w cli?ž;avi
fisi, ® 33a.ìiLs?»ML ».
Postnueina lieillha stane 60 vinarjev.
Naročnina listu:
Celo leto . . K 50-— Pol leta .. . g 26 — Četrt leta . .	„ 13 —
Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . g 66.—
Posamezne številke
na 'tirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica št 5. — Telefon št 220.
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo«
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
50. Številka.
Maribor, dne 12. maja 1920.
Letnik XII,
Bros; krmila in b
„De mortius nihil, nisi bene“' je sicer rekel
naš voditelj dr. Korošec o slovenskem delu Jugosl. demokr. stranke. Toda' od časa i do časa je treba pribiti deio reprezentantov te stranke in njenega časopisja. '
Odkar je odstavil Ribnikar na Žerjavovo po -velje z vodilnega mesta svojega krušnega očeta Tavčarja ter dvignil na to mesto Žerjavovega in Pribt-čevičevega „možička“ Kukovca, je slovensko krilo „državotvorne“ stranke v resnici brez krmila in brez resnih ciljev. Vsak posameznik, še bolj pa vsaka stranka, se mora pri vsakem svojem koraku zavedati, kaj hoče doseči, poznati mora pota k svojim ciljem in znati mora uporabljati sredstva v njihovo dosego. Vsega tega pri „pomlajeni“ liberalni stranki ni. .	. i
Stranka se imenuje „državotvorna“, pa se veže z najhujšimi notranjimi nasprotniki, države in družabnega reda, s komunisti. Iz slepega sovraštva, iz maščevalnosti in iz onemogle jeze nasproti današnjim vladnim predstaviteljem v naši’ pokrajinski in centralni vladi pustijo ti ljudje v nemar državo in pozabijo ali pljunejo na svoja lastna politična načela Resničen demokrat se vendar ne more zavzemati in niti direktno, niti indirektno podpirati diktature enega stanu. Zagovornik pravne kontinuitete ne more niti podpirati, niti simpatizirati z nasilnimi soci-jalnimi revolucijami, temveč mora ostati na temelju evolucije! Vse to je neznano našim demokratom v dejanju.
Al.: ni značilno da je dr. Kramer operiral proti nam v Beogradu najbolj z orožjem:	republikanci
so, zato ne zaslužijo zaupanja. Prav istočasno pa so ti natolcevalci v najtesnejšem objemu z oficijelno republikansko stranko Jaša Prodanoviča in, volijo po Hrvatskom v Zagrebu, Osjeku in drugod komuniste za, župane! Na, eni strani laskanje, resnično ali navidezno lakajstvo nasproti dinastiji, samo zato, da bi jo zlorabljali v svoje osebne municije, na drugi strani pa podpiranje m favoriziranje ravno tistih elementov ki izključujejo monarhijo in dinastijo!
■e* resnih ciljev.
Brez krmila in brez cilja so se pokazali mladini pri demokratski stranki tudi ob zadnjem štrai -ku. Pravijo, da so narodni in državotvorni, pa so podpirali s svojo pisavo m s svojimii izjavami v javnosti in v družbi to stavko, kr je imela za čili rušiti državo in zasužnjiti tujim narodom in enemu razredu teh tujih narodov našo domovino. Prav značilne so v tem oziru tudi interpelacije dr. Kukovca in A-dolia FPinlkarja!
Stranka hoče baje tudi vzgajati ljudstvo politično in nravno ter dvigniti njegovo izobrazbo! Kal dela v tem oziru mladinsko liberalno časopisje po -sebe.) „Domovina“, „Nova doba“ in „Mariborski delavce“? Ton njihov je surov in prostaški, laž pa nji hovo najboljše orožje, in kakor ti, tako deiajo njihovi zavezniki, somišljeniki in politični štipendisti v Beogradu pri „Pravdi“, „Demokratiji“ in „Beogr. dnevrnku“ ter v Zagrebu v „Rječi“. Našemu narodnemu in državnemu nasprotniku ni treba nič dražega, kakor da zbere te imenovane liste, posebej še od zadnjih par mescev in tednov, pa ima v rokah možnost, da dokaže našo kulturno interijer nosi. Nam seveda je to tudi en dokaz več, da ta liberalni iaži-(lemob abzem ni zmožen vzgajati niti politično, niti nravno našega ljudstva in mu nemore nuditi tudi nobene prave izobrazbe. Da so takšni ljudje zapravili pravni naslov za politično vodstvo ljudstva, je več kot samoumevno. Ni čuda torej, ako se razgubljajo njihovi redko sejani pristaši, kajti kaj zamotajo pričakovati od vodstva, ki v svoji taktiki pozabi vsa načela, samo na svoj ljubi „jaz“ ne! Gesta za druge, dejanje za sebe, to ne velja in označuje samo ljudi brez krmila in brez občedržavljanskih ciljev, ljudi brez resničnega narodnega in socijalnoga prepričanja in čustvovanja. Takšni ljudje vržejo v svoji politični nezrelosti bakljo v skupno državno hišo, pa niti. ne pomisljijo, da bo pogorel ž njo njihov klaverni politični kozolec.
Zadostiti svoji pohlepnosti in svoji viadožoljno-sti, ko so nezasluženo došli na krmilo, zbijati: in brcati kakor nevzgojen otrok, ko so po lastni krivdi in lastni ..zaslugi“ morali krmilo dati fz rok, ker so oo-
kvarili državno upravo, našo prehrano, našo trgovino in naše finance, to je začetek' in konec njihovega političnega delovanja in njihove modrosti. Politični sadizem bi lahko nazvali takšno početje, Ali je potem čudno da morajo v lastnih vrstah vstati ljudje ter takšnemu vodstvu poklica^! v spomin program in dostojnost. Ali ni samoumevno, da opozorijo vodstvo, da stranka ne sme biti ne (politična vlačuga, ne cunja, s katero se obriše vsaka deska?!
Strankarske škode mi od opisanega' ravnam a „Demokratov“ ne bomo imeli, toda nam je žal posameznikov v našem narodu, ki dobivajo v besedi in tisku laž in obrekovanje ter skrajno surovost za hrano od ljudi, ki se ponašajo z naprednostjo, humanizmom in prosvitljenostjo ter imajo formalna izpričevala svoje „akademske izobrazbe“.
Katoliški dom v Mariboru.
Društvo „Katoliški dom v Mariboru“ je imelo
pred kratkim svoj občni zbor. Podalo je poročilo o delovanju in o denarnem stanju, ter izvolilo sledeči odbor: Predsednik: stolni prošt M, Matek, podpredsednik dr. A. Medved, tajnik A Krepek, blagajnik prof Bogovič; Odborniki:	prof. Vreže, J. Gajšek,
Karba, Ver, Cvahte, Veras; Pregledovalci računov: stolni župnik F. Moravec in ravnatelj dr. Jerovšek. Ze okoli leta 1900 so sklenili; možje, med njimi rajni' stolni prost L. Herg, stolni dekan dr. Križanič, dr. Mlakar, sedajni stolni prošt M. Matek in drugi, ki so takrat vodili v Mariboru in na Spod. Štajerskem delo na kršč. socijal. polju, da zgradijo v Mariboru primerno društveno hišo, „Katoliški dom“, ki bi naj postal kulturno središče katol, narodnih organizacij na Spod. Štajerskem. Da vzbude v širšem občinstva zanimanje za ta načrt in pridobe potrebnih denar -nih sredstev, so ustanovili društvo „Katoliški dom v Mariboru“, ki .je nekaj časa živahno deloval, potem pa v neugodnih razmerah, posebno med vojsko za -spalo. Toda misel ne sme zaspati in novi odbor se hoče resno in odločno lotiti dela.
Katoliški dom je za nadaljni razvoj našega društvenega življenja posebno v Mariboru nujno po-
LISTEK.
Dr. Leop. Lenar d.
Kako je Kiko Dragoš postal poslanec i
Dalje.
Nebo še je prevedrilo, v izbici nimam kaj početi torej; greta na prosto. Ob’ cesti1 ni drugega človeškega bivališča v bližini, zagledam stransko pot, stopim nanjo in kmalu zagledam pred sabo obrise male cerkvice. Ko pridem do rije, obstanem presenečen. Cerkvica je vzhodnega obreda, znak da sem med U-skoki -- srbskim prebivalstvom, ki je nekoč pred turško grozo pribežalo v naše kr je — toda grozno je revna, od strehe so samo še sledovi, notranje oprave manjka. Korakam dalje po skalni poti', tu in tam čepe za podmoli male hišice, a človeške duše ne zagledam. Kjer je cerkev, mora biti tudi župnišče, mislim si — ter gledam po hišicah, katera, bi bila najbolj podobna prestoüci župnika. Na podmolu nekoliko večja hišica od drugih. 'Izgleda snažneje — tole bo župnišče — mislim si, in vstopim. Nos imam po navadi dober, zadel sem prav, z gospodom se srečava in pozdraviva že v veži. Predstavite si moj položaj: Na meni visi velika, rapava suknja starega vlaha, hlače vse polne blata, klobuk nikomur podoben, dlani obe vse razpraskani in kri curlja neprestano iz številnih, če prav malih ran. Delal sem tako lahko-miäijeno, da sem ,~>e šele sedaj zavedal, kakšno strašilo sem. K sreči -e bn tudi gospod tako presenečen, da ga menda ni odbijala moja zunanjost. Povedal sem mu, da sem iz Ljubljane in grem vi Črnomelj, a on naredi zelo presenečen obraz,,ter prične:
„Kaj pa mislite prav zaprav z nami? Zadnjič je bil tukaj dr. Zupanič in je meril dedom in babam Črepinje, sedaj ste prišli Vi? Kaj bo, z nami?“
I	Razumel sem takoj. Gospod je nekaj slišal, da
se je nekoliko poprej sprožilo v kranjskem deželnem zboru vprašanje 2um!mrka in- Marindola in sklenilo, da se s Hrvatsko uredi to mejno vprašanje -r Obenem so se v Beogradu spomnili, dapžive tukaj še ostanki srbskih Uskokov in da je ta okolica tista točka, kjer se je pred stoletji začela staroslavna vojna granica, ter so poslali belokranjskega domačina, -v Beogradu živečega dr. Zupaniča, ki je po poklicu arheolog, da pogleda te ljudi j j a on Ihn je zvest svojemu poklicu pričel meriti in otipavati črepinje. Tako je pozabljeni in zapuščeni Zumberk naenkrat' postal predmet zanikanja vseh treh plemen našega naroda in govorice so začele švigati, med'ljudstvom. A ravno v tem času se prikažem v župnišču jaz, krvav, blaten in v vlaški suknji. Hitro se torej odločim nastopiti v utogi kranjskega emišarja.
„Kaj“, odvrnem —. „kar anektirali vas bomo in okupirali.“
„Vi Kranjci!“
„Da, mi Kranjci.“
„A kako?“
„V ljubljanskem deželnem zboru sklenemo, pošljemo naše 'ljudi, da vas zasedejo in potem proglasimo na slovesen način aneksijo.“
„A kaj boste potem naredili z nami?“
„Naj prej bomo popravili streho na cerkvi, da vam ne bo teklo na oltar, potem bomo Vam nakazali plačo dvakrat večjo, kot jo imate sedaj . , . vse drugo pa potem po vrsti.“
Gospod je bil takoj zadovoljen in navdušenje se mu je bralo na obrazu. Okrog se je nabrala cela družina, otrok sem naštel do sedem,. a mogočo, da jih je bilo več. Gospod papa mi jih je predstavil po vrsta — bili so čedni in uljudni. Potem se pa, začne pogovor.
„Kako pa opravljate v, cerkvi službo božjo, ker ni ne strehe, ne oprave?“
„Opravo sem prenose! v svojo, sobo in mašujem doma, ker je cerkev preveč razbita/
Odpre vrata in mi pokaže sobo, kjer je staj v kotu oltar.
„Od česa pa pravzaprav živite?“
„Moški so šli v Ameriko, pa pošiljajo domov del zaslužka. Doma so skoraj izključno le ženske in o-troci.“
„Kdo pä pravzaprav vlada nad vami?“ „Nimamo nobenega. gospodarja. Kranjci, pravijo, da moramo biti Kranjci, Hrvatje trde da smo Hrvat/ a ne.spadamo nikamor.“1	>
„Kako pa gre kar brez vlade?“
„Gre vse eno. Zandarji pridejo enkrat od ene plati, enkrat od druge, pa skrbe za red. Cerkve nimamo, je v podrtiji. Šole nimamo, samo jaz učim o -troke, ja: prihajajo k meni, pota nimamo nobenega, poglejte“, pokaže mi skozi' okno ozko, kozjo «tezo, „to je edina pot v naši občini. Kjer nič ni, tudi nobene vlade ni potreba, če pa kdo kaj naredi, ga lahko prime tiste birič, ki hoče.“
- Poslovim se od prijaznega gospoda in od lepega, od Boga in ljudi pozabljenega Zumberka, po -iščem zopet staro, postrežljivo Vlahinjo, ki je medtem z veliko gorečnostjo prala in snažila mojo obleko, se preoblečem, stisnem ženici', ki se je silno branila, da sem jo komaj prisilil, v roko srebrno kronico, sedem na kolo irr odrinem proti Metliki,
Nebo se je prevedrilo, pot je bila silno blatna in slaba in‘peljala je ves Čas. v strmih ovinkih navzdol. Zdrčim mimo Metlike, da je nimam niti časa pogledati, vstavim se samo med potjo v župnišču v Podzemlju, kjer sem imel opravek* Prijazni župnik mi prinese na mizo, grozdja, a kakšnega grozdja. Po taki vožnji, upehanosti in utrujenosti je bilo to pravo mazilo. Vstaviti sem se hotel; samo mimogrede, toda pri takih razmerah teče čas hitro, da se človek skoraj ne zave kedaj in kako, ko sedem zopet na kolo, opazim, da se že mrači in izginja dan nekje za ovinki onkraj Gradaca. Ob enem opazim, da je dotično grozdje namazalo v resnici nekoliko preveč, a še bolj neprijetna je bila opazka,i da pričenja zopet naletavati dež . . . lahno sicer in tiho, toda vztrai-no.
treben. Dosedanji društveni prostori ipam postajajo premajhni, tako, da s,mo ,ob vsaki večji prireditvi'vezani na milost ali' nemilost ljudi., ki sci nam dostikrat nasmrptui. Pa, W l§ premajhei, temveč tudi skrajno neprimerni so ti prostori. Nahajajo se v najbolj zakotnih in neprimernih ulicah, tako da smo nasprotnikom v zasmeh in celo lastnim boljšim pristaševi v spodtiko. Ko bi imeli vsaj bolj primerno in dostojno zbirališče, nam pravijo.
g eelegv &bq4-. Štajnerja, sedaj tu# s Prekmurja prihajajo naši ljudje v Maribor k raznim poučnim tečajem’ shodom, večjim zborovanjei®, a človeka h) kar sram, če jih vidi se zbirati v teh zaduhjih, nizkih, nezdravih prostorih, kt so bolj podobni pod; zemeljskim kletem, kakor društvenim prostorom, ki bi naj dvigal samozavest, ponos in bodril navdušenje :n veselje do društvenega dela. Oasi poti ka# a in skrivanja po najbolj zakotnih in, neokusnih ulicah in prostorih morejo tudi v Mariboru *» kfttobSfeo bi; rodno društveno življenje enkrat prenehati. Da si postavimo v doglednem času primerne* dostojne društvene prostore, to zahteva naš ponos, zahtevajo ra-
zrnere, zahteva zdrav razvoj pašega društvenega življenja. Delavstvo, organiziramo v jugoslovanski strokovni zvezi, je sklenilo žrtvovati* kolikor le mogoče v ta namen. Upamo pa, da nam bodo pomagali tudi drugi naši somišljeniki in prijatelji v mestih in ga deželi, naši denarni zavodi* naše organizacija, naše duhovništvo — na vse te so obračamo z iskreno prošnjo, da nam pošiljajo kamenčke, mak* po 100 K, še ljubše so nam veliki po 1000 K; hvaležno sprejmemo seveda vsak najmanjši dar, da dom skup at si zgradijo, ki skupno bo ogftpfce, skupno dela-Ijšče io skupno Im brpnišče. Pr|pcazmh slavnostih, prireditvah, primernih priložnostih zbirajte za Katoliški dom v Mariboru. Prispevki naj se pošiljajo: Katoliški dom Iprol. Bogovič) 'Maribor; Slomškov trg št. 16. Imena dobrovoljcev se bodo objavila v naših časopisih, za žive in igrive dobrotnike se bo sigiala vsak prvi petek v mesecu ena sv. maša.
Odbor društva „Katoliški dom v Mariboru“, M. Matek, prods., prot Bogovič, 1.1 a
Politične Testi.
Jugoslavija.
Po najnovejših poročilih iz Beo -grada bo Vesničeva misija za sestav koncentracijske vlade vendar le uspela. Sodijo, da bo dosežen med strankami sporazum v najkrajšem času. Število mi -nistrskih portfeljev na razne stranke je že rešeno, o osebah se pa še vrše porazgovori. Parlamentarni zajednici bi pripadlo devet ministrov, demokratom in dr. Smodiamovi skupini pa osem. Ako bi pa Smodla-ka ne vstopil v vlado, pripadejo tej skupini odločeni portfelji parlamentarni skupini.
Demokrati kandidirajo svojim mi -nistrom: za notranje posle Draškoviča ali Davidovi-ča, za agrarno reformo dr. Križmana, za prosveto pa Pribičeviča. Tudi ime dr. Kukovca kot bodočega ministra se imenuje, vendar pa njegov delokrog še ai določen.
Jugoslovanskemu klubu prisojajo 1 do 2 mandata, Narodni klub bi pa dobil 2. Parla -montarci zahtevajo, da ostane dr. Korošec tudi v novem kabinetu pri prometu, dasi bi mu demokrati radi vrinili po Bukšegu zavoženo prehrano, katere se brani tudi dr. Korošec.
Ako se bo te dni posrečilo skovati koncentracijo, bo takoj sklican parlament.
LDU Beograd, 10. maja. Danes opoldne je izšla prva številka neodvisnega dnevnika „Progres.“ List prinaša, na čelu z debelimi črkami nastopno: Dosti je pogajanj ! Vsa dežela zahteva najodločneje , da se preide preko strank in osebnih razlik ter se sestavi skupna vlada, ki bo edino jamstvo za svobodne volitve, ki bo predložila zakon za ustavotvorno skupščino ter razpisala volitve. Te je edina zasluga, ki jo morejo današnje stranke storiti državi, preden dobi besedo narod.
Kje bi se naj rešilo jadransko v -p r a Š a n j e ? LDU Beograd, 10. maja. Kakor se doznava, je naš minister za zunanje stvari, Trum-bič, odpotoval v inozemstvo, da se sestane z italijanskim ministrom za zunanje stvari, Scialojo. Uradno se še ne ve, v katerem mestu se bo vršil ta sesta -nek. Poročalo se je že, da bo v mestu Via Reggio ali v mestu Sestri Ponente. Ker pa stoji naša delegacija na stališču, da naj se vrši konferenca na nepri -stranskem ozemlju, bo za ta sestanek določeno najbrže kako mesto v Švici
LDU Beograd, 8. maja. Govori se, da ostane dr. Laginja tudi nadalje ban, akoravno pride do koalicijske vlade.
LDU Beograd, 8. maja. Dr. Smodlaka je odložil mandat kot delegat na mirovni konferenci.
LDU Beograd, 8. maja. „Balkan“ piše pod naslovom „Kdo je povzročil stavko?“:	Mitrovička
„Srbija“ javlja, da je vodja vinkovških komunistov , dr. Istvanovič, izjavil pred pričami, da je stavko v Zagrebu vprizoril vodja zagrebških demokratov, u-rednik „Riječi Srbov, Hrvatov in Slovencev/“
Izid volitev v Hrvatski i n S 1 a v o-n i j i. LDU Beograd, 10. maja. Na podlagi uradnih podatkov je uspeh občinskih volitev v Hrvatski in v Slavoniji nastopen:	Parlamentarna zajednica 1835
mandatov, demokratsko-socijalistični blok 769, neo -
predeljeni 904, Radičeva seljačka stranka 592, pr a -' vaši (Frankovci) 62, komunisti 436, republikanci 6 , zionisti 5, delavci 27, srbska ratarska zadruga 2. o-brtniki 9, Nemci 6, uradniki 1 mandat. V parlamentarni zajednici je dobila hrvatska zajednica 781, radikalci 268 in ljudska stranka 286 mandatov ; v de -mokratsko-soeijalističnem bloku so dobili demokratje 613, socijalisti pa 156 mandatov. Ožje volitve se morajo vršiti še za 96 mandatov.
Italija.
V D’A n n u n z i j e v i državi se je začel punt med orožništvom in vojaki dveh brigad. 130 o -rožnikov in nekaj vojaštva je hotelo zapustiti Reko . a so jim zastavili pot arditi z oklopnimi avtomobili . Nastal je krvav spopad, v katerem sta obležala mrtva 2 orožnika, 2 ranjena in 3 a rditi ter 1 častnik se bratijo s smrtjo. Dezertacije preko obmejne črte pri Reki' so na dnevnem redu. D'A mruriziju bi. znala sedaj slaba presti, ker mu ne nasprotuje samo civilno prebivalstvo, ampak tudi njegova oborožena sila.
Cehoslovaška,
LDU Praga, 9. maja. Praška pogajanja med zastopniki avstrijske in čehoslovaške vlade so imela povoljen uspeh. Posvetovanja se bodo v kratkem nadaljevala na Dunaju.
Govori se o odstopu predse d n i k a M a. s a r v k a takoj po otvoritvi parlamenta, da se zamorejo izvršiti ustavne nove volitve predsednika.
Poljska.
LDU Dunaj, 9. maja. Telegraphenkompagnie javlja, da je ustavljeno napredovanje poljske vojske v Ukrajini:	ukrajinska sovjetska vlada, k’ je
pobegnila v Cherk, se je zopet povrnila v Kijev.
Danska.
Pred nekaj tedni se je veliko pisalo o Danski, prevladovala so mnenja, da se bo Danska prelevila iz monarhije v republiko. Novo izvedene volitve pa so podprle monarhistično stališče. Monarhistične stranke so pridobile 13 mandatov več, nego so jih posedale pred volitvami. Najmočnejša stranka sedaj je liberalna z 48 poslanci, konservativci so dobili 28 mandatov. Iz liberalne in konservativne stranke bo izšel tudi novi kabinet. Radikalci so dobili samo 17 mandatov, socijalisti pa 42. Poraz so doživeli radikalci, ki so izgubili po teh volitvah 16 mandatov. Na Danskem bo sedaj vladala in gospodarila monarhistična — kmetska struja.
Busija.
LDU Amsterdam, 9. maja. (Brezžično.) Kakor doznava „Westminster Gazetta“ iz Moskve, se prično angleško-ruska pogajanja. Sovjetska vlada je sprejela predlog Lorda Curzona, naj prične z angleško vlado pogajanja o ustayitvi sovražnosti v kav -kaškem odseku.
LDU Amsterdam, 9. maja. (Brezžično.) Kakor javlja „Westminster Gazetta“, so se ustavile sovražnosti na kavkaški fronti. Sovjetska vlada je predložila predlog .večjim državam, naj se pričnejo pogajanja takoj.
DneTne Tesli.
Nemški komunisti na državni meji. Iz Seni lija v Slov. gor. nam pišejo: Po dolgem odlašanju je oblast vendar enkrat stopila na prste vratarjema na tukajšnji železniški postaji, bratoma Witzany Hansu in Karlu. Sirila sta z vso drznostjo prekucuške misli in nastopala proti Sioveneem kot kak turški paša. Kar javno sta govorila, nad katere Slovence bodo šli komunisti, če se štrajk posreči. Kakor ju je vzgojil veliki germansko-tevtonski bog, tako drzno in obolo sta odklanjala celo sedaj v Jugoslaviji slo -vensko govorico. „Nur deutsch! Nur deutsch!“ Naš „Slovenski Gospodar“ je že zadnjič pisal, da je za državo zelo „dobro“, da ima, železnica tik pred Spiljeni nastavljene take ljudi. Witzany je vedno brez dovoljenja. smukal v Nemško Avstrijo. Kar očitno sta ta dva človeka pridigovala neukim ljudem: „Tu bo Še zopet vse nemško, kmalu spadamo pod Nemško Avstrijo.“ No, sedaj je oblast napravila, temu konec ,
I Hans Witzany je tisti človek, ki je drzno nastopal j svoj čas proti dr. Korošcu na naši postaji, ki je napadel kaplana Goloba in ki je bil med ovaduhi proti poročniku-SIovencu g. Cirilu Skvarča. Brata Witzany sta pristojna v Nemške Avstrijo.
Občni zbor Slov. kmetijske družbe. Glavni odbor je v svoji seji dne 14. aprila t. L sklenil, sledeče: Občni zbor Kmetijske družbe Kranjske, ki je bil sklican dne 30. decembra 1919 in bil s silo prekinjen, da ni mogel rešiti glavne točke dnevnega reda, to je izpremembe pravil, se nadaljuje dne 20. maja t. 1. z istimi točkami sporeda, v kolikor niso bile že tedaj rešene. Samo, podružnice na Kranjskem imajo pravico poslati na ta občni zbor, tiste zastopnike, ki so'bili v leta 1919 določeni v ta namen. Ko bo občni zbor Kmetijske družbe sprejel predloženo izpremembo pravil in bo isto deželna' vlada za Slovenijo vzela na znanje, se določi rok za občni zbor Slovenske Kmetijske družbe. Ta se naj vrši jeseni t. 3J in na njem se izvoli nanovo predsedstvo in vsi odborniki. Nanj poslati svoje zastopnike, so upravičena-'vse podružni-
ce Slovenije, ki so se že ustanovile^ oziroma, Id se ustanovijo do 30. Junto t, 1. inrkgterih
*	---------- - strdil. Število udov, ti »
vns odbor v svoji seji' potrdil. Število udov, ki so tega. roka pristopili družbi, bo merodajne! za Ugoto vitev števila zastopnikov, ki si jih naj iz vok- vsaka podružnica. Na podlagi te izpremembe pravil, bodo samoohsebi umevno razveljavljene K*se v letošnjem l©tu izvršene volitve podružničnih zastopnikov;'vsled tega je glavni odbor sklenil, da se pri vseh podružnicah Slovenske Kmetijske družbe, torej tudi na štajerskem, Koroškem, Prekmurju kakor tu# na Kranjskem, po 30, juniju,t- L vršijo novi, po paragrafu30 družb, pravil pravilno sklicani in sklepčni občni zbori, na katerih m na podlagi tedanjega števila podružničnih udov izvolijo zastopniki za družbeni občni zbor. Edino te bo smatrala ^Kmetijska družba kot pravilno izvoljeno in bo dopustila njih udelčžbo na občnem zboru Slovenske Kmetijske družbe v jeseni. Toliko v vednost podružnicam, PÉSI mim na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju, da se bodo vedeti ravnati glede občnega zbora. Slovenske Kmetijske družbe in pravočasno izvolili (po 30. juniju), pripadajoče jim število zastopnikov za istega. To novejše navodio naj velja vsem vodilnim zaupnikom Kmetske zveze kot končnoveljavno določilo glede podružnic, — .Tajništvo K. 7,
Naredbe glede točenja alkohola. Z naredbo celokupne deželne vlade izdana prepoved točenja alkoholnih pijač in njih prodajanje v zaprtih steklenicah se omejuje na žgane opojne pijače. Prestopki teh določil se kaznujejo s takojšnjo ustavitvijo obrata. Poverjenik za notranje zadeve se pooblašča, da sme dovoliti točenje žganih pijač v posameznih planinskih kočah. Mladostnim osebam, ki še niso dopolnile 18. !eto svoje starosti, se tudi v bodoče ne sme v javnih lokalih vobče dajati piva ali vina, najsi bi bili tudi v spremstvu odraslih. Mladostne osebe, ki še niso dopolnile’ 18. leto svoje starosti, smejo zahajati v go -stilne in kavarne samo v spremstvu roditeljev, od -raslih sorodnikov in drugih nadzornih oseb ali na potovanju zato, da se nasitijo. Naredba stopi takoj v veljavo.
Za preskrbo države se je osnovala zadruga z osnovnim kapitalom 30 milijonov dinarjev. Ta za -druga bo imela monopol za preskrbovanje cele države in ona edina bo smela izvažati odvišna živila . Clan te družbe lahko postane vsak državljan, ven -dar pridejo v poštev v prvi vrsti konzumne, polje -delske zadruge in poljedelci. Vsaka delnica znaša 5 tisoč dinarjev, vsakdo pa sme nakupiti največ le 30 delnic. Na vsake tri delnice pride en glas. Zadruga bo preskrbovala s potrebščinami vojsko. Polovico u-dov uprave voli vlada, drugo polovico pa skupščina zadruge. Zadruga stoji pod državno kontrolo in je od ministrstva že potrjena. Zadruga prične delovati z novo žetvijo.
Plemensko živino za Srbijo bo nabavljalo kmetijsko ministrstvo v naši državi. V svrhO' nakupa te živine je odobren kmet. ministrstvu kredit 4 in pol milijona dinarjev.
Za povzdigo svilarske industrije v Jugoslaviji je dovolil finančni minister 5 milijonov dinarjev. V. Pančevu se bo osnovalo glavno ravnateljstvo svilara.
Novih jugoslovanskih bankovcev je došlo z Prage v Beograd kar tri vagone. V kratkem'bodo izmenjani še v prometu stoječi stari avstro-ogrski bankovci.
Sprejem v podoficirsko šolo. Po rešenju ministra vojne in mornarice se bo do 30. maja t. 1. sprejelo iz občinstva rin vojske do 500 mladeničev za gojence v četrto peša#jsko podoficirsko šolo v Zagrebu. Za sprejem v to šolo potrebuje kandidat sledeče izkaze: 1. Da je državljan kraljestva SHS (dokazati z domovnico).,' 2. Da je rojen na teritoriju Dravske divizijske oblasti (dokazati s krstnim listom). 3. Da je dovršil 16 let in da ni še 20 let starosti prekoračil, 4, Da ge. dovršil dva razreda gimnazije ali realke a v skrajnem slučaju da je dovršil 4 razrede o -snovne šole. 5. Da je dobrega ponašanja in da je nekaznovan (nravstveno spričevalo občine). 6,i Dovoljenje očetovo (varuhovo), potrjeno od občine in o-krajnega glavarstva. 7, Da je samec. Najzadnji rok za prijave je 30. maj t, I- Na ta dan najpozneje morajo biti prošnje z vsemi navedenimi podatki pri komandantu 4, pešadijske podoficirskoj šole v Zagrebu. Kédaj da imajo kan#dati odpotovati v šolo, se bo pozneje odredilo.
Celjski Špindler bi rad po svoji lisjaški navadi pomoti# svojo golazniško „fineso.“ Ovrgel ni v zadnji notici svoje trditve, ampak se postavil na vzvišeni prestol kulturnega delavca (Špindler je „pesnil“ svoj Čas) a la dr. Ivan Lah. Vprašamo javnost:
Mar je li častno, da si kulturni delavec dr. Lah, ki sega vsein drugim nad koleno glede kulture, pusti plačevati službo iz mestne blagajne, katere sploh niti izvrševal ni? Koliko je cenil dr. Pfeifer Lahovo kulturno delo, je jasen dokaz njegov izrek: „Niti vedel nisem, da se Lahu res izplačuje plača IX. cinovne-ga razreda..“ In vendar je g. Vilko lastnoročno podpisal Lahov dekret. Demokratom častitamo h kulturnim pesnikom, kot je Špindler in žurnalistom po Lahovem prikroju, ki bi rad živel na mestne stroške , a brez dela. Vpoštevamo kulturne delavce, pa morajo biti res nekaj več kot sta Špindler in dr. Im#!
100 krcu za zdravniško potrdilo! V zadnji „Straži“ z dne 5. maja smo poročali, da je nekje v Posavju zdravnik, ki je računal za navadno spričevalo o stavljenju koz 100 K. Resnici na ljubo moramo to notico popraviti v toliko, da je dotični zdrav nik zahteval 1Q0 K. za spričevalo o lahki telesni poškodbi, ne pa za spričevalo o stavljenju koz. Pač pa je zahteval isti zdravnik za spričevalo o stavljenju koz 10 K, akoravno je bilo cepljenje obvezno in je
£i urad vsem izdajal taka uradna potrdila se-tirezpiačoo. Za danes Se piìzarièsenio, da ne no imena, a 0$ bo ta mož, ki ima Se sitno ve -liko drugega "maski na glavh veliko rogovilil, ga bomo t^ftismiljeno razkrinkali.
Porotniki. Za drugo porotno zasedanje v Mu -mboru v, item lebt, ki ge pridne 14- junija, so bili izžrebanj naslednji porotniki: (jJavni porotniki: Vino. Kronvpgel, veleposestnik v tiočovi; Stalan Bauman, poseslnik v Podovi:	Ivan Cuš, posestnik v Hlapon-
eih ; Franc Domiter, posestnik , v Grajenšaku: Prano Balon, gostilničar v Pobrežju; Anton Goljat, posestnik ia gostilničar v Cirkovc»; Aloje Breznik, posestnik v Grabab : Henrik Sollag, posestnik pri Št. Lenartu v SJov. gor. ; Tomaž Golob, posestnik pri Št. Lenartu v Slov. gor.;. Ferdo Pukl. posestnik v Rož-poh»; Ignac Krajnc, gostilničar v Št. Vidu; Peter iTrinko, posestnik in gostilničar v Razvanju; Janez Ogrizek, posestnik in gostilničar v Gornji Hajdini; Frano Rožmarin, posestnik v Stojnici; Prane Štorman, posestnik in župan na Humu; Prane Makovec, posestnik v Lukavcif; Lovrenc Križanič, posestnik v Hrastju-Mota ; Anton Ploj. posestnik v Žitnicah ; Karol Svaty. trgovec in posestnik v Št. liju v Slov. gor.; Anton Golenko, posestnik in trgovec pri Šmi-klavžu ; Franc Urbanfschitseh, veleposestnik v Cilko-mu; Janez Lorber, posestnik v Vrtičah; Alsjz Lentz, trgovec v Ljutomeru; Ivan Petek, posestnik v Har-deku; Ivan Franci, veleposestnik v Poljčanah; J os. Tomažič, posestnik in oskrbnik v Vuzmetincih: Jan. .Vindiš, posestnik na Spodnjem Bregu; Franc Sobel, posestnik v Paričjaku; Franc Stajnko, posestnik v Ljutomeru; Anton Sirk, posestnik v Spodnjem Jakobskem dolu; Jakob Zadravec, posestnik in paromlinar v Središču; Anton Petin, lesotržec v Rušah; Prane Potočnik, mizar in posestnik v Št. liju v Slov. gor.: Anton Plohl, posestnik v Novi vasi in Matija Kren. posestnik v Stari gori. Nadomestni porotniki :	Ivan
Zwiüag, vrtnar, Martin Gajšek, trgovec, Ludovik Sabukošek, slikarski mojster, Ivo Andraschiiz, trgovec, Hubert Misera, stavbeni mojster, Andrej Matz-hold, gostilničar, Avgust Blažič, mizar, Jožef Riha, kleparski mojster in Franjo Havliček, lastnik agenture, vsi s; Maribora*	'
Podravska podružnica SPD v Rušah naznanja,
da se vsled sklepa občnega zbora rezervira v Planinski ali Radki koči le vnaprej plačane sobe, ozir. postelje. Z ozirom na to naj vsakdo, ki želi prenočišča, vpošlje pravočasno na gornji naslov pripadajoči znesek ter natanko označi dan prenočevanja. Prenočišče stane za člane 5 K, za nečlane 8 K. Vkljub team si priđržnje draštvo pravico, da odda plačano sobo dragi stranki, ako naročitelj ne pride do 22. are v kočo ter ni posebej naznanil čas poznejšega dohoda. '
Golica. Koča na Golici (Jeseniška) je otvorje-na. Ključavnice (narcise) v polnem cvetju! Vse turiste prosimo, da vplivajo na manj prevdarne sopotnike in čuvajo, da se ta znamenita) in redka cvetoča polja ne pokončavajo, temveč se ta kras in znamo •• nita posebnost Golice ohrani tudi še drugim poznej-š:m turistom. Planinsko neotesanost, grelo razvado: kakor da mora vsak turist imeti na palici cel šop, ..da bi ga bila lahko krava sita“ obsojamo in jo je treba, Če ne gre izlepa odpraviti' kako drugače — a odpraviti na vsak način ; Čuvajmo naše planinske parke!
Aljažev dom, 1000 m, tik pod Triglavom (2864 metrov) bo o Binkoštih že otvorjen, Dobro oskrbovane to postojanko SPD priporočamo ne le samo turistom, temveč tudi kot veleugodno letovišče in klima-tično zdravilišče za daljše bivanje in to prav posebno za čas od Binkošti do 15. julija, dokler ne prične glavna sezona. Okolica Aljaževega, doma je že brez snega. Zanimivo je ravno ta čas in seveda brez nevarnosti — opazovati iz daljave plazove, ki drče sedaj, ko se t&ja sneg navzdol iz tr glavskih sose -dov!
Mariborske Testi.
Dopoldanski pevski koncert priredi naša Glasbena Matica v nedeljo ob 10. uri v veliki Götzovi dvorani v Mariboru., V vseh velikih mestih prirejalo take koncerte v dopoldanskih urah, ko je glava najbolj čista, srce pa najbolj dovzeto za* mile zvoke naše lepe pesmi. Za okoličane kaj lepa prilika, da se tega koncerta udeleže v mnogobrojnem številu. Opozarjamo na zelo pripravne železniške zveze: V Maribor prihajajo med 7. in 9. uro vlaki iz juga (Celje), severa (Spilje), vzhoda (Ptuj) in zahoda (Koroško!, odhajajo pa popoldne med pol 4. in 7. uro zopet na vse strani. Čestokrat so ravno okoličani godrnjali, da ne morejo obiskovati večernih predstav, ker nimajo pripravnih železniških zvez na razpolago. Prilika. se sedaj nudi, ne zamudite jo. Dobro bi bilo, da si vsak preskrbi vstopnico potom predprodaje. Opozarjamo na plakate.
Ne zamudite priS ke! Kakor smo že poročali, se vrši pevski koncert Glasbene Matice v Mariboru v nedeljo, 10. t. m. v prostorni Götzovi dvorani ob Ih. uri dopoldne. Za obiskovalce so kaj pripravne železniške zveze dopoldne in popoldne. Pa tudi tisti okoličani, ki ne Stanujejo ob železnici, bodo lahko poselili naše lepo mesto bodisi peš, ali z vozili. Saj ie vendar prijetneje hoditi podnevi, kakor, v poznih nočnih urah. Zato na noge! Vsi h koncertu, da slišite našo milo pesem Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnik v Slovenski uliei.
Slovensko mariborsko gledališče. Zadnji čas so se pojavile o slovenskem mariborskem gledališču razne vesti. Njih prave ‘resničnosti še sicer nismo i-raeli prilike dognali, vendar želimo prav iz srca. da bi. bile izvite iz Irte. Bodisi kakorkoli že: slovensko gledališče v Mariboru se je pričelo leta 1919 in ne sme več prenehati! Tiho in pazuo smo zasledovati , kaj je delal letos g. gledališki ravnatelj Hinko’Nučičih javno mu smemo in moramo čestitali k dovršit v j te naloge. Malodane iz rtič je ustvaril na severni meji Jugoslavije važno kulturno postojanko, ki ji* stala nedvomno v prvi vrsti‘ž ostalimi v državi, v gotovih o-ziriji je pa naravnost prvačila, Kdor pozna zakulisne delo gledališkega ravnatelja poleg onega, kar je pokazal na deskah, ta Im znal vse to primerno oceniti. In po enem letu — vsega konec!? Ne, tega pač ne smemo dopustili pod nikakšnim pogojem! Zakaj bila bi ta sramota nič manjša od one, ako bi inorali oditi Jugoslovani iz Maribora, Nedopustno7 je pa tudi, da bi dobijt namesto dosedanjega nekaj manjvrednega, slabšega, Popolnosti nam je treba, ne pa poslabšanja, Vsaj kultura, naj nam bo nekaj celotnega, ker je treba, da delamo za njo vsi, če se že drugje res bolj težko zedinimo. Mislim namreč pri tem: vrzimo se vsi na delo, da ostane slovensko mariborsko gledališče: prvič kakor je, drugič, pa, da mn ne odreka me nikdar sopomoči pri izboljšanju. V tem tre -notk» še ne vem, kje je krivda, a eno mi je jasno: takoj jo je treba popraviti, pa naj bo zgoraj ali spodaj ! V takih slučajih je treba, da smo rahločutni kot potresna opazovalnica. Ako smo časih res tako skromni, da pravimo: saj veliko itak nimamo, moramo biti pa toliko odločni in ponosni, da si ohranimo vsaj to. Vsak, ki je v to poklican: delaj in stori tu svojo dolžnost! Pa. ne, da bi vili morda vence časnikarskih razmotrivanj in prerekanj, dolgih pogajanj in vse podobne običajne navlake in med tem nam je lisica ježa izgnala. In „Mädel süß“ bi s slastnim zadovoljstvom iznova pognal svoje lajne.
Posledica generalnega štrajka. Mariborski generalni Štrajk je imel med drugim tudi to dobro posledice, da je pokopal pokrovitelja in dušo komuni -stične zalege, zloglasnega Ogrinca. Nekdaj visokoleteči mož vzornega obnašanja je postal čez noč general brez armade in zaničevan pustolovec. Zanimivo bi bilo izvedeti, ako je od tistih treh milijonov laških lir katere je baje prejel Nachtigall od Italijanov, da vprizori revolucijo pri nas, padla v Ogrincevo malho tudi kaka. laška UraU	•»- *
Pojavi g. dr. Ivana Lah. V zadnjem „Delavcu“ je obelodanil kulturni delavec dr. Lah svoje pojave. Res, veliko je teh pojavov za mladega človeka, ki bi naj bi! rajši delal, pa je le dosedaj neprestano pohajkoval. Iz teh Lahovih pojavov je razvidno, da gospodine Lah doslej sploh ni nič delal, ampak živel kot ptice-selivke od samih pojavov. Ravno v Mariboru pa je zadel Lahov brezdelni in dobro plačani pojav na zasluženo odslovitev iz brezposelne službe . Ako si pa domišlja g. dr. Lah, da mu bo narod štel njegove pojave kot kulturno delo, se presneto moti. G. doktor, trpeli smo do sedaj vsi, a sedaj zahteva -mo delo od kulturnih delavcev.
Kavajrna Rotovž v Mariboru je glavno zave -(išče mariborskih Nemcev in renegatov. Ce jo obišče Slovenec, mu ni na razpolago niti eden slovenskih ali hrvatskih časopisov. Priobčujemo notico samo radi tega, da se sličnih zavetišč vsak, kateri vsaj malo slovensko čuti, izogiblje. Posestniku kavarne, g. Käjer-ju pa svetujemo, če so mu že slovenski listi' antipatični, naj si najme vsaj slovenske uslužbenke, da se ne bo gostom, kateri tje zaidejo, streglo v nemškem jeziku, ki ga vsak niti ne razume. Smo v jugoslovanskem Mariboru in zahtevamo iste pravice, katere so zahtevali Nemci v stari 'Avstriji od) nas!
Apel na ljudomila srca Mariborčanov! Prostovoljni rešilni oddelek mariborske požarne hrambe, kojega človekoljubno delovanje je obče znano, je rar di raznoterih popravil orodja, kot popravila rešilne -ga avtomobila, kojega popravilo stane čez 50.000 K, prišel v velike denarne stiske. Obrača se na vša ljudomila in plemenita srca mariborskega prebivalstva, da mu priskočijo z darovi na pomoč, vsled česar bo priredil na. binkoštno soboto in nedeljo, to je dne 22. in 28. maja, zbirco ter prosi, da mu vsak, kdor le količkaj premore, prihiti s prostovoljnimi darovi na pomoč. Gospodične in gospe, katere bodo v imenovanih dnevih nabirale prispevke in se tako žrtvovale za dobro in plemenito stvar, naj vsak, kdor le količkaj premore, osreči z obilnimi darovi!
Izlet k Sv. Urbanu pri Mariboru napravijo prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m., Mariboržani, imenoma zabavno društvo Jadran, Jugoslovanska matioa in Prlekija. Odhod iz malega vežbališča (Urbanova ul.) ob 7. uri zjutraj. Ob poMeseti urijmaša pri Sv. Urbanu. Popoldne zabava. Vsi, ki so po koncertu Glasbene Matice zadržani na vdeležitvi, naj pridejo po poldne. Vabljeni so vsi mariborski Slovenci. Pri deževnem vremenu se preloži izlet na poznejši čas.
Drž. stanovanjska komisija v .Mariboru opo -zarja ponovno, da se sprejemajo stranke le ob sre -dah in sobotah in sicer od 8. do 12. ure dopoldne . Dalje naznanja, da so tačas vse prošnje za podelitev stanovanj brezuspešne, ker ni nobenih stanovanj na razpolago.
v velikem obsegu. Orlovska zveza bo imela v petek 80. julija svoje prvo zborovanje zastopnikov vseh odsekov in duševnih voditeljev, v soboto 31. juliìa pia. bo glavno zborovanje. Fantovske Marijine djružbe imajo zborovanje v soboto Sl. julija dopoldne in popoldne. zvečer pa cerkvene oblasti' v cerkvi oo. frančiškanov. Orliška zveza ima 'tudi zborovanje. Slovenska Straža priredi v soboto, 31. julija popoldne manifestaci;;« za zasedeno ozemlje. Jugoslovanska strokovna zveza osnuje delavsko internacijonalo na velikem z boru vanju. Slomškova zveza prazpgje svojo 20 letnico. V petek. 3Ö julija obišče učiteljstvo Slomškov dom, v soboto 31, julija, njegov grob- lipa skupno zborovanje s češkim in lu*vajtskiip učiteijstvptn-Društvo katehetov zboruje v pondeljek, 2. avgùàta . ravnotako Jugoslovanska kmetska zveza in Občiha zvez». Jugoslovansko katoliško dijaštvb bo imelo Velilo zborovanje, ki bo trajalo tri dni, Slovenija bo številno zastopana ravnotako Hrvatska.. V sporedu nastopijo organizacije samostojipp kót „^ladepiške zveze“, ..Marijine družbe“, „Dekliške žveze*j‘vjKmet-ske zveze“, itd.	'
S p o r e d prvega slovanskega Orlovskega tabora v Mariboru od 29. julija do 2; avgusta 19S0.
28.	julija (sreda prihod, tekmovalcev za prvenstvo. krščansko socijalnoga dijaštva,
29.	julija (četrtek tekma za prvensjvp, zborovanje Jugoslov. (lijalke Lige. zveč. pozdravni večer dijaštva.
30.	julija (petek)' tekma vrst višjih in nižjih oddelkov, dijaštva, zborovanje orlovskih delegatov, pd-pold. prihod gostov, zvečer komerz.
31.	julija (sobota) Orlovsko in Orliško zborovanje, kongres fantovskih Marijinih družb, prodava 20 letnice Slomškove zveze, zborovanje Slov, kršč .
soc.	zveze, Slov, straže, Jugoslovanske delavske zveze, Društva kat. rokodelskih pomočnikov,; dijaštva, popoldne zborovanje Slov. kat. akademičnega starešinstva, ustanovitev Zveze pevskih in dramatičnih odsekov, skušnje za sv. mašo in javno telovadbo, manifestaci ja za zasedeno ozemlje, podoknica godb odposlancu sv. Očeta, zvečer slavnostni koncert ..Ljubljane" in umetmce-Orlice sestre Kreyslove iz Brna (klavir), v romarski cerkvi pri oo. irančiška -nih večerne slavnosti.
L avgusta (nedelja) slavnostni obhod, sv, maša. slavnostno zborovanje, popoldne javna telovadba na Teznem.
2.	avgusta (pondeljek) zborovanje Jugoslovanske kmetske zveze, Obrtne zveze, Društva slov, katehetov. Odhod gostov v Ljubljano.
3.	avgusta (torek) izlet gostov na Bled..
L avgusta (Sreda,) do 6. avgusta 1920 tridnevni soc. tečaj voditeljev krščansko socijalnih, organizacij.;
Dopisi.
Sv. Anton v Slov. gor. Tihotapstvo cvet© pri
nas vedno bolj in boli. Se celo kmetski fantje in dekleta izuglednih hiš se ne sramujejo prodajati svoje poštenje in svojo čast za ničvredni nemški denar. Nobena resna beseda ne pomaga, narodnost jim je deveta briga.
Rečica ob Savinji. Pred letom dni se je tukaj ustanovilo Dramatično društvo. Dozdaj je vpriZOrilo te-Ie igre: „Ceh in čar Letuša“, burka iz vojnih časov. „Halo, tren je tu, ali: Veseli večer ob Savinji“, slika v več dejanjih. „Oj zeleni grmi na gmajni, zakaj ste se posušili?“, odlomek iz Goethejevega dela: „Reinecke-Fuchs.“ „Morska taca na vratih, ali: Kako Cič krave molze“, veseloigra. „Kokošji dihur“, o-pereta. „Naduti Taljanaš“, slika iz zasedenega ozemlja. „Dolarji v pismu“ in „Zaboji brez žrebljev“, ža-loigra iz polpreteklih časov. .Tudi s poučnimi predavanji širi Dramatično društvo kulturo med flosarji;
n.	pr. iz zgodovine: „Razmerje Jugoslovank do nemškega. Gradca za časa vojne.“ Iž umetnosti: „Najnovejši kupleti v flosarskem slovstvu.“ Iž zdravilstva:! „Masle na glavi.“ Iz gospodarstva: „Kako naj pri-pomaga požarna hramba k glediškim odrom!“ Iz pravosodja : „Komedijanti pred okrajnim komisar -jem.“
Sv. Peter na Medvedovem selu.. Na poučnem sestanku Dekliške zveze se je obravnavalo sledeče::
1.	Pomen socijalne in politične izobrazbe za ženstvo, razpravljal g. voditelj. 2. Korist govora, pojasnjevala Drofenik'. 3. iVrla gospodinja, sreča družine, govorila Vehovar M. 4. Prednosti kmetskega stanu, naštevala Inkret J. 5. Devica Orleanska, življenjepis slikala Šmid. 7. Ljubezen do Boga in do samote, de^ klamovala Drofenik. 7. življenje ni praznik, prediligala Imenšek. C. g. voditelj je vsako točko še posebej razložil. Zapelo se je tudi več pesmi. Prihodnji sestanek se vrši mesca junija.
I» slov «tisk* «%*•! «vsk« tabo«**
Zborovanja vseh naših krščanskih društev. Ob prvem slovanskem orlovskem taboru v
Mariboru koncem julija se vrše zborovanja vseh naših krščanskih organizacij. Slovenska kršč. sod j»! -na zveza predloži načrt za nadaljnje prosvetno delo
Orlovski vestnik.
.. ^ 0 j J.6* LJodskoŠolsld orlovsld naraščal pi redi v nedeljo, dne 16. maja popoldne ob pol 4. u v dvorani pri Belem volu Finžgarjevo igro:	Ptič
m	V8poreduie. naraščajska telovadba, dc
klamačije in govor. Pndfte in spoznah bote orlovsl vzgojo mladine !
B r a s I o v č e. Na binkoštni pondeljek, di
24.	maja bo prvič nastopil braslovštd Orel, Na te orlovskem taboru, pri katerem sodeluje oeljsko okro je bodo nove fantovske čete prisegle na< Zmagoslavi orlovsko zastavo. Vsa katohška društva so iskrei porabljena!
Cerkveni glasbenik, izšla je 3. in 4 številka „Cerkvenega glasbenika“ kot glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani s prilogo vred, obsegajočo več skladb kot Premrlovo „Ave Kraljica maja“, Klemenčičevo „Majniška pesem Jezusa“ ter več drugih krasn'h skladb za mešane zbore s par titurami vred. Naroča se pri „Cecilijinem društvu“ v Ljubljani ter stane celoletno 20 K, za dijake 12 kron. Toplo priporočamo!
Pohištvo
TVORNICA IN ZALOGA MARIBOR KOROŠKA CESTA 46 S3
Peter Hochnesser
in drugovi Tovarniške cene
’♦>
RESTAVRACIJA
t,NARODNI DOM
« V MARIBORU «
se najtopleje priporoča za obilen obisk
HINKO KOSIČ, RESTAVRATER
Carrara marmor-la
prvovrstnega je došlo veé vagonov. — Raznovrstna naročila nagrobni-? sporne- 365 nikov, plošč za pohištvo itd. sprejema
»anmeseika družba Celie.
Hranilnica in posofjinica društva katoliških mojstrov v Mariboru, Vetrinjska uižca 20
obrestuje »loge po 4°[»
in daje posolila proti poroštvu*
Uraduje v pondeijek in četrtek od 5.-7. ure pon

Raznas
JOSIP NEKREP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU
se priporoča za popravila in za napravo novih stavb za točno izvršitev
Službe t
Mizar-preddelavec
vešč dela na strojih, energičen in delaven se sprejme za takojšni nastop. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava, pia'-a po dogovoru. Ponndbe na uredništvo lista pod „mizar-preddelavee“.	369
Kontorista
vseh pisarniških delih izurjen, vešč hrvatskega ali slovenskega in nemškega jezika kakor tali stenografije išče tovarna Ignac Jellene, Karlovac.	878
V|«t« o „ aii vrtnarica, mar-* tilldfi ijjT) dobro izurjen, pošten in trezen se sprejme v paromlin Majdič, Celje. 374
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice
r. a. s w. z.
P?Oda$li razil' manufakture za moške in ženske obieke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in .'.	poljedelske stroje.
Kupujg pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Pratico kupovati io prodajati zadrugi imajo samo člani.
Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Glavna trgovinaill pisarn e 7 Go raji Radgoni. Podružnicam Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci.	259
HURE
vsake vrste se sprejmejo v popravilo.
Postrežba toöna. Cenezmerne Jan Ignacij, Maribor
Glavna posta, 2. nadstr., levo.
Kupi
LES*
rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupi v vaaki množini
„SEVER«
društvo lesnih industrialcev dravske doline
MARIBOR,
Aleksandrova cesto 48.
Kupujem
fo najvišjih cenah hlode, rezan | in tesan jelov kakor trd les ter jj vsakovrstna drva za kurivo. | Viktor Glaser, lesna trgovina v \ Rušah pri Mariboru.	1796 |
■ !
Proda sai
Tp'/lzii	zapestnica,
1 CZihd /jI ti Lei grebrnežU-
ce in zajemalke, jahalni črevlji, so po ceii na prodaj. Magdalen-ska ul. 16, vrata 2, Maribor. 873
Dva lepa dobro ohranjena
harmonija Cda Kar0‘
Sv. Jur ob južni žel.
Artman,
375
K pfatno
najbolie kakovosti
je «daj na prodaj pri
Aloiiilu Qniuiak
Maribor, * f £f
Ministrstvo trgov ne in industrije je z odlokom z dne 4. marca 1920, VI. št. 299 dovolilo podpisanim ustanovitev delniške družbe „Gospodarska banka v Ljubljani.“
V smisln §§ 7 in 8 pravil znaša delniška glavnica 4,000.000 K in je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400 K, ki se glase na prinositelja. Tu delniška glavnica se sme na predlog upravnega sveta po sklepu občnega zborazvišati do 8,000.000 K z izdajo nadaljnih delnic po 400 K ki se mora v gotovini polno vplačati.
Osnovno glavnico 4 milijonov kron oddamo v javno subskripcijo in sicer
10 000 del i© p K 400’— nominale*
Nominalna cena se mora pri subskripciji takoj v gotovini polno plačati odbivši 4 odstotke kot obresti od dneva vplačila do 30. junija 1920. Vrh tega je vplačati za stroške izdaje delnic po K 20— za vsako delnico.
Subskripcija se vrši p d 18. mala d o .31. mmM f. !•
Prijave sprejema: Za d f felina IlOza V MtlbljSIli,
Delnice so deležne čistega dobička od 1. julija do 31. decembra 1920. Vsakemu subrikribentu bo izdala Zadružna zveza potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
Subskribentom se bo o dodelitvi delnic poročalo.
Po dodelitvi delnic se izroce subskribentom proti vrnitvi potrdil o sub-skribiranih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se sploh niso mogle dodeliti delnice ali pa ne v znesku pri subskripeji vplačane svote, se vrne obenem odgovarjajoči znesek oziroma prebitek.
Delnice se izroče pozneje proti izročitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah
V	smislu § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih pet delnic po en
glas.
V	Ljubljani, 3. maja 1920
Josip Burgar, posestnik Hraše pri Smledniku. Franc Cerar, tovarnar, Stob pri Domžalah. Karol Čeč. ravnatelj Jugoslavan ~ke tiskarne v Ljubljani, Ivan Finžgar posestnik, Breznica, Vladimir Kobi, veleposestnik, Breg pri Borovnici, Jernej Kopač, tovarnar, Sp. Šiška, Fr. M. Kramberger, tovarnar Domžale. Evg. Legat, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani Dr. Ivaa Mazek, odvetnik, Litija.
Veletrgovina
Ludovik Kuharič Ormož
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufakturnoga blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga.
Glavna zaloga delniškega ii Piva II
J
TUGO VINA
dobro idoča v največjem indu-strijeinem krajn Slovenije ob glavni eesti blizu župnijske cerkve se radi rodbinskih razmer odda takoj v najem. Pojasnila daje :
Alojz Šlander, fcre.ašii mojster ŠT patre! pri Preboldu, Štajersko.
RAZGLAS.
48. redni občni zbor delničarjev
.1 ’UUM.UMU. w... «niUMW
mariborske eskomptne banke
določen na 18- mejnika 1920 ob 10. uri dopoldne se ©rekli le ter se vrši reM oteinl xb©r dne 31. majnika 1920 ob 10. uri dopoldne
v dvoranT^ärlBörake~e3kömptne banke, Aleksandrova cesta štev. 11. ===.==rr—-—-——
DNEVNI RED:	■	- -
1.	Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1919.
2.	Poročilo nadzornega odbora.
3.	Zaključek o čistem dobičku.
4.	Volitev članov upravnega sveta.
5.	Volitev nanzornega odbora.
6.	Zvišanje delniške glavnice od 6.000,000 na 10,000.000 K.
7.	Sprememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Tisti gg. delničarji, ki se hočejo udeležili občnega zbora, morajo položiti delnice Mariborske eskompte banke s tekočim kuponom do najdalje 20. maja 1920 pri blagajni mariborske eskomptne banke v Mar boru ali pri njenih podružnicah v Velikevcu in Murski Soboti, kjer se jim bodo izročila tozadevna potrdila.
Novi gg. delničarji blagovolijo predložiti do tistega dne interimske liste.
Upravni svet Mariborske eskompte banke.
^datateli in «dežnik: Konsoroij »Straža.*
urednika Mn&osim Stapan.
&1a§ tiskarna m* Girila « MatriBner»,