 040 750 820). Petek, 7. junij, ob 20. uri 68. kavarniški večer z Jedrtom Maležičem; Dom kulture Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Petek, 7. junij, ob 20. uri Mal čez črto, modna revija in ...; Dvorec Novo Celje; prireditev v primeru slabega vremena odpade. Sobota, 8. junij, ob 4. uri Vrhovi prijateljstva Italija; odhod izpred društvene pisarne v Žalcu (PD Žalec, 031 565 423). Sobota, 8. junij, ob 6.15 pohod na Raduho; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 269 744). Sobota, 8. junij, od 9. ure dalje 3. eko družinski piknik; ( Bio park Nivo, 041 609 313). Sobota, 8. junij, med 8. in 12. uro kmečka tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS, TD Griže, DPZ OŽ, 031 337 097). Sobota, 8. junij, ob 9. uri XIX. Gališki dnevi: 10. razstava ročnih del; telovadnica v Trju (DU V. Pirešica-Galicija, 041 546 314). Sobota, 8. junij, ob 9. uri XIX. Gališki dnevi: športno srečanje med zaselki; Športni park Trnjulčica (DU V. Pirešica-Galicija, 041 546 314). Sobota, 8. junij, ob 16. uri XIX. Gališki dnevi: turnir v malem nogometu med zaselki KS Galicija, Zavrh pri Galiciji (ŠD Hofrein, 041 401 062). Sobota, 8. junij, ob 16. uri Žalec se prebuja - kuhanje pasulja in nastop skupine Dve kajle; atrij Savinove hiše (Društvo DOM, 040 750 820). Nedelja, 9. junij, ob 6. uri pohod: Klemenča jama; izpred trgovine Kili Liboje (PD Liboje, 040 587 188). Nedelja, 9. junij, ob 6. uri XIX. Gališki dnevi: pohod na Obir; izpred POŠ Trje (PD Galicija, 031 864 826). Nedelja, 9. junij, ob 9. uri XIX. Gališki dnevi: 10. razstava ročnih del; telovadnica v Trju (DU V. Pirešica-Galicija, 041 546 314). Nedelja, 9. junij, Srečanje koronarnih društev Slovenije in pohod po novi krajši različici Srčne poti; Šempeter in Ribnilc Vrbje, Koronarno društvo Sp. Savinjska dolina. Petek, 14. iunij, XIX. Gališki dnevi: Ekofejst; stara šola v Veliki Pirešici. Petek, 14. iunij, ob 17.30 XIX. Gališki dnevi: družabne igre; poligon v Triu (Klub mladin Galicija, 051 398 140). Petek, 14. junij, ob 18. uri Žalec se prebuja - večer narodno-zabavne glasbe z Ansamblom Golte v atriju Savinove hiše (Društvo DOM, 040 750 820). Sobota, 15. junij, ob 5.15 pohod: Črna prst-Rodica; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 040 705 301). Sobota, 15. junij, ob 7. uri pohod: Zelenica-Vrtača; odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 031 767 061). Sobota, 15. junij, ob 8. uri po poteh KS Šempeter; s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 15. junij, ob 9. uri nogomet na mivki; Športni oark Šempeter (DMN Šempeter, 713 64 09). Sobota, 15. junij XIX. Gališki dnevi: Ekofejst; stara šola v Veliki Pirešici. Sobota, 15. junij, od 10. ure dalje tradicionalna golažijada; kmetija Tratnik (TD Griže, kmetija Tratnik, 031 337 097). Sobota, 15. junij, XIX. Gališki dnevi: 16.00 gasilsko tekm. za pokal KS Galicija, 20.00 veselica z Modrijani, šotor pri Košarici (PGD Velika Pirešica, 041 783 113). Sobota, 15. junij, med 18. in 24. uro Poletna muzejska noč v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter v Savinovi hiši; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 15. junij, ob 18. uri večer dveh otroških baletov: Mavrična ribica in Labodja zgodba; Baletna šola Tamare Divjak; baletna predstava za izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 15. junij, ob 19. uri Žalec se prebuja - nastop skupine Delivery Special (predizbor za Limberk fest); atrij Savinove hiše (Društvo DOM, 040 750 820). Nedelja, 16. junij, ob 9. uri XIX. Gališki dnevi: na kolesih po zaselkih Galicije; start pri POŠ Trje (ŠD Hofrein, PGD Zavrh, 041 682 260). Nedelja, 16. junij, ob 9. uri kolesarjenje po Ponikvi; zbor pred Gasilskim domom Ponikva (TD Ponikva, 041 630 408). Nedelja, 16. junij, ob 17. uri XIX. Gališki dnevi: namizni tenis; telovadnica v Trju (Klub mladih Galicija, 041 561 413). Ponedeljek, 17. junij, ob 14. uri XIX. Gališki dnevi: tradicionalno srečanje upokojencev; šotor pri Košarici (DU V. Pirešica-Galicija, 041 546 314). Torek, 18. junij, ob 10. uri Zdrave jedi iz krušne peči; domačija Smrečnik v Lokah (ED Hmeljarska vas, 041 924 221). Sreda, 19. junij, ob 20. uri (do 26. junija) Crnà Gora-Srbija; s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Četrtek, 20. junij, ob 6.30 pohod na Višarje; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 763 288). Četrtek, 20. junij (v primeru slabega vremena 27. 6.) S Faniko Burjan spoznavamo zelišča v naravi; Koča na Gozdniku (pred Hotelom Žalec) (Andreja Šteiner, 031 637 788). Od petka, 21. junija, do nedelje, 23. junija, ex-tempore »Rimska nekropola z okolico«; (TD Šempeter in Uni. za III. življ. obdobje Žalec, 700 20 56). Petek, 21. junij, ob 17. uri XIX. Gališki dnevi: odprti turnir v malem nogometu za člane; igrišče v Veliki Pirešici (ŠD Hofrein, 040 185 087). Petek, 21. junij, ob 19. uri odprtje likovne razstave Anice Trivan; prostori Doma kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 031 447 623). Petek, 21. junij, ob 21. uri kresnični večer in druženje ob dnevu državnosti; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 03/710 04 34). Sobota, 22. junij, ob 5. uri pohod na Košuto; izpred Kili Liboje (PD Liboje, 041 519 836). Sobota, 22. junij, dan odprtih vrat Čebelarskega društva Šempeter; Martjaki, Zalog 12 b (Čebelarsko društvo Šempeter, 713 64 09). Sobota, 22. junij, od 10. ure dalje ŽALSKA NOČ IN DAN (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 22. junij, ob 16. uri XIX. Gališki dnevi: košarka v trojkah; igrišče v Veliki Pirešici (ŠD Hofrein, 041 857 170). Sobota, 22. junij, 18.00 odprtje razstave Marte Vošnjak, 19.00 slavnostna seja Sveta KS Šempeter dvorana KZ Šempeter (KS Šempeter, 713 64 09). Sobota, 22. junij, ob 19. uri ŽALSKA NOČ MLADIH; Športni center Žalec (SK Žalec, 031 659 849). Sobota, 22. junij, ob 20. uri svečana akademija pod stoletnimi lipami ob prazniku KS Gotovlje; središče vasi Gotovlje (TOD »Lipa« Gotovlje, 040 790 342). Nedelja, 23. junij, ob 15. uri dan planincev na Bukovici (PD Žalec, 041 705 738). Ponedeljek, 24. junij, ob 19. uri XIX. Gališki dnevi: tek na Goro; izpred POŠ Trje (ŠD Hofrein, 041 266 175). Ponedeljek, 24. junij, ob 20. uri XIX. Gališki dnevi: kresna noč na Šentjungertu (PD Galicija, 031 864 826). Torek, 25. junij, ob 7. uri pohod: Pot treh bivakov; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 688 055). Torek, 25. junij, ob 9. uri pohod po stezicah Gotovelj; izpred POŠ Gotovlje (DU Gotovlje, 041 685 662). Petek, 28. junij, ob 16. uri Žalec se prebuja - predstavitev društva DOM, nastop skupine 2BAD; atrij Savinove hiše (Društvo DOM, 040 750 820). Petek, 28. junij, ob 18. uri hitropotezni šahovski turnir; prostori šahovskega društva (Šahovsko društvo Savinjčan, 713 64 09). Petek, 28. junij, ob 21.30 Najstarejša obrt, komedija; Mestno gledališče Ptuj; za potujoči abonma in izven; odhod iz Žalca ob 19.00 (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 29. junij, ob 6. uri pohod: Debela peč; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 783 836). Sobota, 29. junij, ob 7. uri pohod na Kamniški vrh; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 29. junij, ob 19. uri Žalec se prebuja - nastop skupine Blok V; atrij Savinove hiše (Društvo DOM, 040 750 820). Sobota, 29. junij, med 19. in 21. uro Zumba party; pred Domom II. slovenskega tabora Žalec (TKD Levec, 041 504 981). Sobota, 29. junij, ob 21. uri 12. izbor za Smaragdno kraljico; pred Domom II. slovenskega tabora Žalec (TKD Levec, 041 504 981). Sobota, 29. junij, ob 21. uri Film pod zvezdami na Rimski cesti (Podmladek TD Šempeter, 700 20 56). OBČINA PREBOLD Sobota, 1. junij, od 8. do 11. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija, (TD Prebold, Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 1. junij, od 9. do 10. ure ogled Muzejske zbirke Prebold skozi čas, Režajeva domačija, ZND Prebold (Uroš Herman, 031 682 318). Sobota, 1. junij 15. tradicionalni generacijski turnir v malem nogometu; Športni park Latkova vas ŠD Latkova vas (Niko Vihar, 031 690 220). Sobota, 1. junij, ob 16. uri gasilsko tekmovanje za prehodni pokal; igrišče pri OŠ Prebold PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka (Uroš Ocvirk, 041 355 222). Sobota, 1. junij, ob 20. uri Letni koncert MoPZ KUD Svoboda Prebold; dvorana knjižnice Prebold (Drago Natek, 031 856 637). Nedelja, 2. junij 13. Tončev pohod v Marijo Reko; PD Prebold (Matic Pečovnik, 070 550 314). Nedelja, 2. junij, ob 9. uri gasilsko tekmovanje za pokal Boruta Lebra; Športno igrišče Matke, PGD Matke (Boštjan Veber, 041 624 282). Sreda, 5. junij, ob 18.30 Marjan Krebelj: Črnilo, črka in papir; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 051 605 096). Petek, 7. junij, ob 18. uri otvoritvena prireditev ob krajevnem prazniku v Seščah, Dom kulture Šešče, Kulturno prosvetno društvo Šešče (Silvo Ramšak, 040 214 652). Sobota in nedelja, 8. in 9. junij, od 9. do 19. ure razstava ob krajevnem prazniku v Šeščah; Dom kulture Šešče, Kulturno prosvetno društvo Šešče (Silvo Ramšak, 040 214 652). Sobota, 8. junij pohod v Matkov škaf; PD Prebold (Matic Pečovnik, 070 550 314). Sobota, 8. junij, ob 8. uri gasilsko tekmovanje mladine GZ Prebold; igrišče OŠ Prebold, GZ Prebold (Darko Krajnc, 041 783 193). Sobota, 8. junij, ob 15. uri tekmovanje s staro gasilsko tehniko; Kaplja vas, PGD Kaplja vas (Franc Grenko, 041 793 803). Nedelja, 9. junij, ob 8. uri gasilsko tekmovanje članov, članic in starejših gasilcev; Športni park Latkova vas in dvorišče podjetja Gradnja, GZ Prebold (Darko Krajnc, 041 783 193). Sreda, 12. junij, ob 15. uri medobčinsko tekmovanje upokojencev v okviru praznika Občine Prebold; Gaj Prebold (DU Prebold, 572 31 10). Četrtek, 13. junij krvodajalska akcija; dvorana KZ Prebold KO RK Prebold. Sobota, 15. junij, ob 7. uri ribiško tekmovanje za prehodni pokal Občine Prebold; Veliki ribnik Preserje, Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Redeljič, 031 531 947). Sobota, 15. junij, ob 9. uri dan odprtih vrat pri društvenem čebelnjaku pri Aninem domu v Preboldu; Čebelarsko društvo Prebold (Brane Valenčak, 041 783 379). Sobota, 15. junij, od 8. do 11. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija, (TD Prebold, Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 15. junij od 9. do 10. ure ogled Muzejske zbirke Prebold skozi čas, Režajeva domačija, ZND Prebold (Uroš Herman, 031 682 318). Sobota, 15. junij pohod na Košutico; PD Prebold (Miran Žohar, 041 593 673). Torek, 18. junij, od 17. do 18. ure meritve krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov; prostori RK Prebold. Petek, 21. junij pohod po Golteh z nabiranjem zelišč; (DU Prebold, 572 31 10). Petek, 21. junij, ob 10.30 otvoritev krožne učne poti v Mariji Reki; OŠ Prebold in Občna Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Petek, 21. junij, ob 16. uri športne igre; Športno igrišče v Mariji Reki, ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO Sobota, 22. junij od 8.30 do 12.30 kolesarski vzpon v okviru Slovenija kolesari; ŠD Marija Reka (Bernard T. 031 527 915). ob 17. uri 7. pred izbor harmonikarjev za 33. Zlato harmoniko Ljubečne in tekmovanje za Reškega godca 2013. ob 19. uri 11. festival domačih ansamblov za Veliko nagrado Savinjske doline; šotor pred Planinskim domom v Mariji Reki, KD Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712). Nedelja, 23. junij, ob 16. uri Pod Reško planino pojemo in godemo; šotor pred Planinskim domom v Mariji Reki, KD Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712). Nedelja, 23. junij, ob 10. uri sveta maša za domovino in koncert župnijskih pevskih zborov; Župnijski urad Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83). Torek, 25. junij 8. kolesarski vzpon na Golavo; PGD Šešče (Matej Golavšek041 783 400). Četrtek, 27. junij, ob 18. uri slavnostna otvoritev obnovljenega Vrtca Prebold; Občina Prebold in Vrtec Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Petek, 28. junij, ob 18. uri predstavitev zgibanke muzejske zbirke Prebold skozi čas; Režajeva domačija, ZND Prebold (Uroš Herman, 031 682 318). Petek, 28. junij, ob 18. uri otvoritev muzejske zbirke Čas med osamosvojitveno vojno 90-91; Režajeva domačija; OZ WS (Adi Vidmajer, 031 682 317)^ Petek, 28. junij, ob 19.30 Dan državnosti in slavnostna seja ob občinskem prazniku; Športna dvorana OS Prebold, Občina Prebold, JSKD, OŠ Prebold in društva (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 29. junij turnir v malem nogometu za mlade do 15 let; Športni park Latkova vas, PD Latkova vas (Aleš Golič, 041 335 325). Sobota, 29. junij, ob 17. uri Dan gasilca GZ Prebold; Matke PGD Matke (Boštjan Veber, 041 624 282). OBČINA POLZELA Četrtek, 30. maj, ob 19. uri brezplačno predavanje Učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije v gospodinjstvih; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije - VIT Polzela na Gradu komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Vsak petek od 18. ure dalje balinanje za začetnike in rekreativce; Športni park Polzela (Karli Korber, 041 381 467). Petek, 31. maj, ob 20. uri Poletni večer na Gradu Komenda z orkestrom Cecilija - kulturno glasbeno društvo; (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 1. junij, ob 9. uri rekreativno kolesarjenje po kolesarski poti št. 10 - pot Občine Polzela; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Alenka Žnidar, 031 795 685). Sobota, 1. junij, ob 17.15 19. kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/2013; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 1. junij, ob 18. uri 2. turnir streljanja z zračno puško; igrišče v Andražu (Leon Pižorn, 041 578 089). Sobota, 1. junij, otvoritveni turnir v Odbojki na mivki; Športni center Savinja (Bojan Krivec, 051 316 129). Sobota, 1. junij, ekipno državno prvenstvo v borbah in katah; Športni center Polzela (Borut Strojin, 041 740 942). Ponedeljek, 3. junij, ob 19. uri brezplačno predavanje Tehnika doseganja čustvene svobode; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije - VIT Polzela na Gradu Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Četrtek, 6. junij, ob 17. uri medgeneracijsko srečanje, predavanje o osteoporozi - Andreja Brumec; mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Občina Polzela, 703 32 00). Četrtek, 6. junij, ob 18. uri štajersko-savinjska liga upokojencev v balinanju; Baline Polzela, DU Šmartno ob Paki; Športni park Polzela (Karli Korber, 041 381 467). Petek, 7. junij, ob 19. uri 7. slikarski ex-tempore; Kulturni dom Polzela (Irena Pevnik, 041 784 905). Petek, 7. junij, ob 20. uri Poletni večer na Gradu Komenda s polzelskimi tamburaši (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 8. junij, ob 6. uri pohod Kranjska Gora-Cipernik-Planica; zbor pri igrišču v Andražu (Izidor Ograjenšek, 051 285 405). Sobota, 8. junij, ob 6. uri pohod na Dobrač; zbor pred občinsko zgradbo na Polzeli (Mirko Jegrišnik, 041 902 183). Sobota, 8. junij, ob 10. uri srečanje TD Polzela in TD Šmartno ob Paki; Gora Oljka (Alenka Žnidar, 031 795 685). Sobota, 8. junij, od 10. do 12. ure kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar, 031 795 685). Sobota, 8. junij, ob 17. uri 15. srečanje malih vokalnih skupin; Grad Komenda (Marko Slokar, 041 381 472). Sobota, 8. junij, ob 17.15 20. kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/2013; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Petek, 14. junij, ob 20. uri »Slovenske pesmi iz našega peskovnika«; Bojan Bahč z Non Stop Bandom; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 15. junij, ob 7. uri dan slovenskih planincev Kamniška Bistrica; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Berni Palir, 041 813 909). Sobota, 15. junij, ob 19. uri blagoslovitev mozaika Janeza Krstnika, kot spomin na 900-letnico potrditve suverenega malteškega viteškega reda in 10. obletnico slovenske asociacije SMVR; Grad komenda (Stanko Novak, 041 404 533). s Sobota, 15. junij, od 15. ure dalje MALTEŠKI POZDRAV POLETJU; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 15. junij, ob 17.15 21. kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/2013; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Četrtek, 20. junij, štajersko-savinjska liga upokojencev v balinanju; Baline Polzela, PDU Gorica; Športni park Polzela (Karli Korber, 041 381 467). Petek, 21. junij, 183. lunohod Polzela-Ptuj; kraj zbiranja: glej oglasno desko (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 22. junij, ob 10. uri nogomet na milnici; Športni center Ločica (Bojan Krivec, 051 316 129). Sobota, 22. junij, ob 15.30 22. kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/ 2013; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 22. junij, ob 19. uri 31. nočni pohod na Goro Oljko ob kresni noči; zbor pred občinsko stavbo (Jožica Jegrišnik, 031 840 387). Nedelja, 23. junij, ob 8. uri izlet s kolesi; zbor pri igrišču v Andražu (Drago Jamnikar, 031 663 569). Nedelja, 23. junij, ob 19. uri ob kresni noči na Goro Oljko; zbor pred občinsko stavbo (Jožica Jegrišnik, 031 840 387). Nedelja, 23. junij, ob 21. uri ob kresni noči na Goro Oljko; zbor pri igrišču v Andražu (Franjo Jelen, 041 783 733). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 1. junij, 23. nočni pohod na Dobrovlje; PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Nedelja, 2. junij, ob 7. uri gasilsko tekmovanje za članice in člane; na dvorišču PGD Braslovče; PGD Braslovče (Rok Ušen, 031 633 876). Četrtek, 6. junij, ob 18. uri prireditev ob 50-letnici Vrtca Braslovče; Športna dvorana Braslovče; Vrtec Braslovče (OŠ Braslovče, 703 23 50). Nedelja, 9. junij, pohod na planino Vogar-Pršivec (1761 m); PD Dobrovlje Braslovče (Katarina Rožič, 031 873 838). Nedelja, 16. junij, družinski pohod ob Savinji - Ribnik Vrbje; PD Dobrovlje Braslovče (Petra Kumer Lesjak, 031 834 878). Torek, 18. junij, ob 18. uri pravljična ura v Knjižnici Braslovče; Knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). Sreda, 19. junij, ob 19. uri prireditev v počastitev dneva državnosti ob koncu šolskega leta (OŠ Braslovče, 703 23 50). Sobota, 22., in nedelja, 23. junij, pohod na Pokljuko-Veliki Draški vrh (2243 m)-Velo polje-Tošc (2275 m); PD Dobrovlje Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916). Torek, 25. junij, ob 10. uri pohod po puntarski poti; odhod izpred Doma krajanov Gomilsko ob 9. uri; TD Gomilsko (Božena Kosu, 041 602 464). Petek, 28. junij, od 9. do 13. ure dan odprtih vrat v Varstveno-delovnem centru MUC (VDCMUC, 041414 869). OBČINA TABOR Sobota, 8. junij, ob 19. uri gasilska maša v cerkvi sv. Miklavža (PGD Loke, 041 388 934). Nedelja, 16. junij, ob 16. uri nogometna tekma med veterani Tabora in slovensko reprezentanco duhovnikov -PAX (mir); igrišče »Razgan« v Ojstriški vasi (ŠD Tabor, 040 636 295). Torek, 25. junij, ob 10. uri pohod po puntarski poti do Mežnarjeve domačije; kulturni program (TD Gomilsko) v počastitev dneva državnosti; odhod ob 9. uri izpred KZ Tabor (TD Tabor in PD Tabor, 041 515 988). Nedelja, 30. junij, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Na ogled je kar 270 del Večera ubranega petja društva sama ali pa jih imajo v najemu. V krajši razpravi sta sodelovala župan Občine Žalec Janko Kos in direktor ZKŠT Matjaž Juteršek, ki sta pohvalila delo zveze. Na skupščini so podelili priznanja Zveze kulturnih društev Savinja. Bronasti sta prejela Tanja Kastelic (KUD Griže) in Andreja Per-ger (KUD Liboje), srebrnega Martin Goršek (KUD Griže), zlati znak pa Konrad Podbregar (KD Petrovče) in Matjaž Kač (KUD Žalec). Po končani skupščini so se pod vodstvom Anke Krčmar odpravili na ogled po Galeriji Doreta Klemenčiča - Maja. T. Tavčar Predsednica Breda Veber med podajanjem svojega poročila V dvorani Doma krajanov Galicija so se na 15. letni skupščini sestali delegati Zveze kulturnih društev Savinja Žalec in gostje. Predsednica zveze Breda Veber je poročala o delu v preteklem letu, sprejeli so program dela za letos in podelili zlate, srebrne in bronaste znake zveze. Predsednica zveze Breda Veber je v poročilu poudarila, da deluje v žalski občini na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti 19 kulturnih društev z 939 člani in 5 šolskih kulturnih društev, ki skupaj štejejo 1719 članov. Znotraj društev deluje 14 vokalnih, 18 instrumentalnih, 14 gledaliških in lutkovnih skupin, 5 likovnih ter 7 plesnih skupin in mažoretke. Na področju instrumentalne glasbe so skupine izvedle 25 samostojnih koncertov, 10 sokoncertov in 169 priložnostnih nastopov, na področju vokalne glasbe pa 34 samostojnih koncertov, 13 sokoncertov in 98 nastopov ter se udeležile 'medobmočne revije pevskih zborov. Na področju TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net plesa so izvedli 46 nastopov v domačem kraju, 30 gostovanj, sodelovali so na tekmovanjih in srečanjih doma in se udeležili mednarodnih festivalov v Franciji in BiH. Na likovnem področju so skupine pripravile 22 razstav v domačem kraju, 5 razstav drugod ter sodelovale pri drugih projektih in v slikarskih kolonijah. Učenci v šolskih kulturnih društvih so s svojimi nastopi, teh je bilo kar 273, sodelovali na različnih kulturnih področjih ter zabeležili 97 udeležb članov oziroma skupin na raznih tekmovanjih. Društva se financirajo iz občinskega proračuna, z lastnimi-sredstvi ter s sredstvi sponzorjev. Za redno delovanje, tekoče in investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opremo so iz občinskega proračuna pridobila nekaj več kot 91 tisoč evrov, od tega so nekaj več kot 55 tisoč evrov porabili za redno delovanje 19 društev, 5 šolskih in zveze, nekaj manj kot 12 tisoč za redno vzdrževanje društvenih prostorov ter 23 tisoč za investicijsko vzdrževanje prostorov in opremo društev. Sredstva so razdelili po novem Pravilniku o kriterijih za financiranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec, ki je bil sprejet lani. Še vedno se srečujejo z nekaterimi težavami, zlasti pri investicijskem vzdrževanju prostorov, v katerih delujejo društva, lastniki pa so bodisi Oktet Zven z zborovodjem Jožetom Škorjancem Savinjčani beremo, v projektu 273 bralcev Razgibana kulturna dejavnost zbor Petrovče, MPZ Savinjski zvon, MePZ Tabor in Popse-slish), na drugem pa dvanajst (VS Zapet, DVS Solo, Bra-slovški oktet, MePZ Šešče, Gotovlje, Polzela, Šmartno Ob Paki, Oljka Polzela, A Cappella Petrovče, Planinski pevski zbor Žalec, MoPZ Ponikva in Prebold). Nastope je ocenjevala Danica Pirečnik, ki je zborovodjem podala tudi strokovno mnenje in oceno. T. Tavčar Letos so brali tudi z Vladom Kreslinom V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je bila zaključna prireditev šeste sezone branja odraslih za bralno značko Savinjčani beremo. To leto je bilo v projekt včlanjenih 273 bralcev iz šestih občin Spodnje Savinjske doline, izbirali pa so lahko z obsežnega seznama vsebin domačih in tujih avtorjev. Rdeča nit branja je bila sicer poezija Mile Kačič, a je v času branja od novembra do maja izstopalo kar nekaj del, o katerih se je govorilo še pred zaključkom projekta; to so Bebo Jureta Černiča, Zmaj ali kraljična Izteka Jarca, Angel pozabe Maje Haderlap, To noč sem jo videl Draga Jančarja, Walter - zgodba o podgani Barbare Wersba, Dekle, ki bi raje bilo drugje Evalda Flisarja, Vonj po dežju na Balkanu Gordane Kuič in druga. Letos je bila v projekt včlanjena tudi večina učiteljev petih osnovnih šol, kar je še posebej spodbudno za promocijo branja, med člani pa je tudi vse več moških bralcev. Polno dvorano bralcev in gostov je pozdravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik, zbrane je pozdravil župan Občine Žalec Janko Kos, o projektu in vsebinah pa je nekaj misli povedala tudi Irena Štusej. Sledil je glasbeni program, ki ga je izvedel Vlado Kreslin, na koncu pa so na odru zbrane pozdravili štirje avtorji, ki so jih brali v tem letu: domačin Peter Kolšek, Evald Flisar, Iztok Jarc in Jure Černič. Na seznamu letošnjega branja je bila tudi Pesmarica Vlada Kreslina. Bralci so namesto priznanj prejeli spominsko znamko in knjižno nagrado, v avli doma pa so lahko po uradnem delu poklepetali z avtorji. Glavna pokrovitelja prireditve sta bila Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (dvorana) ter I. osnovna šola Žalec (scena), med podporniki so tudi nekatere založbe, ki so podarile knjižne nagrade za bralce. T. Tavčar V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 31. maja odprta razstava del učencev devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline, na kateri razstavlja 262 učenk in učencev, ki so s pomočjo 56 mentoric ustvarili kar 270 del. Ob odprtju je zbrane učenke in učence, njihove mentorice in ravnatelje najprej pozdravila Lidija Koceli z Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, likovno ustvarjalnost razstavljavcev je predstavil umetnostni zgodovinar Matija Plevnik, župan Občine Žalec Janko Kos pa je odprl razstavo in podelil priznanja. Izbor del za razstavo in njeno postavitev so pripravili likovni pedagoginji Mojca Šon in Breda Bračko ter Uroš Govek z ZKŠT Žalec. Matija Plevnik je dejal, da so na tokratni razstavi zastopane vse razredne skupnosti in tudi vse likovne tehnike, ki jih usvojijo učenci pri pouku likovne vzgoje. Prostore Savinovega likovnega salona bo do konca meseca krasila pisana paleta grafik, kolažev, slik, fotografij, kipov, uporabnih predmetov, ki vsak na svoj način nagovarjajo obiskovalce. Vsako delo je opremljeno z nevtralno in nevpadljivo oznako, na kateri so podatki o avtorju, osnovni šoli in mentorju. Dogodek je z igranjem na afriške bobne popestril Žiga Birsa iz Mladinskega umetniškega centra MUC Žalec. T. Tavčar V dvorani Glasbene šole Risto Savin v Žalcu je bila v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Žalec revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin. Zaradi velikega števila zborov so revijo pripravili v dveh delih. Skupaj je nastopilo 450 pevcev in pevk iz 22 zborov in malih vokalnih skupin. Zbrane pevce, zborovodje, druge goste in obiskovalce je uvodoma pozdravil vodja žalske območne izpostave JSKD za kulturne dejavnosti Marko Repnik in izrazil zadovoljstvo ter veselje nad tolikšnim številom zborov in pevcev. Na prvem koncertu se je predstavilo deset zborov in vokalnih skupin (Oktet Savinjski zven, VS Candela, Sekstet Gomilsko, MePZ Marije Vnebovzete Braslovče, ŽePZ Gotovlje, Moški pevski Knjiga menja lastnika V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so ob svetovnem dnevu knjige 23. aprila tudi letos pripravili akcijo Knjiga menja lastnika. Pred osrednjo žalsko knjižnico so postavili stojnico, v ostalih občinskih knjižnicah pa se bukvarne nahajajo v prostorih knjižnic. Mimoidoči vsako leto z veseljem in radovednostjo izbirajo med kupom knjig, ki jih knjižnice ne potrebujejo več. Knjigam je vseeno, kdo jih bere. Želijo le, da so brane in prelistane, da se z njihovih platnic odstira prah in da niso pozabljene. To je še ena od mnogih dejavnosti, ki jih izvaja Medobčinska splošna knjižnica Žalec z namenom širjenja kulture pisane besede. T. Tavčar Zaključek pesniškega natečaja Praznik petja v Občini Polzela Maša Strožer med prižiganjem svečk na torti V večnamenski dvorani Vrtca Prebold je potekala zaključna prireditev pesniškega natečaja Naj pesem pove. Tovrstni natečaj za učence, ki radi pesnikujejo, se je porodil na Osnovni šoli Prebold in ga pripravljajo že polnih osemnajst let. Letos je tako dosegel svojo polnoletnost, kar so obeležili tudi s torto z osemnajstimi svečkami. Letos so se natečaja udeležili mladi pesniki iz 12 osnovnih šol savinjske regije. Tokratna tema natečaja so bile vrednote, učenci pa so pisali o vrednotah v različnih jezikih - slovenskem, angleškem, nemškem in celo španskem. Izbrane pesmi so tudi letos zbrali v posebnem zborniku, ki so ga uredile profesorice slovenskega in/ali angleškega jezika Maja Laznik, Vesna Kumer in Nuša Gorjanc, ki je bila tudi glavna organizatorka natečaja in prireditve. Na zaključni prireditvi so predstavili 18 pesmi. Vsak avtor pesmi ali tisti, ki je pesem prebral, pa je po svojem nastopu namestil na torto eno svečko. Ob končuje torto krasilo osemnajst svečk, kijih je prižgala Maša Strožer, ki je ves čas šolanja na OŠ Prebold sodelovala na tem natečaju, upihnila pa jih je družno z voditeljema prireditve. Sicer pa so dogodek obogatili tudi s plesom in z glasbo, posebna glasbena gosta pa sta bila člana skupine Mi2 Jernej Dirnberk in Tone Kregar. V intervjuju z voditeljema prireditve sta povedala marsikaj še neslišanega ter otroškim in odraslim ušesom zanimivega o njunem ustvarjanju in glasbeni poti. Občinstvo sta seveda navdušila z izvedbo njunih pesmi. Njiju pa je navdušil šolski bend Rockout, ki je v svojem slogu zaigral skladbo Pojdi z menoj v toplice. Zbrane je pozdravil in nagovoril ravnatelj preboldske šole Oton Račečič in ob tem izrazil veselje in zadovoljstvo, da je ta natečaj doživel svojo polnoletnost in da bo tudi v prihodnje spodbujal učence k pesniškemu ustvarjanju. D. Naraglav Kavarniški večer z Ivanom Dobnikom kar, Vokalni kvintet Lastovka, umetniški vodja Franci Ogris, Župnijski mešani pevski zbor, Moški pevski zbor, ki ju vodi Mija Novak, Andraški oktet, umetniški vodja Julij Pačnik, in Cerkveni mešani pevski zbor Andraž, ki ga vodi Jože Kužnik. T. Tavčar Tako bi lahko poimenovali kulturni dogodek, ki se je zgodil v nedeljo, 19. maja, v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki. V organizaciji Kul-turno-umetniškega društva Polzela je potekalo 15. srečanje prosvetnih in cerkvenih pevskih zborov in vokalnih skupin, ki delujejo v občini. Na prireditvi s tradicionalnim naslovom Bomo eno zapeli so nastopili: Cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki pod vodstvom Mateje Stražar, Mešani pevski zbor KUD Polzela, Mešani pevski zbor Oljka, ki ju vodi Marko Slo- T* J * • 1 • • t> 1 f~r Glasbeno-literarno dru- Predstavitev knjig Branka Zupanca štvo Aktiva nadaljuje s tradicionalnimi kavarni- V preboldski knjižici so konec prejšnjega meseca, pred praznovanjem dneva upora, pripravili zanimiv večer, na katerem je bil gost pesnik in pisatelj, po poklicu pravnik in od predlani že upokojenec Branko Zupanc iz Celja, sicer po duši in srcu Savinjčan, ki ima svoje korenine v krajih pod Gozdnikom in Mrzlico. Branko Zupanc je predstavil svoje tri knjige Noč pada na Dobrovlje, Rdeči sneg na Igrišah in Še so tiste poti. Vse pripovedujejo o dogodkih iz druge svetovne vojne in po njej. Gre za dokumentarno, literarno spominsko prozo, za resnične pripovedi resničnih ljudi o resničnih dogodkih. Knjige so realen prikaz takratnega vzdušja med ljudmi, prikaz čutenja posameznikov in naroda. Leta 2010 je izdal svojo prvo knjigo Noč pada na Dobrovlje, ki zajema spomine njegovega očeta Ludvika Zupanca - Iva na partizanska leta. S knjigo Rdeči sneg na Igrišah, ki je pravzaprav neke vrste dokumentarni roman, pa je dal neizbrisen pečat tragediji, ki je 7. marca. 1943 doletela Hribarjevo družino na Igrišah pod Mrzlico in še živečo hčerko Mimiko, ki je po mnogih srečnih naključjih ostala živa in se 1. septembra 1945 iz Au-schwitza vrnila domov v Slovenijo. Knjiga Še so tiste poti je nastala po pripovedovanju domačinov in vključuje dogodke med II. svetovno vojno in po nje. Vsako poglavje uvajajo in končujejo haikuji -kratke trivrstične pesmi. Branko Zupanc je od leta 1987 do 2008 izdal pet pesniških zbirk, napisal je tudi več kot 200 besedil za narodno--zabavne ansamble pa tudi baletno pravljico za skupino Igen, ki jo je posnela TV Slovenija. Je član Društva pesnikov slovenske glasbe, prejel je Souvanovo nagrado za življenjsko delo (2006) in nagrado Marjana Stareta za dolgoletno kakovostno ustvarjanje besedil (2008). Z gostom se je v preboldski knjižnici pogovarjala knjižničarka Leja Felicijan, večer pa so popestrile učenke citer Glasbene šole Risto Savin Žalec Brina in Sara Gabrovec ter Živa Grobelnik in Pia Turk. D. N. Branko Zupanc med predstavitvijo svojih knjig v preboldski knjižnici škimi večeri v razstavno--prireditvenem prostoru KUD Svoboda Griže. Na zadnjem majskem večeru so gostili Ivana Dobnika. Prvi letošnji, sicer že 64. kavarniški večer je bil posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku in so ga zaznamovali člani Glasbeno--literarnega društva Aletheia in drugi književniki. Marca sta se na 65. kavarniškem večeru občinstvu predstavila književnik in kulturni delavec Ivo Stropnik in Poljakinja, prevajalka novejše slovenske književnosti, magistrica Marlena Gruda. Za glasbeno vzdušje sta poskrbeli Sintija Selič in Nataša Zavšek. Prvi petek v aprilu se je kot gost predstavil pesnik, pisatelj, slikar in še kaj madžarskega rodu Ivan Korponai, ki Srajčke v novih kostumih Na Gomilskem se je odvil že 2. folklorni večer »Veksl!«. Otroška folklorna skupina Srajčke z Gomilskega s harmonikarjem Žigom Drobežem je v goste povabila še Cerkveni pevski zbor Sončki iz Prebolda in Mladinsko folklorno skupino Mihtin z Vranskega. Prireditev sta jim omogočila Kulturo društvo Gomilsko in Občina Braslovče. Pomemben del prireditve je bila predstavitev novih folklornih kostumov otroške folklorne skupine. S tem dogodkom je otroška folklorna skupina pod mentorstvom Majde in Manje Rančigaj za- ključila sezono. Skupina deluje četrto leto, letos pa so se drugič udeležili območnega srečanja otroških folklornih skupini v Žalcu. Kot nagrado za uspešno delo si bodo ogledali prireditev Ringaraja v Šentjerneju. T. Tavčar Otroška folklorna skupina Srajčke z Gomilskega Simona Kropeč in Ivan Dobnik med pogovorom se je rodil v Subotici. Z gostom se je pogovarjala Simona Kropeč, za glasbeni del pa je poskrbel Dani Bedrač. Ivan Korponai je predstavil nekaj svoje poezije, občinstvo pa je spoznalo tudi druge plati njegovega ustvarjanja in njegovo življenje, ki se je začelo v Vojvodini. Lep majski kavarniški večer (67. po vrsti) je bil v znamenju domačina, samostojnega književnika Ivana Dobnika iz Šmatevža pri Gomilskem, ki živi in ustvarja bodisi v Ljubljani ali v Šmatevžu, kjer na domačem posestvu po malem tudi kmetuje. Ivan Dobnik, rojen 1960 v Celju, je pesnik, pisatelj, kritik, esejist, prevajalec in urednik. Osnovno šolo je obiskoval na Gomilskem in v Preboldu, gimnazijo pa v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral filozofijo in primerjalno književnost. V letih od 1988 do 1995 je bil zaposlen v Knjižnici Bežigrad. Svoja dela objavlja v osrednjih slovenskih literarnih revijah. Je član uredniškega odbora revije Apokalipsa in soustvarjalec ter odgovorni urednik Poe-tikona, revije za poezijo in poetično. Je tudi soustanovi- telj Hiše poezije s sedežem v Ljubljani in umetniški vodja festivala Herbersteinska srečanja v Velenju. Njegove pesmi so prevedene v angleški, nemški, francoski, hrvaški, srbski, romunski, češki, slovaški, poljski in beloruski jezik. Svojo prvo zbirko pesmi Osvobajanje je izdal v samozaložbi leta 1980, poleg te pa je doslej izdal še štiri pesniške zbirke, in sicer Kaligrafija lire (1999), Zapreš svoje oči (2003), Rapsodija v mrzli zimi (2005), ki je v celoti prevedena tudi v francoščino, Zapiski iz drevesnih lističev (2006), Svetilnik (2008), Bela pesem (2009), Pred začetkom (2010), Druga obala (2011). Je tudi avtor radijske igre Begunca s Kiwija. Na zadnjem kavarniškem večeru se je z gostom pogovarjala Simona Kropeč. Avtor je prebral kar nekaj svojih pesmi in spregovoril o svojem ustvarjanju. Kot po navadi se je večer zaključil s prijetnim druženjem z gostom. D. Naraglav Luca in Roki evropska prvaka Medalja za Davida Katalenića Takole sta se Lucija in Roki po velikem uspehu pripeljala v domače Griže Slovenski judoisti So na evropskega prvenstva v Budimpešti znova poskrbeli za veselje v slovenskem taboru. Lucija Polavder je zmagala v kategoriji nad 78 kilogramov, Rok Drakšič pa v kategoriji do 73 kilogramov. Polavderjeva je bila v dvorani Laszla Pappa znova boljša od vseh tekmic, ki so bile veliko težje od nje. Prva je »padla« Nemka Jasmine Külbs, ki je klonila po štirih kaznih, enaka usoda pa je v polfinalu doletela tudi Turkinjo Belkis Zehro Kayo. Za nameček je po štirih kaznih v finalu klonila še Francozinja Emilie Andeol. Polavderjeva je tako osvojila že svojo osmo kolajno na prvenstvih stare celine. Zlatu z Dunaja 2010 je dodala še eno najžlahtnejšega leska. Drakšič je, potem ko je bil bronast leta 2010 na Dunaju in lani v Čeljabinsku, obakrat v nižji kategoriji do 66 kilogramov, tokrat stopil na veliko sceno tudi v kategoriji do 73 kilogramov. Uvodne tri dvoboje je 26-letnik iz Griž dobil predčasno z iponom. Boljši je bil od Turka Hasana Vanliogluja, Ni- zozemca Dexa Elmonta, v četrtfinalu pa tudi od Rusa Muse Moguškova. V polfinalu se je pomeril s Francozom Pierrom Dupratom, v finalu pa z Gruzijcem Nugzarijem Tatalašvilijem in ga premagal z minimalno prednostjo, met za juko je naredil dve minuti pred koncem. Sprejem v Grižah Evropska prvaka v judu, Lucijo Polavder in Roka Dra-kšiča, ter udeleženca evropskega prvenstva Miho Žganka so v domačem kraju v Grižah sprejeli številni krajani, ki so želeli pozdraviti odlične športnike. Za veselo razpoloženje so poskrbeli godbeniki Godbe Zabukovica, Ansambel Vrh in gasilci, ki so evropska prvaka pričakali z vodometom. Uvodoma so zbrane nagovorili predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb, župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik TD Griže Božo Trnovšek. Prireditev je povezoval Franci Podbrežnik, ki je v krajšem intervjuju s športniki obogatil sprejem. Za konec so nazdravili tudi s penino. T. Tavčar Uspehom so nazdravili s penino Ponikva dobila balinišče Lucija tretja Rusko mesto Tjumen je konec minulega tedna gostilo 106 judoistov in 96 judoistk, ki so moči merile na masters tekmovanju. Lucija Polavder (nad 78 kg) je zasedla tretje mesto. V obračunu za tretje mesto je premagala Francozinjo Emilie Andeol. T. T. Najstarejša člana športne sekcije DU Ponikva Cirila in Martin Zagoričnik med slovesnim prerezom traku ob odprtju balinišča skupaj z županom, podžupanom in predsednikom KS Ponikva V Krajevni skupnosti Po- balinišča. nikva pri Žalcu so v soboto, 11. maja, namenu predali športnorekreacijski objekt za balinanje. Zaslugo za to je potrebno pripisati Društvu upokojencev Ponikva in pa seveda vsem, ki so tako ali drugače omogočili izgradnjo , /«.6.20 73 Odprtje balinišča je bil prijeten družaben dogodek, hkrati pa tudi priložnost za športno udejstvovanje. Zbrane je najprej nagovorila predsednica DU Ponikva Tatjana Krajnc. Balinišče sta s prerezom traku ob pomoči župana Janka Kosa, in podžupana Ivana Jelena predala namenu najstarejša in zelo uspešna člana športne sekcije DU Ponikva, zakonca Cirila in Martin Zagoričnik. V nadaljevanju so zbrane Na evropskem prvenstvu, ki je potekalo v Sloveniji, in sicer na Bledu, je David Katalenič znova poskrbel za prijetno vzdušje tako v reprezentanci kot tudi v domačem klubu Taekwondo Sun Braslovče. Osvojil je namreč tretje mesto med posamezniki in prav tako tretje mesto v borbah z reprezentanco. Manj sreče sta imela tokrat klubska kolega Sabina Bec, ki je nastopila na evropskem prvenstvu na Švedskem, kjer je izgubila z Norvežanko in si s tem zapravila možnost za zelo dobro uvrstitev, in Miha Kos, ki si je na evropskem prvenstvu na Bledu, kjer je tekmovalo kar 9000 tekmovalcev iz 28 držav, v boju z Estoncem poškodoval koleno in moral predčasno prekiniti s tekmovanjem. Sicer pa člani Taekwondo kluba Sun Braslovče uspešno nastopajo tudi na državnem prvenstvu Kickboxing zveze Slovenije, David Katalenič na odru za zmagovalce letos prvič tudi v pionirskih kategorijah. Po uspešnih nastopih v 1. in 2. kolu državnega prvenstva pričakujejo zadnje, 3. kolo, ki bo odločilo o končni razvrstitvi. Po prvih dveh kolih se naslov državnega prvaka na osnovi dosedanjih rezultatov nasmiha Filipu Žaku Glavniku, stopničke pa tudi Pii Matko, Simonu Zajcu ter Janu in Tilnu Šketi. Poleg tega čakata Braslovča-ne še dva mednarodna odprta prvenstva, in sicer v Ljubljani in Zagrebu, ter posebno tekmovanje na Češkem, ki se ga bosta udeležila Taras Terjašek in David Katalenič. D. N. Državno prvenstvo v Petrovčah S tekmovanja V telovadnici OŠ Petrovče je v organizaciji Kluba borilnih veščin KBV FUDOSHIN iz Šempetra in v sodelovanju z JJZS potekalo državno prvenstvo v ju jitsu borbah za deklice in dečke ter mladinke in mladince. Tekmovanja se je udeležilo 11 klubov z več kot 150 tekmovalci. Tekmovalke in tekmovalci iz šempetrskega kluba pa so dosegli naslednje rezultate: Iva Posedel drugo mesto v kategoriji deklic -46 kg, Marina Cokan drugo mesto v kategoriji deklic -58 kg, Jure Jambro-vič drugo mesto v kategoriji dečkov -46 kg, Miha Jambro-vič tretje mesto v kategoriji dečkov -58 kg, Timotej Štojs tretje mesto v kategoriji mladincev -62 kg, Uroš Posedel pa peto, Žan Artelj prvo mesto v kategoriji mladincev -69 kg, Tilen Hadolin prvo mesto v kategoriji mladincev -77 kg, Lea Posedel tretje mesto v kategoriji mladink -62 kg, Anja Laznik prvo mesto v kategoriji mladink -70 kg in Ana Hočevar prvo mesto v kategoriji mladink +70 kg. T. T. Uspeh savinjskih planincev nagovorili župan Janko Kos, predsednik KS Ponikva in predstavnik izvajalca del Srečko Lednik, podžupan Ivan Jelen in predstavnika DU Šempeter in DU Liboje. Ob koncu uradnega dela je predsednica DU Ponikva podelila tudi tri zahvale, in sicer Občini Žalec za pomoč in razumevanje pri gradnji balinišča, športni sekciji DU Ponikva za požrtvovalno delo pri gradnji igrišča in urejanju prostorov in podjetju RGP, d. o. o., Velenje za gradnjo balinišča. D. N. V okolici Zagorja ob Savi je tretjo majsko soboto in nedeljo potekalo Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT), na katerem so se pomerile najboljše ekipe s področnih tekmovanj. Vseh ekip je bilo 67. Značilnost planinske orientacije je, da poteka po hribovitem terenu in da na teh tekmovanjih preverjajo tudi planinsko znanje in veščine (izdelava vozlov, poznavanje gorstev, rastlinstva in živalstva). Tekmovalne ekipe iz planinskih društev Spodnje Savinjske doline so se tudi letos veselile dobrih uvrstitev. V kategoriji A (učenci do vključno 4. razreda OŠ) je ekipa PD Vransko osvojila naslov državnih prvakov, tretja je bila ekipa PD Dobrovlje Braslovče, enajsta ekipa PD Žalec; v kategoriji B (učenci 7., 8. in 9. razredov OŠ) je ekipa OŠ Petrovče osvojila tretje mesto, PD Polzela šesto, PD Dobrovlje Braslovče pa deseto mesto; v kategoriji članov (do vključno 26. leta starosti) je prvo mesto osvojila ekipa PD Zabukovica; v kategoriji E (st. člani) je PD Polzela osvojila sedmo mesto; v kategoriji F (družine) je bila prva družina Sadnik iz PD Polzela, tretja družina Žuža iz PD Žalec; v kategoriji Gl (nezahtevna, primerljiva s kategorijo B) je prvo mesto osvojila ekipa PD Vransko, četrto mesto PD Zabukovica 2, šesto Zabukovica 1; v kategoriji G2 (težje odprta - enodnevna) je prvo mesto osvojila ekipa PD Žalec (Žoharji), tretje PD Polzela (Goj-zarji), četrto PD Polzela druga ekipa, peto PD Zabukovica ... Tekmovanje so sklenili s podelitvijo pokalov, priznanj in praktičnih nagrad, zbrane pa je pozdravil predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik. T. Tavčar Družina Sadnik (Jože, Tanja, Anej, Anže) Sport znova z vetrom v jadrih Športna ladja vsakoletne akcije ZKŠT Žalec je v soboto, 18. maja, razpela svoja jadra in bo bogatila športno dogajanje vse do 28. septembra, ko bo s tekom po ulicah Žalca zaplula v svoj pristan. Na letošnji uvodni prireditvi so udeleženci lahko sodelovali na dvajsetih športnih področjih in v družabnih igrah. Med drugim so lahko opravili test hoje na 2 km in se preizkusili v nordijski hoji, streljali z zračno puško in s pištolo, igrali badminton, namizni tenis in odbojko na mivki, se pomerili v nogometnih in košarkarskih spretnostih, se udeležili hitrostnega tekmovanja med kolesarji in tekači, igrali tenis in si izmerili hitrost servisa, zadevali balinčka in kegljali s kroglo na vrvici (rusko kegljanje). Poleg tega so si lahko ogledali trening borilnih veščin Karate kluba Nestor, vadbo crossfitnesa v naravi, predstavitev ameriškega nogometa, otroci pa so bili zelo navdušeni nad družabno igro z vodnimi baloni, nad spretnostnimi vožnjami s trikolesniki, šolo varne vožnje z avtomobilčki Jumicar, nad taborniškimi veščinami in napihljivimi otroškimi poligoni. Prijetno in pestro dogajanje je popestrila tudi glasba DJ Robbyja J. In kako je s tem zadovoljen vodja organizacijske enote za šport pri ZKŠT Žalec Matej Sitar. »Akcija Razpnimo jadra ima zdaj že lepo tradicijo in z veseljem lahko ugotavljamo, da so jo ljudje sprejeli za svojo in se radi udeležujejo njenih prireditev. To je pokazala tudi uvodna prireditev, saj je obisk v skladu s pričakovanji, pri čemer se mo- ramo zahvaliti tudi lepemu vremenu, čeprav bi bilo še prijetneje, če ne bi bilo vetra. Upajmo, da nam bo vreme naklonjeno tudi na ostalih prireditvah in da bomo z zadovoljstvom dočakali tudi cilj te akcije, kjer bomo sodelujočim podelili nagrade in žrebali posebne nagrade. Posebnih nagrad bodo deležni tudi otroci, ki so na posamezno prireditev pripeljali vsaj enega od staršev, ki je aktivno sodeloval.« Letošnja športna ladja je torej uspešno odplula na svojo pot, čeprav so zaradi slabega vremena morali vendarle prestaviti vse prireditve minulega vikenda. Ta vikend pa bo spet športno, z vetrom v jadrih. D. N. Ameriški nogomet Fi Vili Bar IJfWr HftB \ 1 r i V u fi ‘jj J i ii&JHr là v I Karate klub Nestorje prikazal trening borilnih veščin Strelke državne prvakinje Tretje mesto članic zaokrožil velik uspeh mlajših selekcij rokometašic Mlajše deklice A RK Zelene Doline Žalec - državne podprvakinje: Kaja Leskovšek, Kaja Kolar, Saša Golavšek, Sara Koprivec, Lina Kruleč, Pina Držan, Kaja Seles, Nika Lešek, Neža Herodež, Zala Koprivec, Katarina Stepišnik, Živa Kumperger, Alja Gojznikar, Larisa Grebovšek, Nikita Turk in Neja Žejn Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je letošnjo uspešno sezono v 1. A državni rokometni ligi za ženske končala na 3. mestu (za RK Krim Mercator in RK GEN-I Zagorje ter pred če-trtouvrščeno ekipo RK Krka). Zelo uspešno pa so sezono zaključile tudi starejše deklice A in mlajše deklice A, ki so v finalnih bojih zasedle drugo mesto na lestvicah v državi. Članska ekipa rokometašic RK Zelene Doline Žalec je v zadnji tekmi 1. ADRL v tej sezoni 10. maja sicer zabeležila poraz proti zmagovalki letošnjega državnega rokometnega prvenstva, RK KRIM Mercator (rezultat 46 : 27, polčas 26 : 7), sicer pa je v 22 tekmah te sezone sedemnajstkrat zmagala in petkrat izgubila. Nasprotnicam je dala 672 golov in jih prejela 556. Najboljša strelka med Žalčankami je Jasna Turnšek, ki je dala 165 golov in postala tretja strelka prvenstva. Patricija Korotaj je s 125 goli druga med žalskimi strelkami in 10. v ligi, tretja žalska strelka pa je Tana Su-taj z 90 goli. Žalska vratarka Miša Marinček je le za las (za en glas, o tem glasujejo trenerji) izgubila prestižni naziv najboljše vratarke (to je postala Krimovka Sergeja Stefanišin). Končno tretje mesto članske ekipe RK Zelene Doline Žalec na lestvici je odličen uspeh, potem ko so se rokometašice RK Zelene Doline Žalec šele v tej sezoni ponovno uvrstile v 1. A državno rokometno ligo. Končno drugo mesto na lestvici (1. je ekipa RK Krim Mercator, 3. pa RK Naklo Peko Tržič) so si v finalnih bojih za uvrstitev od 1. do 6. mesta prislužile tudi žalske starejše deklice A, potem ko so si kot vodeče na lestvici vzhod z 12 zmagami in 2 porazoma v 14 tekmah priborile finale. V 8 tekmah finala za uvrstitev od 1. do 6. mesta pa so petkrat zmagale in trikrat izgubile. Na zadnjih treh tekmah so maja v Izoli z 19 : 20 (10:9) premagale ŽRK Izola, potem na domačem igrišču kar s 25 : 20 (12 : 8) ekipo RK Krim Mercator in nazadnje v gosteh ŽRK Mlinotest Ajdovščina s 24:27 ( 12 : 14). Najboljša strelka finala je Žalčanka Anika Strnad s 86 goli. Končno drugo mesto je odlična nagrada za borbeno mlado ekipo, ki jo trenira Dejan Tomazini. Najbližje prvemu mestu so bile žalske mlajše deklice A, ki so na finalnem turnirju v Kopru 12. maja zgolj za en gol v težki tekmi (potem ko so zadnjih 6 minut tekme igrale z eno ali dvema igralkama manj) in kljub boljši igri izgubile proti RK Krim Mercator (12 : 13, polčas 7:5) ter z enajstimi goli prednosti (18 : 7, polčas 6 : 4) premagale ekipo RK Ž.U.R.D. Tudi mlajše deklice A so se na finalni turnir uvrstile kot vodeče na lestvici Vzhod, njihovo vodstvo na lestvici pa je bilo toliko slajše, saj so v štirinajstih tekmah tudi štirinajstkrat zmagale. Torej so redni del sezone opravile brez poraza. Na finalu v Kopru so si mlade rokometašice priigrale najboljšo razliko v golih in tekmicam zadale največ golov (30:20), med najboljših 11 strelk pa se je uvrstilo kar 5 Žalčank Kot zanimivost, državne prvakinje RK Krim Mercator so imele veliko slabši izkupiček (28 : 25) in tri strelke med najboljšimi. Žalčanka Kaja Leskovšek je bila izbrana tudi za najboljšo igralko turnirja. Končno 2. mesto in naslov državnih podprvakinj žalskih mlajših deklic A, ki jih vodi Milan Ramšak, pa je gotovo velik uspeh in spodbuda za nadaljnje delo. T. T. Prvakinje v družbi z županom Jankom Kosom in predsednikom MDI Janezom Megličem V torek, 21. maja, so v prostorih Medobčinskega društva invalidov Žalec pripravili sprejem za ekipne državne prvakinje MDI v streljanju s serijsko puško nacionalne kategorije. Ta uspeh so članice MDI Žalec dosegle na letošnjem državnem prvenstvu invalidov v streljanju s serijskim in standardnim zračnim orožjem prejšnji mesec v Ljubljani. Zmagovalno ekipo so sestavljale Pavlina Glušič, Karolina Ferme in Romana Jurhar, ki so nastreljale kar 970 krogov in suvereno premagale drugouvrščeno ekipo MDI Šaleške doline Velenje. Državne prvakinje so sprejeli in jim čestitali župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik MDI Žalec Janez Meglič in vodja enote za šport pri MDI Žalec Leon Perdan. D. N. Šola pleše prvič z novo ravnateljico Na Osnovni šoli Polzela je bila v petek v veliki športni dvorani tradicionalna prireditev, na kateri so svoje plesno znanje pokazali učenci od prvega do osmega razreda matične in podružnične šole. Tudi tokrat je bil program pester preplet igrivosti, živahnosti in trenutkov umirjenih, romantičnih ritmov. Nekaj plesnih parov in plesalcev hip hopa in popa se je letos udeležilo področnega plesnega tekmovanja, v petkovem popoldnevu pa so prikazali privlačne točke, ob katerih so tudi obiskovalce zasrbele pete. Na skladbo Gangnam Style so zaplesale devetošolke na tribunah, s pevsko točko se je predstavila Iza Robavs, program pa sta povezovala Maša Krajnc in Svit Podpečan. Plesni učiteljici Naniki Cvikl že vrsto let uspeva, da vsa šola pleše in to tako, da je prijetno za ušesa, oči in dušo. Svoje bogato plesno znanje predaja iz generacije v generacijo. Na letošnjem plesnem venčku so med povabljenimi pozdravili tudi nekdanjo ravnateljico Valerijo Pukl, hkrati pa zaželeli dobrodošlico novi ravnateljici Bernardki Sopčič, ki je nato odprla plesno popoldne. T. T. Nova ravnateljica Bernarda Sopčič S prireditve UTRIPOV HOROSKOP OVEN Na kakšne nerešljive poslovne ovire junija ne boste naleteli. Ta namig je najbolpoajjtenjen dijakom in študentom, etu nabiranja učenosti. Lah-ost nekega dela, ki vam ga boste pričakovali, dneve v mesecu, ko c pa bo shujšal do za- ker je to pač tako napore; ko se tudi zgodi, da bi p: na koncu ne bo prineslo Na ljubezen lahko najbolj r; bo Venera v ognjenem zname dnjega krajca. Prej bo kar nekako puščobno. tem mesecu ne boste mačehovsko velja za zaveznika tega jboljših odnosih. V de-čas, toda po 26. vam bo radno pot, naklonjen. Ne 'sploh ne pride v poštev, da kakšni osami. te^da vam junij vedno pri-tite v znamenju Sonce. boste imeli pomemb-otavlja izvrstno fizično še dogajalo v prvem eveč melanholično, v ♦ BIK Dobro bo, če sej/ vedli do počutja in zdr; področja, z vašim Son lovnem okolju bo nekol Merkur, ki bo takrat ubi smete zamuditi čarov kr< bi jih prebili med štirimi ♦ DVOJČKA Najbrž iz izkj naša veliko dobrega, kej Do 26. vas bo vodil Jup’ nega zaščitnika v Marsu, kondicijo. V ljubezni tednu, v nadaljevanju, nekaterih trenutkih tudi pi ♦ RAK Razumsko boste junija na vrhuncu. Toliko trgovske domišljije boste premogli, da jo boste lahko vpletli v vsako malenkost, ko bo šlo z^nanjavoAJJdi komunikacijsko boste blesteli. 26. se bo Merlan^ vašeWr8mtmenju sicer začel pomikati retrogradno, a 6o^t^r]i»sriliT>once, ki bo zapolnilo vrzel. Venera v vašem a^menjuUia^eo tako nežno razvajala, da boste lebdeli v sedmihfnebesih. Kfe le tisti, ki se boste pravkar zaljubili. LEV Junija lahko računate na pogostejše zaplete. O sestan- kih in potovanjih vas nutku ali jih bodo cel se bo v delovnem oko] va mnenj. Ko se boste do sto - in nadaljujte z Čustveni naboj, ki vas bo pi štva in prijateljstva. DEVICA Osredotočite se na dolgoročne načrte, pri tem pa ne zanemarjajte svojega nanum^ga ritma in smisla za akcijo. ;osto obveščali v zadnjem tre-. Ne bodo redki trenutki, ko ;šna bolj zoprna izmenjale osamite, preštejte eprav bo zaigrano, 'el bolj pridih tovari- ter že ubiral pot po vodnem tega premika ne boste zalival tudi na uresničevanje o Luna v vašem znamenju utki bodo okrog tega da- Po 27. bo dobrohoten plan znamenju. V delovnih dogaj čutili takoj, sredi jeseni p vaših poslovnih želja in te; tvorila prvi krajec. Ljubezi turna očarljivi. TEHTNICA Skoraj do konca meseca bo Jupiter še potoval po zračnem znamenju in skjAl, da boste temeljiti in umsko okretni - ter predvsem, da bodLtojapazili v delovnem okolju. V veliko podporo vam po tudi Mars, ki vam bo namigoval, kako čim bolj diplomaUto rešujt^-zaplete. Prvi junijski teden bo v čustvenem smisla sila prijeren irr razgiban. Po 25. pa se boste poletno razcveteli. ŠKORPIJON Do 25. boste polni novih zamisli, pri komunikaciji ne bo škripalo, nebesne okoliščine vam ne bodo preprečevale, da bi načrte spr^tLspremia^Pj^dejanja. Delo bo dajalo o n Metne, v obliki bankovcev), »edo\fej^eAČe boste le malo okre-Jf v vas utegne razveseliti zen boste čutili na bolj pri-azpoloženje bo bolj razgibano po solidne rezultate (ta imeli boste možnosti za5 tni in pozorni med po; kakšna honorarna zap jateljske načine. Erotic 19. STRELEC Druga polovica junija bo že spodbudnejša glede poslovnih dogodkov; prej bo zatišje, ki vas bo nekoliko ugoden za opravke, ki zahl ne zamisli, ki bodo ii bodo utrinjale (za to bo Z boginjo ljubezni boste v dni. o nekakšno razpoloženo v malodušje. Bo pa čas e spretnosti. Tudi izvir-odoben pridih, se vam ognjenem znamenju), cjdnosih šele zadnje tri KOZOROG Pluton, ki ga gostite v sončnem znamenju, bo junija opravljal za vas pome ste dovolili, da bi vas pregn tudi izkoriščanje moči in o] nju poslovnih ciljev. Akl pali. Prijetna čustvena dr pa vam bo prinesel iskriv; , RIBI Junij bo v delovnem i boljših mesecev. Merkur bo bo v oporo. Vaš vladar Ni dežno zadenjsko, vas ko, da boste kritični dri izmenjavali mnenja. Parhetno kam povabili - kasneje pa pslanstva, če mu le ne homed drugim simbolizira gai vam bo pri dosega-as bodo nekoliko izčr-g kresne noči, kresni čas ija. VODNAR Le še do 27. boste deležni podpore prijaznega planeta Jupitra. Na vaši strani bosta Sonce in Mars, tudi vaš vladar Uran vam bo pomagal, a s izkoristiti šesti mesec. Pri umsk ju se vam ne bo treba toliko tré manj spretni boste pri p{ njo ljubezni boste nekq_ tednu; ne bo vam šlo na skrajno resno. Bodite previdni, da se ne bo našel kdo, ki bi vam omejeval manevrski prostor. otruditi in kar najbolj komunikaciji in študi-V preteklosti. Nekoliko fizičnih opravkih. Z bogi-rajali v prvem junijskem «lovnem smislu eden vaših odno znamenje, kar vam o začel pomikati navi-;al v malodušje. Lah-n večkrat si boste glasneje če boste koga pogostili ali stveno boljše. Pisma bralcev O žalskem komunalnem prispevku Spoštovani gospod župan Občine Žalec Janko Kos, direktorica občinske uprave gospa Tanja Razboršek Rehar in direktor JKP Žalec gospod Matjaž Zakonjšek! Krajani Zabukovice, Pongra-ca, Griž in Migojnic vam pošiljamo pisni protest proti višini prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. Na zboru civilne iniciative v Grižah 8. 5. 2013 smo vam skušali dopovedati, da so v času splošne recesije, zmanjševanja osebnih prejemkov in ob enem zviševanja davkov s strani države ter njihovem vse večjem dvigu zneski, izračunani po FORMULI, enormno VISOKI. Zavedajte se, da nismo proti priključitvi na kanalizacijsko omrežje. Pozivamo vas le, da spremenite višino prispevka, da ne bo zaradi tega ogrožena eksistenca mnogih krajanov, saj se v večini prihodki gibljejo med 600 in 800 EUR mesečno ali pa še manj. Vsaka obremenitev ža več kot 30 EUR mesečno je za mnoge problematična, saj je poleg prispevka potrebno plačati tudi stroške izvedbe kanalizacije od objekta do priključi-tvenega jaška. Ponujate tudi možnosti kreditnega odplačevanja, v primeru sprejetja te možnosti pa naj bi podpisali soglasje, da dovoljujemo mesečne obremenitve prejemkov za več kot 1/3. Zelo oderuško! Kdor tega ne zmore, naj za ta znesek obremeni nepremičnino s hipoteko. Sprašujemo se, ali si skuša država s tem ukrepom v sodelovanju z občino prilastiti naše težko prigarane nepremičnine?! Če ni sredstev za nadaljnjo gradnjo omrežja, potem razpišite referendum o uvedbi samoprispevka za izgradnjo komunal- ne infrastrukture. Leta 2009 je ta prispevek znašal 1.250 EUR na objekt, od takrat do danes so se naši prihodki zmanjšali. Zato nam čim prej ponudite razumno ceno, saj se pod sedanjimi pogoji NE MOREMO PRIKLJUČITI NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE. V imenu Civilne iniciative Griže, Zabukovica, Migojnice inPongrac Bojan Stražar V prejšnji št. Utripa smo brali o gradnji kanalizacije v Arji in Drešinji vasi ter v Petrovčah, za kar je EU prispevala domala tri četrtine potrebnega denarja. Zlasti zavoljo slednjega smo vsi pričakovali, da kljub nemarnemu, dolgotrajnemu in nasploh neurejenemu delu pri gradnji stroški vendarle ne bodo pretirano udarili po žepu vseh nas, ki se bomo -tako pač zahteva EU! - morali priključiti na cevi, po katerih bodo pritekali denarci za občino, kar - tako se zdi! - je bil njen edini cilj. Toda tako kot vselej, kadar ima človek opravka z oblastjo, smo se bridko zmotili. Občina Žalec nam je poslala odločbe za plačilo komunalnega prispevka (za gradnjo kanalizacije), s katerimi zahteva dva- in večkrat VIŠJE prispevke kot vse sosednje občine. In pri tem niti z besedico ne omeni prispevka EU! Tudi ne prizna, da smo vaščani že zdavnaj, preden je nastala sedanja Občina Žalec, s svojim delom in denarjem zgradili in usposobili vso komunalno infrastrukturo, razen kanalizacije, resda - običajno manj kot polovično - s podporo krajevne skupnosti. Za kanalizacijo smo kar nekaj let plačevali krajevni samoprispevek. Vseh teh stroškov odločba sploh ne omenja, čeprav bi jih po lastnem odloku občina morala upoštevati. Po vsem povedanem je seveda povsem naravno, da zahtevamo krajani NOVE ODLOČBE, ki bodo upoštevale naše dosedanje vložke, predvsem pa tričetrtinski prispevek EU. Peter Mikeln, Petrovče NIKI VEDEŽEVANJE, s. p., Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35 PRIREDITVE V JUNIJU 2013 Četrtek, 6. 6. 2013, ob 10. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Povabimo besedo - predstavitev knjige Lele B. Njatin Zakaj je babica jezna (s podporo Društva slovenskih pisateljev). Sobota, 8. 6. 2013, ob 10. uri - Vransko z okolico Jenkret je biv... Križnikov pravljični festival - Vranske pravljične poti z Ireno Cerar (organizirajo: Matična knjižnica Kamnik, Občina Vransko, Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko, Medobčinska splošna knjižnica Žalec; informacije: Občinska knjižnica Vransko, 703 12 80). Torek, 18. 6. 2013, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Verbič. Četrtek, 20. 6. 2013, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Večer rime in globine. Ponedeljek, 24. 6. 2013, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Liboje Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej. Sreda, 26. 6. 2013, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Griže Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej. Petek, 28. 6. 2013, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Petrovče Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej. Vse prireditve so brezplačne. Deklica iz Amerike v Žalcu Ema Cook je bila navdušena nad I. OŠ Žalec in svojo učiteljco Moniko Kovačič 10. maja je I. OŠ Žalec in učiteljico Moniko Kovačič obiskala Ema Cook, deklica, ki v Michiganu v ZDA obiskuje 2. razred in se v obliki dopolnilnega pouka na daljavo uči slovenščino. Dekličina mami Marjana Cook prihaja iz Slovenije in želi, da bi deklica znala slovensko. Doma v ZDA se sicer trudijo govoriti slovensko, a ker slovenske besede izpodriva angleščina, se dvakrat na teden po skypu z učiteljico Moniko Kovačič uči slovenščino. Poučevanje v obliki dopolnilnega pouka slovenščine za otroke slovenskih izseljencev poteka pod okriljem zavoda za šolstvo in ministrstva za šolstvo, pouk pa v celoti financira ministrstvo za šolstvo. Med obiskom I. OŠ Žalec si je Ema podrobneje ogledala šolo in preverila, kako se učijo njeni vrstniki v Sloveniji. Nekaj uric je preživela pri pouku prvošolčkov, nad šolo in učiteljicami pa je bila navdušena. Sprejela jo je tudi ravnateljica Tatjana Žgank Meža, ki je deklici podelila priznanje za opravljeno bralno značko in posebno knjižno nagrado kot spodbudu za nadaljnje branje slovenskih knjig čez lužo. “Deklico sem začela poučevati to šolsko leto,” je ob tem povedala učiteljica slovenščine Monika Kovačič, “z naslednjim šolskim letom pa naprej, dokler bo ministrstvo za šolstvo, izobraževanje in šport imelo sredstva. Starši so z mano in načinom dela zadovoljni in so jo že vpisali v naslednje šolsko leto. Emo so starši vpisali k temu pouku prvič v tem šolskem letu in tudi mene so na zavodu za šolstvo letos povabili k sodelovanju. Tako sva si bili dodeljeni. Poleg Eme v isti obliki poučevanja učim še dečka Tilna Zupana (1. razred OŠ) iz Ohia in sestrici Ito (5. razred) in luno (1. razred) Osredkar iz Osla na Norveškem.” In kako poteka učenje na daljavo? “Dvakrat na teden se slišiva po skypu. Pripravim ji različna gradiva, ob katerih se pogovarjava in učiva. Gre pa predvsem za ohranjanje slovenščine in za stik s knjižno slovenščino, zato je zelo pomembno, da se deklica veseli najinih srečanj, da se čim več pogovarja in da jo na-dušujem za branje slovenskih knjig. Skupaj bereva, pojeva, rešujeva križanke, se igrava besedne igre, si pripovedujeva zgodbe, piševa, riševa...” Kakšno pa je bilo prvo srečanje v živo? “Srečanje je bilo nekaj posebnega. Ema se ga je že prej zelo veselila in me je spraševala, če me bo lahko obiskala doma in v službi. Tudi zame je bilo to srečanje nekaj posebnega, saj je tudi pouk neobičajen in se že preko pouka spletejo z družino drugačne in bolj prijateljske vezi, kot pa je to običajno v šoli. Pred srečanjem sem bila kar malo nestrpna. Ko sva se videli, me je Ema objela in me kar nekaj časa gledala. Vprašala sem jo, kaj je, in odgovorila je, da sem lepša in še boljša kot po skypu. Deklica je zelo prisrčna in komunikativna, v sebi ima "širino", ki je mi ne premoremo toliko, in se zelo hitro vklopi v družbo. Najprej je obiskala moj dom, saj je želela videti, kje sem, ko se ona pogovarja z mano. Emi je bilo tudi v šoli zelo všeč, tudi njena mami je bila navdušena nad našo šolo in načinom poučevanja (sopoučevanja angleščine v nižjih razredih). Ker deklica lepo govori slovensko, ni bilo pri sporazumevanju nobenih težav in učenci so hitro navezali stik. Preživeli smo zelo lep dan in tudi sama sem bila ob koncu polna nepopisnih občutij; je bilo kar vsem malo težko, ko smo se morali posloviti. A smo si obljubili, da se prihodnje leto spet vidimo in obiščemo.” L. K. -brez naslova- Poslušaj šumenje ozelenelih dreves, poslušaj žvrgolenje ptic čudes. Začuti toplino novorojenega sonca, začuti veselje starega brezdomca. Sanjaj o svetu, kjer dobri so ljudje, sanjaj o rožah, ki na novo cvete. Deli roko s tistimi, ki rabijo pomoč, deli z drugimi svojo srečo smejoč. Bodi to, kar si, kar si tvoje srce želi, bodi svetlo sonce, verjemi, cenili te bodo vsi. Glas srca Shšiš spokojno to tišino ali jo glasovi v tebi preglasijo? Pusti jih, naj govorijo, spusti jih v življenje, v višino. Ne zadržuj jih v majhni odprtini. Pusti jim živeti, pusti jim na plan vzleteti, ne potlači jih v zgodovini. Vse, kar hočem s tem povedati, je to, da razmišljaj s svojim srcem. Ne z glavo. Blažka Železnik Ribar, . 8. c, OŠ Polzela , Skozi kulture 20. stoletja Posaditev drevesa na dan Zemlje Od borbenih pesmi, preko Golice, Slakove Čebelice, Abbinih hitov do JUGO nostalgije je zazvenelo iz številnih grl žalskih pevcev Na koncertu ob koncu šolskega leta je v dvorani Doma II. slovenska tabora v Žalcu zazvenela pesem zborov I. osnovne šole Žalec in gostov. Koncert je bil posvečen glasbenim utrinkom 20. stoletja. S pesmijo so se sprehodili od rojstva jazza, prek rock and rolla, slovenske popevke in drugih slovenskih glasbenih legend do modernih pogledov »Če ne bomo brali, nas bo pobralo,« je zapisal Tone Pavček. In da nas ne bi pobralo, smo se na Osnovni šoli Polzela posvetili branju in knjigam. V aprilu, mesecu knjige, smo na to temo ustvarjali, govorili in brali prav vsi učenci od prvega do devetega razreda. Vse se je začelo že drugega aprila, ko nam je gospa ravnateljica Valerija Pukl po zvočniku razložila pomen branja in aktivnosti v mescu knjige in nas tako popeljala v barvit april. Po tem smo v razredih reševali domiselno anketo o branju revij, ki se je imenovala Kaj berejo mladi. Na podlagi rezultatov ankete smo šolsko knjižnico dopolnili in obogatili z med učenci najbolj priljubljenimi revijami. Medtem so bile v knjižnici čez ves mesec na razpolago uganke za knjižne molje, povezane s knjižno zbirko Čebelica. Na mednarodni dan knjig za otroke so na temo Andersenovih pravljic ustvarjali četrti in peti razredi, poustvarjanja v knjižnici pa so se, v čast mednarodnemu dnevu knjig za otroke in zbirke Čebelica, udeležili tudi prvi, drugi in tretji razredi. Da pa ne bi mi, starejši učenci, ob tovrstnem dogajanju na nižji stopnji na knjige popolnoma pozabili, smo učenci na višji stopnji ob petkih tiho brali. Prvih deset minut pouka smo v roke vzeli knjige ali berila ter se zatopili vanje. V branje nas je popeljal oglas o knjigah in knjižnici, ki je bil predvajan po zvočniku. To nam je bilo vsem zelo všeč. Nekaterim zato, ker smo vneti bralci, drugim pa glasbenega ustvarjanja za prihodnje. Predstavila sta se otroška pevska zbora Pedenjped in Kobulka ter mladinski pevski zbor, vsi pod taktirko Zdenke Markovič, ki že 35 let uspešno vodi žalske pevce. Zbrale so se tudi učiteljice in samostojno ter z učenci zapele nekaj pesmi. Z gostoma, Andrejo Paščinski in Jožetom Škorjancem, so v dvorani pričarali žal zato, ker je na tak način odpadlo deset minut pouka. Učenci petih razredov so v okviru projekta Beremo skupaj obiskali Občinsko knjižnico Polzela, malo starejši, šesto- in sedmošolci, pa so se na Gradu Komenda v okviru kulturnega srednjeveškega dne prelevili v zgodovinarje, likovnike, fotografe, pisarje, plesalce, igralce, kuharje, glasbenike in novinarje. Podobno čaka v mesecu maju tudi učence četrtih in petih razredov. Kot lahko vidite, je bil mesec april pri nas res pester, zanimiv in poln dogajanja. Prepričana sem, da so v tem mescu knjige brali prav vsi. Na šoli smo z veseljem nagradili najbolj pridne bralce. Bralno značko je v tem letu opravilo kar 429 učencev (78 % vseh), med njimi pa je bilo kar 28 zlatih bralnih značkarjev, ki so BZ opravili vseh devet let zapored. Na prireditvi, ki sva jo vodila Maša Krajnc in Svit Podpečan, smo se posvetili knjigam, glasbi in tudi filmom. Snemanja teh smo se lotili učenci višje stopnje. Z njimi smo sodelovali na natečajih, nekateri pa so zanje prejeli priznanja. Na koncu prireditve smo končno podelili priznanja-za bralno značko. S to prireditvijo smo zaključili mesec branja, prepričana pa sem, da učenci ne bodo zaključili z branjem, vendar bodo tudi pozneje, med počitnicami, v roke vzeli kakšno knjigo in jo z užitkom prebrali. Če ne drugače pa zato, da jih slučajno ne bi »pobralo«. Dopisnica Maša Krajnc, 8. razred, OŠ Polzela zanimivo glasbeno-zborovsko mavrico, petje pa so ob spremljavah različnih inštrumentov popestrili tudi učenci. Z duhovito dramsko zgodbo so koncert obogatili in nasmejali občinstvo učenci dramske skupine pod mentorstvom učiteljice Karmen Štusej. Koncertni list je v drsni-cah vsebinsko in smiselno zaokrožila Tina Seibert, za sceno pa je z likovnimi izdelki učencev poskrbela učiteljica Neli Šuler. Zborovodkinja Zdenka Markovič se je ob koncu s priložnostnim darilom poslovila od kar 27 pevcev devetošolcev, presenečenje s pesmijo pa so ji v zahvalo pripravili tudi pevci. Zbrane je ob tej priložnosti nagovorila in se zahvalila nasto- Ruth Podgornik Reš, ultra-maratonka in vrtnarka, je v knjigi Naši vrtovi prej in pozneje zapisala: »Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen.« Učenci in učitelji OŠ Šempeter v Savinjski dolini ter otroci oddelka Vrtcev Občine Žalec, enote Šempeter, so v ponedeljek, 22. aprila 2013, na svetovni dan Zemlje, na zelenici pri šoli posadili drevo, simbol življenja in ljubezni, simbol človeške povezanosti z naravo, ki nas spominja na osnovne vrednote, ki vendarle ostajajo v toku časa nespremenjene. V krajšem kulturnem programu, v katerem so sodelovali šolski recitatorji, pevci, instrumentalisti, predšolski otroci, so se spraševali, ali se kdaj spomnimo na Zemljo, ki nas nosi, nam daje vse, kar potrebujemo za življenje, nam omogoča raznoliko bivanje v svojem okolju. Zavedanje, da je naš planet Naravoslovni V sredo, 8. maja 2013, smo sedmošolci obiskali Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Tam nas je sprejel gospod ravnatelj in nam povedal nekaj malega o tej šoli. Potem nam je predavala še tamkajšnja učiteljica za biologijo. pajočim in njihovim mentorjem ravnateljica Tatjana Žgank Meža. . T. T. Po predavanju smo imeli malico, nato pa smo se razdelili v dve skupini. Naša skupina si Šmarnice za mamo Mama je s sinom živela v bloku. Ker sta bila revna in je mama praznovala rojstni dan, jo je hotel sedemletni sin Videk presenetiti za rojstni dan. Nekoč sta se sprehajala po Slatinah in mati je dejala: »Glej, tukaj rastejo šmarnice. Te rože so mi zelo pri srcu, zelo jih imam rada.« Te besede so mu dolgo odzvanjale po glavici in sklenil je, da ji bo šel za rojstni dan nabrat šopek šmarnic. Zjutraj je ves nemiren stekel skozi vrata z izgovorom, da se gre igrat k prijatelju. Stekel je po poti, po kateri sta hodila z materjo. Hodil je in zdelo se mu je, da bi že moral prispeti. Skoraj že ves obupan se je oziral naokoli, ko je naenkrat zagledal dišeče cvetice. Začel jih je nabirati in vse bolj odhajal s poti v temačen gozd. Ko je imel roke že čisto polne in so mu dišeče cvetlice padale skozi prstke, se je ustavil in odločil, da se vrne. Ampak (o, groza) nikjer znane poti, samo drevesa in ptičje petje. Noge so postajale mehke, očke solzne pa tudi hlače bi bile skoraj mokre. V tistem trenutku je zaslišal pokanje vej. Predstavljal si je velikega kosmatinca s slinastim gobcem in na ves glas zakričal. Stekel je brezglavo, to pokanje pa za njim. Zagrabila ga je močna šapa in preden je skoraj izgubil zavest, je videl dvoje človeških oči. Te so zrle v njega, glas pa ga je spraševal čudne stvari. Ko je prišel k sebi, je le opazil, da je to starka, ki ni prav nič podobna medvedu. Vprašala ga je, kaj tako straši živali s svojim kričanjem, on pa ji je jecljaje odgovarjal, da bi rad odšel domov. »Kje pa stanuješ?« ga je vprašala. »Doma,« ji je odgovoril. »Ja, kje pa si doma?« »V bloku 315,« ji je odgovoril. V oblačkih je nekaj risala po zraku in si mrmrala. »Prav, pa pojdiva,« mu je dejala. Odpravila sta se, misleč, da gresta proti domu, še dlje stran od njega. Po nekaj prehojenih metrih sta zaslišala šumenje potoka. Pohitela sta proti njemu. Takrat je Vidku zdrsnilo in čofnil je v vodo, šopek šmarnic pa z njim. In kot da to še ni bilo dovolj, se je čudežna starka zapletla med trnje. Ko se je premraženi Videk izvlekel iz potoka, je osupel opazoval pojavo pred sabo, saj je bila čisto krvava in popraskana. Od obupa, strahu in na koncu tudi od pogleda na ubogo revo zraven sebe so Vidku stekle solze po obrazu. Spoznal je, da tudi ta revica zraven njega ne pozna poti. Ona se je obnašala precej samozavestno in prav nič ni nakazovala, da ji pot ni neznana. Odpravila sta se naprej, Videk si je že požvižgaval, saj mu kaj drugega niti na misel ni prišlo. Nato je izbuljil oči. »Mamica!« je vpilo nekaj v mreži nad njegovo glavo. »Spravi me dol!« je kričala uboga reva, sključena v mreži. In v tistem trenutku ... »Tresk! « In revica je pristala na zadnjici. »Ku, ku ...« je zapela ptica. Videk je počasi obrnil glavo in v tistem trenutku je bilo deblo ravno tam, kjer ne bi bilo treba. Nos se ga je dotaknil s tako naglico, da je čisto pordel in zvezde so poplesavale okoli njegove glave. Tako sta ubožca še nekaj časa preživela zanimive nezgode, ko je na srečo prišel mimo neki gobar. Ni se jima ljubilo razlagati, kaj se jima je zgodilo. Videk ga je samo s prosečim glasom nagovoril, naj mu pokaže pot domov. Preden mu je podal roko, je pogledal ubogo gospo, ta pa mu je pomežiknila in izginila v gozdu. Preutrujen je bil, da bi razmišljal, kdo pravzaprav je bila ta skrivnostna gospa. Misel mu je ušla k ubogi materi. Zaskrbelo ga je, kako ji bo pojasnil svoj odhod. Zahvalil se je dobremu gobarju, ki ga je pripeljal do stanovanja. Stekel je noter in našel objokano mater. Ta je, ko ga je videla, stegnila roke in ga močno objela. Ni potrebovala pojasnil, saj mu je iz naramnice na hlačah visel cvet dišeče šmarnice. Dominik Jurak, 7. b, OŠ Polzela Mesec knjige na OS Polzela živo bitje, katerega del smo tudi mi, nas namreč vodi v dejanja, s katerimi bomo Zemlji izkazali hvaležnost in se ji zahvalili za gostoljubje. Drevesa - nepogrešljivi prebivalci Zemlje - imajo tudi velik pomen za ljudi; pojavljajo se tudi kot glavni motiv v številnih pesmih in pravljicah. So sestavni del mitologije. V preteklosti so številna ljudstva častila drevesa in jim pripisovala nadnaravne sposobnosti. To izvira iz njihove dolgoživosti in spreminjanja skozi posamezne življenjske faze. Slovesnosti so se udeležili vsi učenci šole, učitelji, otroci iz vrtca, vzgojiteljice pa tudi predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik, predstavnik TD Šempeter Marjan Volpe, predstavnika Sveta KS Šempeter Cveta Eržen in Jože Poljanšek, predsednik KD Grifon Šempeter Zdenko Štrucl ter ravnateljica dan v Medlogu Vrtcev Občine Žalec Natalija Žikič Starič. Ravnateljica šole mag. Petra Stepišnik je spregovorila o pomenu sodelovanja med društvi tudi pri prireditvah, kot je zasaditev drevesa, ki imajo simbolni, metaforični pomen. Tako kot se veje drevesa vedno znova razraščajo, se razrašča tudi sodelovanje med šolo, vrtcem, krajem in društvi. Drevesa sodelujejo pri ustvarjanju naše zgodovinske in kulturne dediščine ter odkrivajo naš odnos do narave. Že od nekdaj igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju človeškega vsakdana. Na koncu je še poudarila, da se zavedanje o skrbi za naš planet začne pri posamezniku, v družini ter nadaljuje v vrtcu, šoli, kraju in širše. Veseli smo, saj smo v ponedeljek na zelenici naše šole zasadili drevo, to pomeni ljubezen. Jana Ušen, 6. b, OŠ Šempeter je najprej ogledala grmovne in drevesne vrste, ki jih imajo posajene v parku, velikem kar tri hektarje. Odkrili smo, kako se poimenujejo živa bitja, in med drugim videli tudi dva živa fosila, ginka in volemijo. Na koncu smo dobili učni list in ga rešili s pomočjo vodnice. Nato smo se zamenjali z drugo skupino in si šli ogledat posebna drevesa, ki so drugačna od drugih. To so platana, volemija, ambrovec (iz njega izdelujejo žvečilne gumije)... Po koncu delavnic smo se odpravili nazaj v šolo. Ta dan je bil zanimiv in poučen, saj nekaterih stvari o teh drevesih res še nismo vedeli. Urška Kajbič in Erika Orehovec, 7. a-razred, OŠ Vransko - Tabor O življenju na gradu Aprila in maja smo v Vrtcu Šempeter, v oddelku otrok, starih 5 in 6 let, na njihovo pobudo izvajali dejavnosti na temo grad. V igralnici smo iz kartonskih škatel izdelali grad, obleke princeskin, opremo za viteze. Otroci so skozi igro in dejavnosti predstavili življenja na gradu. Spoznali so nove besede, risali vzorce, poslušali pravljice, izvajali viteške igre in se naučili graj- skih plesov. Posebno doživetje je bilo, ko smo se na pobudo njihovih staršev z vlakom odpravili na izlet v Celje in se peš podali na celjski grad, kjer nas je pričakal čisto pravi vitez, nam pokazal srednjeveško orožje, povedal zgodbo o Veroniki Deseniški in nas popeljal skozi življenje na gradu v srednjem veku. Irena Lesjak in Mateja Ločičnik, Vrtec Šempeter Sedeča odbojka prvič v Šempetru Najvišje priznanje Jerici Čretnik Sedeča odbojka je zelo hitra in dinamična ter tudi precej naporna igra Lena Gabršček Slovenska reprezentanca v sedeči odbojki, ki jo vodi trener Simon Božič iz Šempetra, je v četrtek, 16. maja, začela s pripravami na letošnje evropsko prvenstvo v sedeči odbojki, ki bo septembra na Poljskem. Eno od pripravljalnih tekem je v šempetrski športni dvorani slovenska reprezentanca odigrala tudi z reprezentanco Nizozemske. Tekma je bila prijateljska, trening za ekipi, hkrati pa tudi dobra promocija sedeče odbojke, ki je od leta 1980 tudi paraolimpijska disciplina. Prvič so jo igrali na para-olimpijskih igrah v Arnemu na Nizozemskem, kjer je sodelovalo sedem moških ekip. Od leta 1993 so v mednarodna prvenstva vključene tudi ženske ekipe, ki od leta 2004 sodelujejo tudi na paraolim-pijskih igrah. Slovenska ženska reprezentanca sodi med najboljše ekipe na svetu. Na zadnjih paraolimpijskih igrah v Londonu 2012 je osvojila šesto mesto, »kar je za našo malo državo res velik uspeh, še posebej, če upoštevamo, da imajo velesile v sedeči odbojki, kot so Amerika, Kitajska in Ukrajina, na razpolago kar 50 milijonov invalidov in tako ni težko sestaviti dobro ekipo,« pravi trener Simon Božič. Slovensko reprezentanco čakata velika mednarodna turnirja v Leersumu na Nizozemskem in v Sisku na Hrvaškem, nato pa septembra evropsko prvenstvo S 03/712 12 80 ISI zkst.utrip@siol.net na Poljskem, kjer si želijo čim boljše uvrstitve. Pripravljalna tekma v Šempetru z Nizozemkami, ki so na paraolimpijskih igrah v Londonu osvojile četrto mesto (zmagale so Američanke, druge so bile Kitajke in tretje Ukrajinke), je pokazala, da so Slovenke že zelo dobro pripravljene, čeprav so od štirih dobile le en niz.. Med slovenskimi igralkami v Šempetru je bila zelo uspešna 19-letna Lena Gabršček iz Celja, ki se je lani udeležila paraolimpijskih iger v Londonu in je najmlajša članica reprezentance. Obiskuje I. gimnazijo v Celju, s sedečo odbojko pa se ukvarja že šti- Na Vranskem so v Schwen-tnerjevi hiši v okviru praznovanja občinskega praznika pripravili zanimivo razstavo letalske zbirke Marjana Janežiča - Klampfarja, domačina iz Prekope. Kot je poudaril avtor, je strasten zbiratelj modelov potniških letal, helikopterjev in vsega, kar je povezano s civilnim letalstvom. Zbirka šteje trenutno 78 letal in 3 helikopterje letalskih družb iz celega sve- ri leta. »S tem športom sem se seznanila v Rehabilitacijskem centru Soča, rodila sem se namreč brez leve roke pod komolcem in od malih nog nosim protezo, česar sem se povsem navadila, saj sem prvo dobila že, ko sem bila stara pol leta. Mislim, da je lažje, če se že takšen rodiš, kot pa če roko izgubiš v kakšni nesreči,« nam je povedala Lena, tudi novopečena naj športnica svoje gimnazije, ki se sicer rada ukvarja tudi z drugimi športi. Že štiri leta je predana sedeči odbojki. »Ker odbojka sede zahteva manjše igrišče (10 m X 6 m) in nižjo mrežo, je igra precej hitrejša kot pri stoječi odbojki,« pravi Lena in dodaja, da traja kar nekaj časa, da se navadiš. Eno od pravil igre je namreč tudi to, da se morajo igralci ves čas igralne akcije dotikati podlage, s katerim koli delom telesa, ki sega od zadnjice do ramen. Zmagovalna ekipa je tista, ki osvoji prve tri sete z osvojenimi 25 točkami za set in ima najmanj dve točki prednosti. Med obiskovalci tekme v Šempetru smo spoznali tudi zanimivega človeka, ki je prava legenda moške sedeče odbojke in tudi najzaslužnejši, da je na priprave v Slovenijo prišla nizozemska ženska reprezentanca. To je Jože Banfič, ki že kar nekaj časa živi na Nizozemskem. Pred prihodom na Nizozemsko je bil 10 let kapetan jugoslovanske reprezentance v sedeči odbojki, pet let je igral za Slovenijo in prav tako pet let za Nizozemsko. Na Nizozemskem je koordinator vrhunskih ekip v sedeči odbojki in tudi glavni trener moške reprezentance. D. N. ta. Že kot mlad fant si je želel šolanje nadaljevati na letalski akademiji, vendar ni bil sprejet. V njegovi zbirki so poleg modelov letal in helikopterjev tudi vozni redi letalskih družb (prvi Lufthansin iz leta 1971), letalske vozovnice (prva iz leta 1967), pregledna karta sveta z označenim izvorom prispelih maket ... Med razstavnimi eksponati najdemo fotografije Marjana Janežiča v kabini Airbusa A 320, v policijskem he- Nekaj utrinkov z razstave Letala v srcu Jerica pred svojim čebelnjakom v Kasazah Čeprav se s čebelarstvom ukvarjajo predvsem moški, je v Sloveniji kar nekaj žensk, ki so zelo uspešne pri tem delu. Ena izmed njih je Jerica Čretnik iz Kasaz v KS Liboje, ki je letos prejela najvišje čebelarsko priznanje - odlikovanje Antona Janše I. stopnje. Jerica Čretnik se že več kot 53 let ukvarja s čebelarstvom, saj je začela čebelariti skupaj z očetom že leta 1960. Od leta 1979, ko je nasledila svojega očeta, pa to delo opravlja sama, in to zelo predano in uspešno, kar se odraža tudi v že pridobljenih priznanjih. Je namreč dobitnica odlikovanja Antona Janše III. stopnje (1979), odlikovanja II. stopnje (1999) in od letos tudi nosilka odlikovanja Antona Janše I. stopnje, kar je najvišje čebelarsko priznanje Čebelarske zveze Slovenije. Kot dolgoletna čebelarka je pridobila bogate izkušnje na strokovnem področju čebelarstva. Opravila je izpit za čebelarsko preglednico. Redno se udeležuje predavanj, ki jih organizirajo Čebelarska zveza Slovenije, Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline in Čebelarsko društvo Griže, kjer svoje znanje nesebično posreduje mlajšim čebelarjem, od leta 1989 je namreč njihova mentorica. Je aktivna članica in pobudnica številnih akcij. Leta 2004 je na samostojni čebelarski razstavi v KS Liboje zelo nazorno predstavila čebelarstvo. Pred nekaj leti je imela čebelnjak v Zabukovici, od koder tudi izhaja, pred približno šestimi leti pa je začela čebelariti kar na svojem dvorišču v Kasazah. V Čebelarskem društvu Griže pravijo, da s svojim delom na teoretičnem in praktičnem področju pomembno dviguje in širi kakovost čebelarjenja tako v njihovi družini kot v Sloveniji, zato so zelo veseli njenega priznanja. Jerica pa seveda ni samo čebelarka, ampak je zelo predana tudi gasilstvu in planinarjenju in na splošno delu v lokalni skupnosti. D. Naraglav Fotografski sprehod skozi Ulice Ustvarjanje je tisto, kar zaznamuje življenje fotografinje Bine Plaznik s Polzele. Svoja dela je predstavila na nekaj samostojnih razstavah, v domačem kraju pa je bila razstava na Gradu Komenda sredi maja njena prva. Poimenovala jo je Ulice. Ustvarjalka je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti likopterju Eurocopter EC 135, njegovo sliko v družbi pilotov angleške vojaške akrobatske skupin-e RED ARROWS itd. Novo letalo za svojo zbirko, ki ga pričakuje v teh dneh, pa je Gazprom Yak-42 iz Moskve. Za to priložnost je izdelal maketo letališča Marjana Janežiča v merilu 1 : 500, ki ponazarja vsakdanjik na enem velikih mednarodnih civilnih letališč. Razstavo je obogatil tudi s satelitsko povezavo z Letališčem Jožeta Pučnika na Brniku, kar je omogočilo, da so lahko obiskovalci preko računalnika spremljali trenutno dogajanje v slovenskem zračnem prostoru. Ob odprtju je zbrane pozdravil župan Občine Vransko Franc Sušnik, o razstavi je spregovoril avtor, dogodek pa sta z igranjem na harmoniko popestrila Oskar Kandare in Matic Omladič, učenca Glasbene šole Risto Savin Žalec. T. Tavčar za družbene vede v Ljubljani. Obiskovala je različne fotografske delavnice, z ustvarjanjem pa začela v času analogne fotografije. Zapis svetlobe na klasičen črno-bel film in delo v temnici jo je obdržalo v svetu risanja s svetlobo. Kot je poudarila ob odprtju, vseskozi raziskuje svet fotografije. Tokrat se Bina Vista (kakor je njeno umetniško ime) predstavlja na Gradu Komenda, in sicer v okviru Coknpok vikenda. Razstava je odsev potovanj, pohajkovanj, sprehodov, vsakdanjih opravkov, turističnih izletov ... po tujih in domačih ulicah. Vsak korak izven vsakdanje rutine, vse pusti pečat v naši podzavesti. Ko doživljamo trenutek »tukaj in zdaj«, se ga neredko sploh ne zavedamo. Intenzivnost utripa ulice pogosto zaživi šele, ko mine, ko se vrnemo iz središča dogajanja. Vtisne se nam v podzavest, v telo, v oblačila, ki smo jih oblekli in v katerih smo doži- Bina Plaznik na otvoritvi razstave vljali ulico, izložbe, mimoidoče, dogodke, srečanja... Fotografije se simbolično ponujajo na ogled zelo intimno, na oblačilih ustvarjalke, nošenih na potovanjih, obešenih kot perilo, ki se suši. Nastale so na ulicah Pariza, Londona, Amsterdama, Rotterdama, New Yorka, Raba, Maribora in ne prikazujejo običajnih znamenitosti, po katerih mesta sicer slovijo. So zgolj trenutki utripa ulice, ki so zbudili pozornost fotografinje. Bina je presenetila s praznimi stenami in performansom, ki so ga izvedle Mojca Bračun, Manuela Fišer Butinar ter Jasmina Plaznik, oblečene v srajce z napisom Bina Vista, ter ob odprtju razobesile oblačila, potiskana s črno-belimi fotografijami. Sočasno so na odprtju nastajale fotografije za naslednji projekt. Posnel jih je igralec in radijski moderator Boštjan Oder, in sicer iz posebne perspektive - kleti avle Gradu Komenda s steklenim stropom. T. T, Ljudem je potrebno dajati upanje Izidor Pečovnik - Dori... Izidor Pečovnik - Dori je že 18 let župnik v Berlinu, kjer vodi slovensko in nemško župnijo. Čeprav je moral v Berlin zaradi kazni, je postal eden najuspešnejših in najbolj prepoznavnih slovenskih duhovnikov tudi v tujini. Leta 2000 je prejel častni znak Republike Slovenije za zasluge v dobro Slovencev v Nemčiji in za prepoznavanje Slovenije v svetu, odlikoval ga je tudi predsednik nemške republike. Ves čas ostaja trdno povezan z domovino in tudi zato je bil gost 4. Maistrovega večera. Izidor Pečovnik - Dori je med ljudmi zelo priljubljen, čeprav že dolgo živi v tujini: »Prisotnost v medijih me ne moti, sem prav presenečen, da me imajo tako v čislih. Priznam, da sem dostikrat skeptičen glede kakšnega povabila, pozneje pa vidim, da je bilo dobro, da sem se odzval. Že 18 let sem v tujini in ko pridem domov, me vsi poznajo, pozdravljajo, tudi majhni otroci, tako da to je eno posebno zadovoljstvo.« Ob prihodu v Berlin je postal vodja slovenske katoliške misije: »Takoj so me poslali na učenje nemščine in mi nato neverjetno hitro zaupali še nemško župnijo. Danes sem župnik druge največje župnije v Berlinu Schöneberg. Skrbim za osem tisoč nemških vernikov, tri vrtce in dom za ostarele, to pomeni okoli 60 zaposlenih. Slovenska katoliška misija je ostala pri sv. Elizabeti. Tam od leta 2001 stoji tudi lipa iz Žalca. Slovenka je najlepša lipa v Berlinu in odkar je tam, si je opomogel tudi prej posajen »li-pjek«. To je bila dobra poroka. Tam raste tudi potomka najstarejše trte iz Maribora, v cerkvi pa je vitraž Antona Martina Slomška, tako da smo se Slovenci v Berlinu dobro zapisali. Kot slovenska misija pa obstajamo samo po zaslugi dejstva, da sem tudi nemški župnik v zelo bogati nemški župniji,« je povedal Dori in dodal, da poteka v župnijskih prostorih tudi slovenski dopolnilni pouk, ki ga zelo uspešno vodi Polzelan-ka mag. Magdalena Novak. Z njenim prihodom in načinom dela se je število otrok in odraslih pri slovenskem pouku zelo povečalo. Dori se za to »Slovenijo v malem v Berlinu« vedno rad zahvali nemškemu narodu: »Tudi domačini znajo ceniti tvoje delo, če si hvaležen za to, kar ti omogočajo. S to hvaležnostjo, ki jo kažemo jaz in moji ljudje, smo vse bolj priljubljeni in zato včasih dobimo tudi tisto, za kar sploh nismo upali prositi.« Zanimiva je zgodba o vitra-žu s podobo Antona Martina Slomška v cerkvi sv. Elizabete, ki je kulturni spomenik prve kategorije: »Imel sem srečo, da smo imeli zelo dobrega kardinala, ki je prihajal z območja nekdanje DDR in je imel rad Slovenijo. Da je Slomšek v cerkvi, je pravzaprav zasluga nemških župljanov, ki so me spraševali, kdo je Slomšek, ki ga vedno omenjam v kanonu. Zato sem med mašo postavil na oltar njegovo sliko. In so rekli, da je potrebno to narediti kako drugače.« Ravno takrat je z razstavo vitražev v Berlinu gostoval slovenski umetnik, profesor v Miinchnu, in so mu naročili izdelavo vitraža s podobo Slomška, spodaj pa je na predlog berlinskega kardinala v slovenščini zapisan njegov stavek: Verabodi nam luč. »Potem so prišli z urada za umetnost in so ta vitraž vnesli v knjige, tako da se nikoli več ne sme odtujiti iz cerkve, česar sem še posebej vesel,« je povedal Dori. Domovina je v tujini še bolj pomembna: »Doma ne znamo ceniti tega, kar imamo, je samo po sebi umevno, da smo tukaj in je to naše. Ko prideš ven in se boriš za vsak kvadratni centimeter, pa spoznaš, kaj imaš doma. Sem presrečen, da imam dom, domovino, vas, prijatelje, to mi pomeni vse, to je moje največje bogastvo.« Dori je v Berlinu maše popestril z glasbo in drugimi novostmi, saj je nemška cerkev zelo svobodna in odprta, Nemci pa so veseli vseh z nekoliko bolj živahnim temperamentom. Slovence še posebej cenijo zaradi petja in glasbe. Številni slovenski ansambli so igrali v cerkvi sv. Elizabete. »Sem človek, ki rad prisluhne. Vedno vprašam, kaj bi še lahko naredili, da bi bila maša bolj zanimiva, čeprav sem na nek način zelo konservativen, ko gre za svete stvari. Ponujam pa enkrat na mesec družinsko mašo, ki jo popolnoma sami oblikujejo starši in otroci. Med temi mašami je cerkev nabito polna. Otroci oblikujejo mašo, jaz samo posvetim hostijo in skrbim, da ni presežena meja. Doma bi me že zdavnaj nagnali, v Berlinu pa je to nujno, da pridobimo vernike, ki gredo potem radi tudi k običajnim mašam. Mislim, da je to prihodnost.« V Berlinu so katoličani v manjšini, 90 odstotkov vernikov je evangeličanov, zato je tak način dela še pomembnejši, je na birmi pri sv. Elizabeti spoznal tudi novi berlinski kardinal, ki je prišel iz Kölna, kjer so katoličani v večini. »Naredil sem zelo sodobno birmo, kardinal je komaj zdržal do konca, ljudje pa so uživali. Zelo sem vesel, da sem premaknil tega kardinala. Vedno zbiram nove informacije, iščem nove možnosti,« je povedal Dori in pojasnil tudi svoj sedanji pogled na modno revijo v Šentrupertu pri Laškem, zaradi česar so ga kazensko premestili v tujino. »Ideja o modni reviji ni bila čisto moja, škofu Francu Krambergerju in Stanislavu Lipovšku sem predstavil koncepte in bila sta navdušena, potem pa je bil iz drugih krogov prevelik upor, pritiski so bili prehudi in sem ostal sam. Kot duhovnik sem pri posvečenju škofu obljubil pokorščino in ponižnost. Ko mi je rekel, da bom šel v Berlin, sem odgovoril, da bom šel. Danes se tudi duhovniki upirajo premestitvam, se sklicujejo na zakone cerkvenega prava, kar pa mislim, da ni lepo. Jaz sem to sprejel, šel sem tudi k naslovnemu škofu Grmiču in mu rekel, da me bodo malo premestili. Pa mi je rekel: »Kar naj te, saj bi te jaz tudi.« Bilo je nekoliko hudo za ljudi, ki niso bili pripravljeni na to. Morda sem jih malo razočaral, ker se nisem bolj boril, da bi ostal, ampak danes je o tem laže govoriti.« V Berlin so ga poslali tudi zato, ker so takrat vladali zelo slabi odnosi med slovenskim društvom in slovensko katoliško misijo, na kar je slovenske škofe opozarjal celo berlinski kardinal, zato so potrebovali človeka za to mesto. Lojze Posedel, ki se je pogovarjal z Izidorjem Pečovnikom, mu je zastavil tudi vprašanje o primernosti kazni za duhovnike v današnjih časih. »Še danes nihče ne ve, zakaj Alojzij Uran ni več nadškof v Ljubljani. To ni lepo ne od slovenske cerkve ne od vatikanske diplomacije v Sloveniji. Prepričan sem, da bodo enkrat morali odgovoriti na to vprašanje. Skrbi me samo, da so ljudje tako hitro sprejeli to dejstvo in da o tem nihče več ne sprašuje. Prepričan sem, da bo nadškof rehabilitiran. Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec si je gotovo zaslužil kazen, ampak prav gotovo ne sam, prepričan sem, da bodo v zvezi s tem še postopki. Vedno sem opozarjal na te stvari, pa so mi rekli, naj bom tiho in grem nazaj v Berlin. Res me boli, da se cerkev spušča na to področje na takšen način, saj imamo duhovniki drugo delo. Jaz najraje krščujem, poročam, pridigam, mašujem, to je moje delo. Zelo težko mi gre od rok prosjačenje oziroma zbiranje denarja, da bomo kaj naredili. Za to imamo laike, ki so tega bolj sposobni. V Nemčiji je to zelo jasno ločeno, zato sem tako rad tam. Ker lahko delam tisto, zaradi česar sem postal duhovnik, čeprav sem tudi menedžer, kot se temu reče. Če se znaš dobro organizirati in daš ta menedžerska dela v roke laikom, ti pa le spremljaš in nadziraš, gre stokrat bolje, kot če bi vse vodil sam. Tako je tudi vse veliko bolj transparentno. Za vsak evro je jasno, kam je šel. Transparentnost me odlikuje in zato lahko rečem, da sem zdaj res zelo uspešen v tej nemški župniji, ki je bila popolnoma zavožena, s prazno cerkvijo, ko sem jo prevzel.« Izkušnje s finančno krizo imajo tudi v Berlinu: »Leta 2007 smo imeli veliko finančno krizo. Po združitvi z nekdanjo DDR so začeli pobirati cerkveni davek. Škofija je začela z investiranjem v zapuščene cerkve, ne da bi se vprašala, ali ima tam sploh še vernike. Zapravili smo ogromno denarja, ki ga je zmanjkalo za uslužbence v naših katoliških šolah, vrtcih, bolnišnicah, za vse, kar se financira iz cerkvenega davka. Cerkev je morala zato ogromno ljudi odpustiti. Tudi jaz sem moral odpuščati ljudi, kar je bilo izredno boleče. Potem pa mi v Mariboru škof pravi, kaj se gremo v Berlinu. Takrat sem si mislil, naj raje pazi, da se njemu ne bo zgodilo kaj podobnega. Vidite, kaj se je potem zgodilo v Sloveniji. Mi smo tem ljudem vendarle našli drugo delovno mesto, kar je bila kardinalova prva skrb. Duhovnike je prosil, naj prvi prispevamo v solidarnostni sklad polovico svoje plače. In smo rešili škofijo, po sedmih letih smo spet v pozitivnih številkah. Prepričan sem, da smo se tudi v Sloveniji kaj naučili. Sem večni optimist, nimam rad jamranja, ljudi je treba tolažiti, jim dajati upanje, če bomo kazali samo na grešne kozle, ne bo od tega nič,« je poudaril Izidor Pečovnik - Dori in povedal tudi, da so v Berlinu duhovnike, obtožene pedofilije, takoj poslali na sodišče in se niso izgovarjali, da jim je potrebno najprej soditi po cerkvenem pravu. V zvezi z odstopom papeža Benedikta je Izidor Pečovnik izrazil prepričanje, da je to naredil iskreno, saj se je zavedal, da glede na svoje fizične spo- sobnosti ne more več dobro opravljati te službe. Tako je dokazal, da mu ni šlo za oblast in moč, kot so o njem mislili mnogi ljudje: »Prepričan sem, da bo novemu papežu Frančišku uspelo marsikaj, zato si je tudi nadel to ime. Imel bo težko delo, ker Vatikan ni samo katoliška cerkev, ampak je tudi država in vatikanski nunciji so izredno močni. Je pa res, da je veliko naredil na tem področju že papež Benedikt, ki je bil v času papeža Vojtile znan kot eden najbolj konservativnih kardinalov. Kot papež pa je Benedikt izvajal velike reforme v rimski kuriji, po vseh nun-ciaturah po svetu je krčil aparate, postavil je novo finančno strukturo vatikanskih bank. Tudi za Slovence je naredil veliko. Brez njega ne bi imeli treh novih škofij. S tem je pomagal tudi naši državni diplomaciji, da smo bili navzven močnejši. Hudo pa mi je, da še Gorica ni postala škofija. Tudi ta problem je videl in je zelo cenil naše Primorce in njihov delo, nacionalno zavest.« Izidor Pečovnik - Dori je v Žalcu razkril tudi mnogo zanimivosti o sebi in o tem, zakaj se je odločil za poklic duhovnika. Zagotovo je nanj najbolj vplival takratni župnik na Vranskem Vekoslav Grmič, vendar pa je v času, ko se je odločal med poklicema krojača in duhovnika, na Vransko prišel duhovnik Vlado Rutar s popolnoma novimi metodami dela. »Vlado Rutar ni nikomur odklonil nobenega zakramenta in to me je zaznamovalo. Rajši potrpim in jih dobim malo po glavi, kot pa da bi koga odklonil, je rekel. Niti enkrat nisem obžaloval svoje odločitve. Včasih je bilo težko držati se celibata, biti sam, skušnjave so bile velike in so še danes, ampak če imaš v sebi to trdno odločitev, te ne more nič zamajati. Res sem srečen in vesel duhovnik, rad bi tak tudi ostal in čim dlje zdrav, da bom lahko čim več ljudi krstil in poročil, čim manj pa pokopal,« je povedal Dori. O odlikovanju slovenske države pa: »Sploh si nisem predstavljal, zakaj sem si zaslužil to odlikovanje, in to celo skupaj z Grmičem in patrom Rupnikom. Tega še danes ne razumem, ker nisem navajen sprejemati pohval, kvečjemu kaj drugega.« Ko je prejel pismo z urada nemškega predsednika, pa ga nekaj dni sploh ni odprl, ker se je bal, da ga čaka kakšen hud očitek, niti pomislil ni na državno odlikovanje. Zbrane je Dori nasmejal tudi s prigodo, ki ga je pripeljala do direktorja nemške televizije ARD in vodenja polnočnic na nacionalni televiziji. Srečanje se je zgodilo v disku, kjer je Dori zmagal na karaokah. »Čez dva dni me je direktor poklical po telefonu in se povabil na kavico. Povedal je, da sem mu bil všeč na karaokah in da se je odločil, da bom tisto leto vodil polnočnice na državni televiziji, da je že zmenjeno s kardinalom. Takoj sem šel v akcijo, povabil zbore, pa našo Karmen Stavec in res smo naredili nekaj izjemnega. Še danes ni bil presežen naš rekord v gledanosti polnočnic na ARD. Bil sem prvi in najbrž zadnji »auslan-der«, ki je vodil polnočnice. Čudna so pota gospodova.« Kaj pa domovina, vrnitev domov? »O tem vsak dan razmišljam, ker se s tem pripravljam na vrnitev. Zdaj sem star 58 let, upokojil se bom pri 65 letih in takrat zagotovo pridem domov, kar sem že povedal kardinalu. Če pa mi vzamejo slovensko misijo, grem domov takoj drugi dan, kardinala niti ne bom vprašal, če lahko grem. Rad bi kot kaplan pomagal duhovnikom po Savinjski dolini, jih zamenjal, ko bi šli na dopust ali med boleznijo. Tako bi lahko spet srečeval vse vas v različnih župnijah. To je moja iskrena želja. Na Vranskem imam stadion in želim si, da bi čim več otrok igralo nogomet. Pa rad bi na Vranskem ustanovil godbo na pihala,« je presenetil Dori. Znana je tudi Dorijeva ljubezen do nogometa: »Še vedno sem nogometni navdušenec, ne igram pa več veliko. Še vedno imam zelo dobro ekipo v Berlinu, sem selektor za Slovence v Nemčiji in smo svetovni prvaki med Slovenci, ki živijo v tujini. V Ljubljani smo v finalu s 3 : 0 premagali Argentino.« Velik nogometni navdušenec je tudi novi berlinski kardinal, ta čas najmlajši kardinal na svetu. Kot velik navijač ekipe Kölna je Dorija celo prosil, naj posreduje pri našem Brečku, da ne bi po koncu sezone zapustil Kölna. Dori nam je na Maistrovem večeru v Žalcu zaupal še eno skrito željo: »Če bi zadel na lotu v Nemčiji, bi takoj kupil NK Olimpijo in pokazal, kaj je potrebno narediti, da je na vsaki tekmi poln stadion. Dve uri pred tekmo in uro po njej zabava, vmes pa mirno gledanje tekme. To sem sposoben narediti, ampak ne sam. Dvesto bi jih našel, ki bi mislili tako kot jaz. Danes pa nimaš ljudi, ki bi se bili pripravljeni žrtvovati za društvo.« Nihče ne dvomi, da bi Doriju uspelo. Le naj se uresničijo vse njegove želje. K. R. Z vami že 2 I let PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 13.6., in četrtek, 27.6. Nova kolekcija sončnih očal Obiščite nas in videli boste bolje! •rs ir p n* m Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure Spoštovanje do borcev Deveti pohod po grajskih poteh Pred spominsko ploščo in vhodom v Steskojamo V ponedeljek, 6. maja, je pri Steski jami in ribniku Ste-ska v KS Ponikva pri Žalcu potekala krajša spominska slovesnost. Z njo so četrto leto zapored obeležili spomin na nekdanjega ruskega državljana in borca Nikolaja Ka-tanova, sicer hudo ranjenega partizana XIV. divizije, in mladinke, ki so od decembra leta 1944 do 15. maja 1945 v Steski jami skrbele zanj in mu tako rešile življenje. Spomin na ruskega vojaka in mladenke so prvič obeležili z odkritjem spominske plošče pred jamo leta 2010, za kar je predvsem zaslužen Milan Razdevšek, rojak, ki živi v Slovenj Gradcu. Takrat in tudi naslednje leto je na spominski slo- vesnosti sodeloval predstavnik Ruske federacije v Sloveniji - vojaški polkovnik Vladimir A. Kornenkov. Lani in letos pa se je spominske slovesnosti s položitvijo cvetličnega aranžmaja pred spominsko ploščo udeležil kapetan bojne ladje in pehotni polkovnik Mihail Glagazin, novi obrambni ataše Ruske federacije. V imenu Občine Žalec in ZZB za vrednote NOB Žalec so se spominske slovesnosti udeležili župan Janko Kos, podžupan Ivan Jelen in predsednik borčevske organizacije Marijan Turič-nik. Slednji je ob tej priložnosti nagovoril zbrane pred spominsko ploščo in vhodom v jamo in spomnil na takratno dogajanje in hrabrost mladink, ki so s tem, ko so skrbele za ranjenega partizana, tvegale tudi življenje. Slovesnosti je sledilo prijetno druženje ob ribniku. D. N. Obnova kapele V Občini Braslovče je kar nekaj sakralnih objektov, kar kaže na bogato krščansko preteklost naših predni- Pri obnovi kapele Milka Povše: Iz pekla k soncu Ob 20. obletnici Območne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec minuli četrtek predstavili prvenec Iz pekla k soncu 91-letne Milke Povše iz Orle vasi v Občini Braslovčah. Milka Povše je med drugo svetovno vojno po zaporu v Starem piskru v Celju tri leta preživela v zloglasnem taborišču Auschwitz v Nemčiji. Doslej je napisala več kot tisoč pesmi, veliko proze in zapisov o domačih krajih, ljudeh in obi- Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold je prvo majsko soboto pripravilo tradicionalni pohod po grajskih poteh. Letošnjega, ki je bil že deveti po vrsti, se je udeležilo nekaj članov in drugih ljubiteljev zgodovine in pohodništva. Pred začetkom pohoda so si lahko udeleženci ogledali zgodovinsko zbirko Prebold skozi čas. Pohodniki so se na pot podali iz Dolenje vasi in obiskali graščino v Preboldu, nato pa so nadaljevali do osrednjega trga v Preboldu. Na cerkvi sv. Pavla so si ogledali kopijo plošče, posvečene celejanskemu škofu Gav-denciju, in nagrobnik družine Predsednik zgodovinskega in narodopisnega društva Uroš Herman med razlago o plošči, posvečeni celejanskemu škofu Gavdenciju, na cerkvi sv. Pavla v Preboldu Schrottenbach. V Sv. Lovrencu so si ogledali vaško cerkev in območje, kjer je stal nekdanji dvorec. Zadnja postaja so bile Šešče, območje dvorca Šenpi- hel. Ogledali so si tudi prazgodovinske grobne gomile v bližini, z druženje pa ob malici nadaljevali pri prijaznih gostiteljih v Sv Lovrencu. D. N. Ikone v petrovski baziliki kov. Mednje sodijo številna obeležja in kapele. Ena med njimi že stoletje stoji ob cesti med Braslovčami in Pa-rižljami. Domačini jo poznajo kot »Mihovo kapelo« in je v lasti družine Balant. Kot se za družinsko imetje spodobi, je tudi vzdrževanje kapele načrtovano, premišljeno in izvedba zaupana najboljšim domačim obrtnikom. Kapela bo na novo zasijala in obnovljena pozdravljala vse, ki jih bo pot vodila tod mimo.T. T. Avtor razstave Brane Rojc med svojimi ikonami V baziliki Matere božje v Petrovčah je do konca meseca odprta 8. razstava, 'tokrat posvečena 80-letni-ci rojstva prvega rektorja te bazilike, patra Manesa Zdolška. Prav njemu gre zasluga, da je romarska cerkev leta 1984 postala bazilika. Z razstavo ikon se mu želi zahvaliti, avtor razstave in učenec ikonopisja Silve Bozinove, Brane Rojc. Ikone ustvarja oziroma piše že nekaj let, in sicer z željo, da bi izdelal vse tovrstne motive, ki so bili kdaj koli napisani in bi tako zbirka predstavljala njegovo življenjsko delo. Pri izbiri motivov rad poleg matere božje predstavlja tudi lik sv. Jurija, ki je njegov vzornik glede premagovanja dobrega nad zlim. V svojih načrtih snuje posebno ikono upodobitve oz. sodelovanja dveh predstavnikov religij - pravoslavne in krščanske ter predstavitev vseh podob sv. Jurija v cerkvi sv. Save v Beogradu. T. Tavčar Zvonovi bodo spet varno zvonili čajih. Lani, ob prazniku Občine Braslovče, je prejela občinsko priznanje, častni znak občine. Obiskovalce je nagovoril podpredsednik OO DIS Žalec Brane Hriberšek. V ljubezni do ohranjanja spominov na težka vojna leta se je izbora pesmi, predstavitve avtorice in ureditve pesniške zbirke lotil Tone Vrabl, ki je ustvarjalko predstavil tudi na prireditvi. Pogovor je povezovala knjižničarka Lea Felicijan, za glasbeni program pa je poskrbela vokalna skupina Grmada iz Celja. Literarni večer, poln prijazne poezije in spominov, so priredili v spomin na dan izgnancev 7. junija in v čast Milki Povše. T. Tavčar Cerkveni ključarji pri podružnični cerkvi sv. Križa na Gori Oljki so že kar nekaj časa opozarjali, da so zvonovi v zvonikih zaradi dotrajanosti nekaterih nosilnih delov nevarni. To so ugotovili tudi strokovnjaki, ki jih je gospodarski svet polzelske župnije naprosil za natančen pregled, zato je bilo potrebno takoj začeti z obnovo. Dela izvajajo delavci podjetja Kirn iz Moravč, ki se ukvarja izključno s to dejavnostjo in je v zadnjih letih uredilo zvonjenje po številnih cerkvah v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Morda še drobna zanimivost. Ko so delavci v prete- S predstavitve prvenca Iz pekla k soncu, avtorice Milke Povše IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. NOVO! AKTUALNO! GORILNIKI NA PELETNO BIOMASO • enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje) • transporter za pelete, zalogovnik MONTAŽA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.pikl@triera.net klih dneh ločili večji zvon od jarma, so ugotovili, da je bil ta izdelan za zvon iz brona leta 1841. Ta zvon oziroma vse tri je potem vzela prva svetovna vojna in leta 1924 so bili v Ljubljani izdelani novi zvonovi. Obnova bo seveda povezana s stroški. Gospodarski svet polzelske župnije in župnik Jože Kovačec, ki je že kar nekaj let opozarjal na slabo stanje v zvonikih, prosita vse ljudi dobre volje, ki radi poslušajo zvonjenje zvonov z Gore Oljke, da s prostovoljnimi prispevki pomagajo pri pokritju stroškov. Prispevke lahko oddajo v župnijsko pisarno. Z združenimi močmi bodo zvonovi na Gori Oljki spet varno zvonili. T. Tavčar Cerkev sv. Križa na Gori Oljki 1 ■b* IH LIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad tüllill Dekorativni opleski ||iyy Izdelava izolacijskih fasad 1 DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO ■ Sl «PLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Nagradna križanka Rešitev križanke, objavljene v aprilski številki Utripa: SLASTEN-BRGLEZOV-SLADOLED-ZA-VROČE-DNI. Izžrebani nagrajenci: 1. Urban Pečovnik, Studence 27 b, Žalec, 2. Pavel Žaubi, Vransko 125, Vransko, 3. Elica Veber, Ojstriška vas 55, Tabor. Nagrajence bo o prevzemu nagrad obvestilo podjetje BRGLEZ, d. o. o., Vranko 17, Vransko, ki je pokrovitelj križanke tudi v tej številki. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 17. 6. 2013. * >1:1031620 3 620 www.zatopelflom.cuii DRVA RUKEV / GARER PEIETI PREMIUM “SAVA” 1K1K1.8 m Cena v skladišču: 224,99 Eur Cena v skladišču: 110 Eur G;,ti Tfff ' w$m* ' v!- ä /v’ §§{ pf’§ Cena s prevoza 1T Upal 2-5 Ton tipa nad 6 Ton 234.99 Eur I1pal(1050Kgl=246,74 Euri 229.99 Eur I1pal(1050kg]=241.49 Euri 224.99 Eur t1palE1050kg)=236.24 Euri Cena s prevozom: 1 paleta 125 Eur 2-3 palete 121 Eur 4-9 palet 118 Eur nad 10 palet 115 Eur HRASTOVA DRVA ««t« DRVA ZA PICERIJE. RRIKETI MEŠANI BRIKETI ROKOVI PREMOG RJAVI/čRHI PRODAJA TRGOVINA KOŠARICA janez Vozel) s.p. Pernovo 17a, 3310 Žalec OBČANKE IN OBČANI Ne zamudite ugodne ponudbe za 60-mesečni kredit s 50 % nižjimi stroški odobritve ! Obrestna mera za 60 mesečni kredit je od 6M euribor + 4,00 % Informativni izračun za 60 mesečni kredit: Znesek Anuiteta Strošek odobritve Zavarovanje Vodenje EOM 5.000,00 EUR 94,31 EUR 22,75 EUR 192,39 EUR 1,50 EUR 6,95 % 10.000,00 EUR 187,11 EUR 45,50 EUR 381,70 EUR 1,50 EUR 6,59 % 15.000,00 EUR 279,92 EUR 68,25 EUR 571,04 EUR 1,50 EUR 6,47 % 20.000,00 EUR 372,72 EUR 91,00 EUR 760,35 EUR 1,50 EUR 6,41 % Efektivna obrestna mera in euribor sta obračunana na dan 1. 5. 2013. Obrestna mera velja za imetnike osebnega računa z rednimi mesečnimi prilivi plače ali pokojnine. PRIBITE m URESNIČITI SVOJJÜ &ÉUÉ I ODLOČITEV JE NA VAŠI STRANI, PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI POSLOVNI ENOTI: Žalec, tel.: 03 620 94 70, vsak delovni dan od 8.00 do 17.00 ure. Tudi v vrtu naravno ravnovesje Gajin samooskrbni vrt je razdeljen na štiri dele, dovoljena je le uporaba certificiranih ekoloških preparatov Čeprav imamo Slovenci še vedno veliko obdelovalne zemlje, k sreči dovolj vode in razmeroma prijazno podnebje, smo pri preskrbi s hranb odvisni od tujine. Vendar pa ponovno vse bolj prevladuje mnenje, da je doma pridelana hrana bolj kakovostna in zdrava, tudi če je malo dražja ali zahteva naše delo in trud. Vso potrebno zelenjavo za družino lahko pridelamo na razmeroma majhnih površinah, poudarjajo v društvu La Vita, ki v Veliki Pirešici med drugim organizira ekofejste. Na njihovem poligonu sonaravnih vrtov je mogoče spoznati tradicionalno, ekološko in permakulturno pridelavo zelenjave. Gain samooskrbni ekološki vrt na 60 kvadratnih metrih omogoča pridelavo zelenjave za štiričlansko družino. Zelenjave bo dovolj za vse leto, pravi strokovni sodelavec Gaie Igor Škerbot, diplomirani agronom specialist, zaposlen kot kmetijski svetovalec za zelenjadarstvo pri KGZS Celje. Skupaj s permakulturno načrtovalko Ireno Rotar sta predstavila osnove ekološke in permakulturne pridelave. Ekološki vrt Gain samooskrbni vrt je izdelan po sistemu nekdanjega »gar-tlca«, kar pomeni, da je ograja narejena tako, da se elementi razstavijo, kot v preteklosti, ko so na voz naložili gnoj in ga pripeljali na vrt, na začetku opozori Irena Rotar. Igor Škrbot priporoča, da se delo na samooskrbnem ekološkem vrtu začne z načrtom na papirju. Vrt je razdeljen na štiri dele - poline. »Na prvi polini Hotel za koristne insekte: divje čebele, pikapolonice, strige, ki jejo uši. Še posebej veliko vedo o koristnih insektih biodinamiki smo sadili šele sredi maja, in sicer kumare, paradižnik, papriko in bučke. Na drugi polini so bile že prej posajene solatnice in ka-pusnice, vmes imamo že kakšne dosevke, med listnim in brstičnim ohrovtom na primer čičeri-ko, med solato pa redkvico. Prav tako v tem delu rastejo kolerabi-ce, azijske solatnice in berivke. Tretja polina se začenja z visokim fižolom, sledijo čebulnice, kot sta por in čebula v mešanem posevku s korenčkom, blitva s peteršiljem in na koncu grah. Na četrti polini smo nasadili zgodnji krompir, zgodnje zelje, bob, ki je zelo dober sosed krompirju, rdečo peso in nizek fižol, malo kasnejše solatnice in na koncu česen. Za dober pridelek vsako leto kolobarimo.« Kaj pomeni kolobarjenje v vrtu? »Osnova kolobarjenja je, da na istem delu vrta oziroma na isti polini ne ponavljamo v naslednjem letu rastlin iz istih družin, na primer zelja za cvetačo, ki tudi sicer nista najboljša soseda. Če imamo v tem letu zasajeno čebulo, naslednje leto naj ne bi na istem mestu posadili česna. Naj mine čim več časa, ko bo bomo posadili čebulnico za čebulnico oziroma korenovko za korenovko. Potrebno je poznati dobre sosede, to sta na primer redkvica in solata, čebula in korenček, krompir in bob, kakršna koli druga stročnica in kapusnica, da si lahko rastline pomagajo med sabo. Znotraj kolobarja vzpostavimo sistem, da z organskimi gnojili ne gnojimo vsako leto celotnega vrta, ampak samo dve polini, morda še malo tretjo, ene pa v tistem letu nič. Ta bo naslednje leto pognojena obilno. Narisani načrt pomeni kolobar za štiri leta, samo poline krožimo, dobro pa je imeti načrt tudi za primer, če pozabimo, kje smo kaj posejali, ali če želimo na hitro kaj posejati ali posaditi,« priporoča Igor Škerbot in dodaja, da je potrebno načrt prilagajati, saj v vrtu ni nič stoodstotno zagotovljeno. Če kakšna semena ne vzklijejo, posejemo ali posadimo kaj drugega. »Letošnja pomlad pa sploh ni bila takšna kot običajno in vreme nas je dolgo držalo nazaj. Ampak zdaj rastline v rasti kar preskakujejo dneve in tedne.« Takšen ekološki vrt zahteva kar precej dela: »Vsak dan bi imeli kaj početi v vrtu. Potrebno je okopavati, zalivati, gnojiti, seveda samo z ekološkimi gnojili, ki so dovoljena za ekološki, biološki način pridelave. Na Gain- em vrtu uporabljamo na primer kompostiran, peletiran hlevski gnoj, sredstva na osnovi aminokislinskih in algastih pripravkov ter zaščitna sredstva, ki so dovoljena v ekološki pridelavi.« In kaj Igor Škerbot odgovarja tistim, ki pravijo, da so stroški take pridelave višji od v trgovini kupljene zelenjave, da je preveč dela? »Ko prideš pozno domov, si na vrtu odrežeš solato, jo otre-biš in je skoraj ni potrebno oprati, je to nekaj čisto drugega kot solata iz trgovine. Pa še migal si, pri vrtnarjenju pravzaprav telovadil, se nadihal zraka. Meni se to zdi večplastno dobrodošlo, ne le da zadostimo svoji potrebi po hrani.« Pri ekološkem vrtnarjenju je seveda pomembno, da so tudi semena in sadike ekološke. »V Gajinem samooskrbnem vrtu imamo certificirane ekološke sadike Vrtnarstva Botanika iz Dre-šinje vasi, ki je za zdaj še ena redkih pri nas, ki jih prodaja. Tudi semena so slovenske pridelave, kupimo jih pri Fanči Perdih oziroma njenem podjetju,« dodaja Igor Škerbot, ki opaža, da se vrtičkarstvo spet širi tudi v mestih, ob skoraj vseh hišah pa so poleg okrasnih gredic tako kot nekdaj zelenjavni vrtovi. Permakultura V Wikipediji izvemo, da je permakultura načrtovan sistem, ki skuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Besedo permakultura sta v začetku sedemdesetih let sestavila Avstralca Bill Mollison in David Holmgren iz besed permanentna agrikultura. To je etični sistem načrtovanja, primeren za proizvodnjo hrane, izrabo prostora in gradnjo prebivališč. Osnova je pozorno in natančno opazovanje narave in naravnih sistemov ter prepoznave univerzalnih vzorcev in principov, ki jih vključimo v naše okoliščine. Permakultura je postala mednarodno gibanje. »Temelj vseh permakulturnih projektov so permakulturna etična načela (skrb za zemljo, skrb za ljudi in delitev viškov) ter permakulturna načela načrtovanja,« je zapisala Romana Ana Dolenc v reviji Misteriji (oktober 2009). V članku navaja Holmgrenovih 12-načel načrtovanja: »Opazuj naravo in delaj vzajemno z njo. Ujemi in shrani sinergijo in snovi v sistemu. Ustvari viške in užij sadove svojega dela. Ustvari somoohranitvene in neodvisne sisteme in pri načrtovanju upoštevaj povratne informacije. Uporabljaj biološke vire in obnovljive vire energije. Ne proizvajaj odpadkov. Na podlagi splošnih vzorcev načrtuj podrobnosti sistema. Posamezne elemente umesti na pravo mesto in vzpostavi dobre medsebojne odnose med elementi sistema. Uporabljaj manjše in postopne spremembe. Uporabljaj in ceni pestrost. Povečuj površino mejnih področij med različnimi ekosistemi. Na spremembo v sistemu se odzivaj ustvarjalno in ob pravem času.« V praksi to pomeni vzpostavitev naravnega ravnovesja v gredici in širše, v celotnem prostoru, pravi permakulturna načrtovalka Irena Rotar: »Pogledamo vzorce v naravi in jih skušamo posnemati. To pa hkrati pomeni, da tla niso nikoli gola in da skušamo vzpostaviti nek krogotok. Na manjši površini zasadimo čim več, ne uporabljamo gnojil, pomanjkljivosti spremenimo v priložnosti.« Ko se odločimo za permakulturno pridelavo, moramo najprej pripraviti gredice, kar zahteva nekaj časa. »V prvem letu damo najprej spodaj trhel les, ki vpija vodo, potem bolj trden les, nato listje iz gozda in humus. Naredimo gredico poljubnih oblik. Če naredimo višjo gredico, se nam ni potrebno sklanjati. Take gredice pa privabijo polže, voluharje in druge živali, ki nam pojedo pridelek. Ekološki preparat proti polžem pri permakulturi ni zaželen, bolje je imeti race indijske tekačice, ki jejo rdeče polže. Ko iščejo hrano po tleh, naredijo večje luknje tudi tam, kjer je voluhar, povzročijo prepih in ker voluharju to ne prija, se umakne,« pove Irena Rotar in doda, da so zelo učinkovite v boju proti voluharjem mačke, lahko pa v voluharjevo luknjo postavimo votlo cev, po kateri zaradi vetra udarja pločevinasta ploščica. Skoraj gotovo bo hrup pregnal nezaželenega voluharja. Na permakulturni gredici posadimo več različnih rastlin. »Izkoristimo višino in ravno ploskev. Rastline posadimo v krogu in s tem trikrat povečamo površino za zasaditev. Lahko na primer zasadimo fižol, ki potrebuje oporo in hkrati daje jablani dušik. Zraven posadimo buče in kumare, in to čisto ob robu, da rastejo navzdol. Gredico pokrijemo s slamo ali drugo zastirko, lahko posadimo še druge rastline, pomembno je, da tla niso gola. Če posadimo paradižnik, damo zraven zeleno, ki je malo nižja, potem pa še krešo ali solato berivko. Tudi znotraj gredice je potrebno vzpostaviti naravno ravnovesje. Posaditi moramo čim več rastlin, ki jih škodljivci nimajo radi, na primer čebulo, česen, priporočljiva je kamilica, zraven krompirja sadimo bob. Ta namreč privlači uši, ki jih rade jedo pikapolonice. Ker je po navadi uši premalo, pojedo še ličinke na krompirju. Ampak pogoj je, da imamo dovolj pikapolonic.« Permakultura tudi pravi, da nikoli ne posekaš drevesa zato, da bi posadil drugo. Dve ušivi breskvi samorastnici sta si opomogli, potem ko je Irena Rotar zraven posadila fižol, ki daje veliko dušika. Tudi jablana si je opomogla, ko je pod njo zasadila zdravilna zelišča. Ta morajo biti ekološka, avtohtona semena in sadike zdravilnih rastlin prideluje Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Zelo koristna in tudi zdravilna za druge rastline je bela vrba, ki vsebuje saličinsko kislino (osnova za aspirin). »Te lastnostni se prenašajo, ampak o tem nismo nikoli tako razmišljali,« pojasnjuje Irena Rotar. Pri permakulturi ni okopavanja. »Niti zeli ne izpuliš, če ne veš, kako jo boš uporabil oziroma kaj boš posadil namesto nje. Zel je samo rastlina, za katero ljudje še nismo ugotovili, za kaj je koristna. Zakaj raste osat na goli zemlji? Ker je to pionirska rastlina in se z njim narava bori, da čim prej pozeleni površino. Poleti je najmanj 5, v največjih ekstremih celo do 10 stopinj višja temperatura na golih tleh kot na tleh pod zelenjem,« opozarja Irena Rotar in dodaja: »Upam, da bodo tudi kmetje čim prej spoznali, da ni potrebno 20 ali 30 cm globoko orati, daje tako kot v vrtičkarstvu dovolj nizka obdelava tal, da čim več mikroorganizmov ostane v tleh in se ohranja naravno ravnovesje,« Sicer pa je na poligonu tudi testna gredica, na kateri preizkušajo, katere najboljše prakse permakulture, biodinamike, delno zastiranje in delno posajanje na grebenih združiti ter katere kombinacije rastlin so najboljše za vzpostavitev naravnega ravnovesja. Odločitev enostavna Kakšen način vrtnarjenja je za nas najprimernejši? Irena Rotar preprosto pravi: »Če želimo imeti na hitro zelenjavo in nam ni odveč veliko okopavanja, se odločimo za ekološki način vrtnarjenja. Če imamo malo več časa, se ukvarjamo z biodinami-ko, kar pomeni, da ne uporabljamo nobenih preparatov, veliko okopavamo, imamo gola tla in prav tako lep pridelek. Če želimo čim manj dela, pa se odločimo za permakulturne gredice, v katerih se v dveh do treh letih vzpostavi naravno ravnovesje. Kdor se zdaj poslužuje klasičnega načina pridelave, nikakor ne more takoj priti do permakulture, ampak mora najprej poskusiti z ekološkimi preparati, potem pa vzpostavljati ravnovesje in videti, kaj najbolje uspeva v njegovem okolju,« priporoča Irena Rotar. Primež multinacionalk Permakultura sicer ne pomeni tradicionalnega slovenskega kmetovanja, vendar pa je princip isti, dodana je le še pravična ekonomija. »Drugače pa je to tako kot pri naših prednikih. Okrog njiv je bil fižol na preklah, obvezno ob koruzi, sredi je bila kakšna vrsta krompirja, buče, pa še solato so posejali vmes. Dejansko to daje pridelek in v takem primeru ne potrebuješ subvencij. Ko kmetje zdaj pravijo, da se nič ne splača in ni ekonomičnosti, se sploh ne vprašajo, na kakšen način kmetujejo. Kmeta je globalni kapitalizem zasužnjil. Živinore- Igor Škerbot, strokovni sodelavec Gaie jec, na primer, mora najprej po navodilih kmetijsko pospeševalne službe zgraditi drag hlev. Za recimo 50 glav živine potrebuje še dva do tri traktorje. Potem ima velike stroške z baliranjem krme za živino. Sam sebi povzroča škodo, ko kosi nedoraslo travo. Potem travnike poškropi z gnojnico, ki jo je »naredil« v dragih gnojnih jamah, zaradi suše ob tem pogosto požge travo, da ne govorimo o tem, kaj naredi podtalnici. Posledica je zakisan travnik, zato ga mora dognoje-vati. Če bo hotel imeti naslednje leto travo, bo moral kupiti seme, ker se njegova trava ni zaseme-nila. Kmet je tako ves čas vpet v ta krog stroškov. Potem mu določijo še, katere vrste krave mora imeti. Slovenska avtohtona pasma cika daje 10 do 12 litrov mleka, s tem da se na tak način 79 odstotkov sama prehrani. Za vsak nadaljnji liter mleka potrebuje žival 2 kg krme, ki stane od 18 do 25 centov, liter mleka pa 27 centov. Kmet je že pri hrani izgubil toliko, da se mu prireja na izplača in brez subvencij ne preživi. Kmetje bi si morali naliti čistega vina, da če pridelajo manj, imajo tudi manj stroškov. Permakultura dejansko uči, kako biti sodoben, neodvisen kmet.« Kaj pa zloglasna evropska uredba o semenih? »Evropa nam zdaj dobrohotno daje pravico do tega, kar že imamo, da lahko medsebojno izmenjujemo semena. Zmagali pa še nismo, ker to velja samo za vrtičkarje. Osnova so semena prehranske varnosti. Za registracijo semen se skrivajo multinacionalke, ki prodajajo tretirana hibridna semena. Natanko vemo, kateri fungicidi in pesticidi so nujni, da bo iz teh semen sploh kaj zraslo, ko na daljši rok ješ takšno hrano, se pa tudi ve, katero zdravilo boš potreboval.« K. R. Poligon sonaravnih vrtov se nahaja na domačiji pri Zlatem klobuku v Veliki Pirešici in deluje v okviru društva La vita, ogled možen tudi ob predhodni najavi (info@lavita.si, 041 610 683). Irena Rotar ob značilni okrogli permakulturni gredici Prvi letošnji • VI • jurčki Rado Hribar iz Matk si bo minulo soboto zapomnil po prijetnem presenečenju, ki ga je doživel v bližini svojega doma. Med sprehodom po gozdu je namreč naletel na mlade, zdrave in čvrste jurčke in bil nemalo presenečen glede na hladno vreme. Če je ta najdba napoved za letošnjo sezono, potem bo gotovo razveselila tudi druge gobarje. D. N. Rado Hribar s prvo letošnjo gobjo bero Pobude za gozdnogospodarske načrte Na Zavodu za gozdove Slovenije, OE Celje, še do konca maja zbirajo pobude v zvezi z obnovo gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Marija Reka, ki vključuje katastrske občine Črni Vrh, Miklavž, Marija Reka, Matke, Pongrac in Liboje. Na Zavodu za gozdove Slovenije, Območni enoti Celje, so pojasnili, da gozdove merijo na trajnih vzorčnih ploskvah, ki so sistematično razporejene po celotni gozdni površini. Pomembni del načrta so lesna zaloga, prirastek in možni posek. V okviru opredelitve funkcij gozdov pa načrt vključuje tudi omejitve, strokovne usmeritve in lastniške interese. Usklajenost različnih interesov je zelo pomembna za kakovost gozdnogospodarskih načrtov in za gospodarjenje z gozdovi. Zato pri sestavi gozdnogospodarskega načrta, ki ga izdelujejo za obdobje 10 let, upoštevajo tudi mnenje javnosti in lastnikov gozdov. Kontakta oseba za zbiranje pobud in predlogov v zvezi z načrti je Andrej Strniša. Lahko jih pošljete še do 31. maja na naslov Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje, Ljubljanska 13, 3000 CELJE, ali na elektronski naslov OECelje@zgs.gov si oziroma Andrej.Strnisa@ zgs.gov.si. Pobudo ali predlog lahko podate tudi po telefonu na številko 03 42 55 180 oziroma 041 657 604 (Andrej Strniša). L. K. Čistilne naprave Zadnje čase nekatere prebivalce naše ožje in širše okolice razburjajo čistilne naprave. No, ne ravno čistilne naprave kot take, ampak cvenki, ki jih je treba za usposobitev le-teh odšteti. Sicer smo res že navajeni, da plačujemo vsako sranje - lastno in tuje pa še vse drugo, kar smrdi do neba - mi, majhni ljudje, davkoplačevalci, kot nas zdaj nagovarjajo. Franček je res pameten, on me je namreč opozoril, če sem opazila, da nas vedno pogosteje nagovarjajo samo z besedo davkoplačevalci, vse manj pa s Slovenke in Slovenci ali državljani Slovenije. Ne vem, ali gre tudi tu za tehnično napako, kajti če ne gre za tehnično napako, in Franček je prepričan, da ne gre, smo Slovenke in Slovenci, kakor je videti, res samo še nujno zlo, pa kljub temu prepotrebno zlo, ki plačuje stroške vseh tako imenovanih, ki jih za to plačani nadzorniki niso znali ali niso hoteli že v kali zatreti in odpraviti. Saj bomo plačali vse, vse sranje, lastno in tudi tisto, ki ga »kravatarji« vseh barv in drugi paraziti odlagajo v naše čistilne naprave, saj če so že zgrajene, naj bodo pa še polne. Mi, navadni davkoplačevalci, jih tako ne bi mogli sami napolniti, saj nam zaradi številnih tehničnih napak od boga (ja, tudi cerkev dela napake) do batine itak ne bo ostalo niti za živež. Iz praznega želodca, to pa je vsem jasno, ne bo omembe vredjnih količin, ki bi te pregrešno drage čistilne naprave napolnile. » S. Prej smo imeli greznice, zdaj bomo imeli čistilne naprave. Dobro. Greznice je res lujno odstraniti, da se ne bomo do tal pogreznili. Čistilna naprava pa vsaj dopušča motnost, da se mogoče kaj tudi očisti. Pa lep pozdrav Ola Mar Ustvarjamo pozdrave Matjaž d.o.o. Petrovče 115b 3301 Petrovče tel. 03/71 20 600 www.matjaz.si info@matjaz.si ODPRODAJA ZALOG Vrata DO 40% ceneje? Dobava TAKOJ? JE mogoče! Vrhunska vrata iz zaloge lahko dobite do 29. junija na sedežu podjetja Matjaž. Odprodajamo stare zaloge vrat, ki so že bila kdaj nameščena na sejmih ali drugih razstavnih prostorih. Vrata smo pregledali, očistili in pripravili za vas. Pridite in izberite vrata za vašo hišo. Z vami se bomo na ogled sprehodili prijazni sodelavci podjetja. Po želji bomo izvedli brezplačne meritve na vašem domu in vam vrata namestili*. Delovni čas za ogled in odkup starih zalog: delavniki 09:00 do 17:00 in sobote 09:00 do 13:00 * V akcijo so zajeta vrata iz starih zalog (nabava pred 1.1.2013). Vsa vrata iz stare zaloge si je možno ogledati. Označena so z redno in znižano prodajno ceno. Cene so brez DDV in brez montaže. garažna in vhodna vrata Človek, ki umre, nikoli ne bo umrl, umre samo tisti, ki je pozabljen. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustila JOŽICA ŠKRUBA iz Braslovč 38 (11.1. 1945-23.4.2013) Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, tašče in sestre se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in tople stiske rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter potrebe cerkve. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, pogrebni službi Morana ter gospodu Debelaku za poslovilni govor. Še enkrat vsem hvala, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni, ki jo močno pogrešamo V SPOMIN STANISLAVU MASTNAKU iz Žalca Temna noč se je umaknila, jutranja zarja te je zbudila, vedel si, da vidi, kako boš zaprl trudne oči, ‘ nam pa pustil silne bolečine in rane. Kako je silna ta bolečina, vedno za nami hodi in nam preboleti ne pusti. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Tvoji: žena Anica, hčerka Stanka z Bojanom, vnuka Dejan in Saša, brat Vili, sestri Zofija in Marta z družino Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 90. letu starosti zapustil nadvse ljubljeni oče, dedek, pradedek in življenjski sopotnik LADISLAV ZAGORIČNIK Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 25. marca 2013, ob 11. uri na pokopališču v Žalcu. Žalujoči: hči Alenka z družino, sin Mitja z družino in Lenčka Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin nate ostaja in živi... Dom je prazen in molči, ker tebe v njem več ni. V SPOMIN SILVU OŽIRJU iz Andraža 11 (20. 11. 1953-14.5.1999) Ob obletnici smrti se zahvaljujemo vsem, ki obiščete njegov grob in mu prižgete svečo. Vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11 /c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel : 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Tiho čez polje, tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce... ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete ŠTEFKE JAN iz Spodnjih Grušovelj pri Šempetru se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k preranemu grobu, nam pa izrazili sožalje. Hvaležni smo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, še posebej družinam Knez, Ružman, Četina, Rojnik in Turnšek ter društvu podeželskih žena za njihovo nesebično pomoč in sočutje ob naši neizmerni bolečini. Hvala tudi Ivanki Ropotar, ki je mamino življenjsko zgodbo strnila v ganljiv govor. Hvala vsem, ki z nami delite žalost. Žalujoči: sin Januš z ženo Zdenko ter vnuki Uroš, Blaž, Rok in Jani V pomladnem jutru mirno si zaspal, pošle so še zadnje ti moči, v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA ob izgubi dragega očeta, tasta, dedija in brata JOŽETA DREVA iz Studenc pri Ponikvi (11.3.1944-1.5. 2013) Iskreno se zahvaljujemo zaposlenim v Špesovem domu, nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, sorodnikom, znancem in prijateljem. Najlepša hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali za svete maše in sveče. Iskrena hvala župnikoma, gospodu Tonetu in gospodu Janezu Krašovcu, za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo odpete pesmi, pogrebni službi Ropotar, govornikoma, gospe Danici Kos in gospodu iz Premogovnika Velenje, za poslovilne besede, vsem praporščakom, rudarjem, častni rudarski straži, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje in Gostišču Štorman. Posebna zahvala sosedom Karlija Borovnika z družino ter družini Meža za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali, ko je bil še med nami. Žalujoči: sin Damijan s Tanjo, vnuka Alen in Ariana, sestra Zofka z družino Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene in mame METKE PRAPROTNIK iz Rakovelj 38 (22. 2.1956-11.4. 2013) Iz srca se zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, pogrebni službi Morana ter govorniku za lepe besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Srečko, hči Lidija in sin Aleksander Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo do 17. junija 2013 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 Takrat..., takrat, ko me ne bo videti... Takrat bom le odšel -ne bom pa vas zapustil... V SPOMIN IVANU CIZEJU iz Poljč 4 27. maja je minilo 5 let spomina na dan, ko smo se za večno poslovili od moža, očeta in starega ata. S svojo skromnostjo, delavnostjo, čustvenostjo in voljo do življenja si bil za zgled mnogim in nam, ki nam je bilo dano živeti s tabo. Vsi njegovi V SPOMIN 30. maja bo minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi RUDI JEROMEL iz Andraža nad Polzelo Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši. Vsa toplina tvojega srca in vsa ljubezen ostajata za vedno z nami. Vsi njegovi Brez njih je dom pust, nezaseden, kot duša, ki nima s kom iti besede, a z njimi jo nosi do skrivnostnih obal k videnju, k vedenju ... (T. Pavček) V SPOMIN IVANA MARIJA REDNAK OGRAJENŠEK (13. 8.1916-6. 5. 1999) (21.11.1946-5. 5. 2003) Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunima grobovoma in prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi domači Zdaj več ne trpiš, draga mama, zdaj počivaš. Kajne, zdaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre FRANČIŠKE ŽNIDARČIČ Ob rimski nekropoli 41, Šempeter (29.10.1928-3. 5. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem, sestram, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob takšnih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrekli sožalje. Posebna zahvala patronažnim sestram, dr. Petru Strouhalu, župniku Mirku Škofleku za opravljen cerkveni obred, pevcem Savinjskega zvona za odpete poslovilne pesmi, pogrebni službi Ropotar in Društvu vojnih veteranov Celje. Vsem izrekamo hvala. Žalujoči: sin Peter z ženo Vero, vnukinji Alenka in Petra, sestre Gelika, Julčika in Ana z družinami ■“I Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič) . ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi oče, dedi, brat in stric ROBI BRINAR iz Dolenje vasi pri Preboldu (29. 5. 1930-26.4. 2013) Njegovo slovo nam je prineslo neizmerno bolečino in praznino, hkrati pa tudi spoznanje, da smo imeli v dobrih ljudeh tolažbo in oporo. Iskreno smo hvaležni vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali prestati najtežje trenutke, njemu pa izkazali poslednje spoštovanje in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Prišla je pomlad, imel si jo rad. MKr Toda usoda tako je hotela, ***%.„ MB da tebe, dragi Rudi, za vedno je vzela ... Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in atija RUDIJA KORBERJA s Polzele (13. 2. 1932-28. 3. 2013) se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za darovane sveče, cvetje in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Kovačecu in dr. Hrovatovi za tople besede, pogrebni službi Ropotar ter Vokalnemu kvintetu Lastovka. Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat hvala za izkazano sočutje ter pozornost. Žalujoči: žena Slavka, sin Rudi s Polonco, hči Jasmina z Nandijem ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v 79. letu zapustil naš dragi ERVIN STRAHOVNIK (1934-2013) Od njega smo se poslovili 18. maja 2013 na pokopališču v Žalcu. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalje, nam stali ob strani v žalostnih dneh in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče. Hvala mami Eriki in mami Mari za vso pomoč. Zahvaljujemo se dr. Petru Strouhalu in sestri Nataši za predanost in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala pogrebni službi Ropotar, posebej ga. Ivanki za lep govor in pevcem za žalni obred. Njegovi: žena Tamara, Matej z Niko in vnukom Gašperjem ter Andrej in Špela ANTONU KORENTU iz Griž (30. 5. 1906-16. 5.1963) Minilo je 50 let, odkar nas je zapustil nas dragi Ate, po domače Joškov Toni. Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, prižigate svečko in ga imate v lepem spominu, se zahvaljujemo. Hčerka Ladka z družino Za dobroto tvojega srca beseda ena sama -HVALA, draga mama. Kot najlepši spomin z nami večno boš ostala ... ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in teta ELIZABETA - BETKA GORŠEK iz Migojnic (17. 11. 1924-7. 5. 2013) Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in lepe besede ob slovesu. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni Oko zaprem. V spominu vedno znova tebe uzrem, nikjer te ni in to boli. Spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšla, v naših srcih večno boš živela. V SPOMIN KATJI LEBIČ (9.4.1988-13. 5. 2012) Minilo je leto žalosti, odkar nas je zapustila naša Katja. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo & Na voljo smo vam ob katerikoli uri POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12,3311 Šempeter Tel: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV MABROBNI mPOMMMIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Iščete pomoč ali nego na domu? Vasje strah, da se vam državne institucije vpišejo na vaše premoženje? Si zato ne upate poiskati strokovno pomoč? Smo TIJA, SOCIALNA OSKRBA, s. p., izvajamo socialni servis z nego na domu za starejše, bolne in osebe po prihodu z bolnišnice. Omogočamo pa tudi dnevno varstvo otrok. Cene so zelo ugodne, za večje število ur nudimo dodaten popust. Za vaš brezskrben dopust poskrbimo mi, kajti vaši svojci bodo v naši oskrbi brez težav dočakali vašo vrnitev. Pokličite nas in skupaj bomo rešili težave, 070 622 717. Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/ utrip. NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 8,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. Tiho, tiho čas beži, veter solze osuši, a srce ne preboli! V SPOMIN Mineva eno leto, odkar nas je zaradi nesreče zapustil naš dragi sin in brat MITJA MEŽNER iz Dolenje vasi pri Preboldu (29. 12.1978-19.5.2012) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v njegov spomin. Vsi njegovi MALI OGLASI ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 ____________ NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele. Info.: 031 490 824 (Ana)_______ POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 ____________ TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s.p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 ŽALEC, BEVKOVA ULICA 50 m2,1,5 sobno, 6/7 nadstropje, urejeno STANOVANJE z funkcionalnim razporedom, zastekljen balkona, takoj vseljivo. Info.: 041 265 098 Zanesljiv in zaupanja vreden! RAČUNOVODSKI SERVIS S&S, Sergeja Hajnšek, s.p., Savinjska ulica 30, Šempeter. Info.: 040 222 800 *Ime in priimek (ali naziv podjetja) I *Naslov [ *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta I *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika ■ Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. ' Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, ■ zkst.utrip@siol.net Praznik savinjskih vinogradnikov Limone pod Dobrovljami Tudi župana sta ugotavljala kakovost savinjskega vina Na prireditvi ob letošnjem prazniku vina, ki so jo v atriju Savinove hiše v Žalcu prejšnji četrtek pripravili člani Društva savinjskih vinogradnikov, se je zbralo okrog sto Tako bi lahko opisali nenavadni dogodek zaprtega tipa, ki sta ga v nedeljo, 19. maja, v Dvorcu Novo Celje priredila Matija Ščurek Trglavčnik iz Piercing studia Chebela iz Celja in njegov gost z Madžarske Gabor Zagyavai, prodorni udeležencev, med njimi tudi župana občin Žalec in Polzela Janko Kos in Jože Kužnik ter podžupan braslovške občine Anton Repnik. V pokušnjo, ki jo je vodila madžarski artist telesne modifikacije in suspenzije - obešanja telesa s kavlji za kožo. Tovrstni dogodek ni bil prvi v Sloveniji, je bil pa drugačen, kot sta povedala organizator Matija Ščurek Trglavčnik in Klavdija Beričič, ki je skrbela za saniteto specialistka za vinogradništvo in vinarstvo Kmetijskega zavoda Maribor Tadeja Vodovnik Plevnik, so vinogradniki ponudili 15 najbolje ocenjenih vin. Ob tej priložnosti so podelili tudi zlate in srebrne plakete. Vinogradniki so za lanska vina prejeli kar 53 zlatih diplom in 20 srebrnih, povprečna ocena je bila 18,12 (18,10 je meja za vrhunsko vino oz. zlato diplomo). Ob pokušnji vin so se udeleženci prepričali, da so vina res odlične kakovosti in da so številna izobraževanja, ki jih pripravljajo vse leto, obrodila sadove. Prireditev je povezoval David Sopotnik, ki je zapel tudi nekaj vinskih napitnic. T. Tavčar in varnost. »Za večino ljudi je to nedojemljivo in nerazumljivo, vendar so povsod po svetu ljudje, ki si želijo to poskusiti. Pri nekaterih plemenskih skupinah v Afriki, Aziji, Avstraliji... pa je modifikacija telesa iz verskih ali kakšnih drugih, predvsem lepotnih razlogov ali plemenske tradicije nekaj povsem vsakdanjega. Obešanje s kavlji za kožo je drugod ustaljena praksa, pri nas pa tega do nedavnega ni bilo, vsaj ne na tak način kot danes,« je dejal Matija Ščurek Trglavčnik, ki je izvajal tudi play piercing, kar pomeni okraševanje telesa z iglami, uhani, s perjem in z raznimi drugimi kožnimi okraski. Kako je doživeti kožno izkušnjo, pa smo izvedeli od Mirana Krejana iz Laškega, ki je veselo poplesaval v ritmu glasbe, obešen za kožo, kar kakšno uro in pol, sproti pa tetoviral eno izmed udeleženk dogodka. »To je bila moja prva tovrstna izkušnja, zagotovó pa ne zadnja, saj sem po kakšnih dveh, treh minutah začel resnično uživati. Najtežje se je bilo odlepiti od tal in začeti viseti. Nekaj sekund je bilo neprijetno in boleče, potem pa me je začel prevevati prijeten, topel občutek, kot če bi sedel pozimi ob kakšni topli krušni peči. Po dveh, treh minutah sem se popolnoma sprostil in zaplaval nad stopniščem dvorca in se počutil kot na gugalnici, z veseljem pa sem tudi plesal v ritmu glasbe in omogočil, da so se z mano zabavali tudi gledalci,« nam je povedal Miran. Vrhunec dogajanja v dvorcu je bil povezan z zgodbo, manipulacijo, ki se dogaja v svetu, v katerem smo ljudje nekakšne ovčice, s katerimi upravlja kapital. »Za izpeljavo te zgodbe smo si izbrali Jokerja, ki predstavlja to kocko, to igro, ki upravlja svet, in dve marioneti, ki visita na vrvi pod njim. Iz ozadja s tem Jokerjem upravlja temni angel, ženski lik s pernatimi krili,« nam je še povedal Matija in dodal, da je bil tudi zanj ta dan posebna izkušnja. D. Naraglav Marica Vodovnik ob svojem limonovcu V vasici Podgorje pri Letušu, ki leži ob vznožju kraške Dobroveljske planote, smo pred časom obiskali družino Marice in Ivana Vodovnika. Ogledali smo si 45 let star limonovec, ki je letos izjemno bogato obrodil in je tako prava paša za oči, domačiji pa v okras in ponos. Limonovec rodi vsako leto, vendar' toliko sadežev, kot jih ima letos, še nikoli ni imel, nam je povedala Marica Vo- dovnik, članica Etnološkega društva Hmeljarska vas. Limonovec je s svojimi sadeži letos res presenetil, hkrati pa je tudi darilo gospodarici Marici, ki praznuje letos šestdeset pomladi svojega življenja. D. N. Kosili in grabili na star način Visoka trava ne more čakati na lepo vreme, morejo skaliti dežne kaplje Turistično društvo Petrovče je s košnjo po starih običajih pri Obrezovem kozolcu na Zaloški Gorici še pred uradnim odprtjem v soboto zvečer obeležilo začetek Pe-trovčevanja. Kosce, grabljice in številne obiskovalce sta pozdravila gospodar Jože Brežnik in gospodinja Dušanka Rehar. Gospodar je predstavil košnjo, nato pa se je pet koscev in ravno kosci, grabljice, folkloristi, glasbeniki in drugi pa so dokazali, da jim dobre volje ne toliko grabljic lotilo dela na travniku Ivana Turnška. Med kosci je bil tudi podžupan Ivan Jelen, ki je zelo spretno vihtel koso. Posebne pozornosti je bil deležen Lojze Kučer, ki je kot najstarejši kosec brez težav obvladal zastavljeno red. Dogajanje so popestrili s kmečko tržnico in prodajo izdelkov deklet iz Šmente polente, Folklorna skupina Petrovče pa je s spremljevalno instrumentalno skupino Primoža Srake poskrbela za veselo razpoloženje. »Kot se za kmečka dela spodobi, se nismo ozirali na nekaj kapelj dežja, le folklora je imela malo manj prostora, zato pa zelo primeren kraj za nastop - star kozolec,« je ob dogodku, ki so ga zaključili s kmečko malico in prijetnim druženjem, povedala predsednica turističnega društva Marjeta Grobler. D. N. Ob dnevih knjige z Janjo Vidmar Na OŠ Šempeter so kot gostjo na podelitvi bralnih priznanj letos gostili mladinsko pisateljico, scenaristko in dramatičarko Janjo Vidmar, ki ji je Društvo slovenskih pisateljev za roman Kebarie minuli teden podelilo letošnjo desetnico, nagrado za otroško in mladinsko literaturo. V Šempetru so jo gostili mesec pred tem, podelili pa so 184 bralnih priznanj in 14 spominskih priznanj. Janja Vidmarje šempetrske učence prav posebej navdihnila in jih je nagovorila k prebiranju knjig tudi v bodoče. L. K. Bizarna kožna izkušnja v dvorcu Ustvarjalci zgodbe z Madžarom Gaborjem (v sredini) in Matijem Ščurkom Trglavčnikom (drugi z desne)