SLOVENSKA POT
Pot.
Kadarkoli pogledam nazaj, jo ri-dim: mnogokrat gladko, še večkrat razdrapano, marsikaj prekleto za-ovinkano, pa spet vriskajoče rav-no.
Injo gledam naprej. Kakršnokoli sem sprejel od svojih staršev in dedov, prehodlti jo mo-ratn v jutrišnji dan, to mojo slo-vensko pot. Ko bom hodil po njej bi jo rad prepel, preskočil jarke in zagrizel v klance. Rad bi izživel svoje življenje normalno. Da bom svoboden v bogati deieli. Da se bom lahko veselil svojega dela in ustvarjalnega zonosa, in zo/iju do-bil pošteno plačilo. Da bom lahko delal, kar znam in zmorem in me ne bo pri tem oviralo tisoč zako-nov. Da bom ponosen na zlato ru-mene njive in vriskajoče brajde. Da se bom smejal s smehom otrok. Da bomo Ijudje res Ijudje med se-boj. Da me ne bo nihče karal, ko se bom pod razp^lom ob poti po-križal. Da se bom veselil z mladi-mi, ko bodo načrtovali prihodnost. Da bodomoji otroci radi hodili v šolo. Da me ne bo strah starosti. Da bodo vsi tisti, ki so zaradi sta-rosti, bolezni ali invalidnosti ne-močni, živeli človeka vredno življe-nje. Da bom enak med enakimi. Da bom lahko brezskrbno zavil v zelene rebri čiste narave, zadihal či$t zrak. Da bo zdravje ena od največjih vrednot moje dežele. Da bo moja pot šla skupaj z vsemi Ijudmi v vse kotičke sveta. Da bom tnal odpustiti. Da bom vsakemu mirno poogledal v oči in mu rekel dober dan. Da bom ponosno odprl strani drobne knjiiice in prebral: Žive naj vsi narodi. . . Da bo moj narod enak vsem narodom doma in v svetu. Da bom kot gospodar zu-vriskal vjutrišnji dan. To je moja pot. Pot jutrišnjega dne. Slovenska pot.
SOCIALISTICNA ZVEZA SLOVENIJE