Sfev7217
tf Trsta, v ponedeljek 11. avgusta 1919
Letnik XUV
Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: unca sv. F:aiči§ka Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-ri*tvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Šteian Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol leta L !8 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov m n po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1-—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naroč iina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. Fiaači&ka Ai. 20.
P;oiissitev Tiove vlade na Madžarskem.
BERN, 10. (Štefani.) Poročilo z Dunaja pravi: Zgodovinska rzprememba vladavine se je izvTšrla v največjem redu in popoln ama mirno. Romunsica sarrtiziča je bila pripravljena za posredovanje. Ob I9'30 se je zbrala velika množica pred hoteJom Bristolom, kjer je izjavil predsednik roinisUrske-■ga sveta Friderik v imenu vlade, da se je stara vlada odrekla in da je sestavil nadvojvoda Josip novo vlado. Ob 22 .so imele vse ententne misije v Buim,pesti sestanek, h kateremu sta bila povabljena tudi nadvojvoda Josip, in bivši predsednik fJrriderVv. Sestanku, ki je trajal 2 uri, je predsedo-'va-1 cngteški general Gor-don. Prišlo je do sporazuma v v>eh spornih vprašanjih. Načelniki m V j so oW:-uir>j v4:xli svojo pomoč. Potoni misij je ob-vesv12 \vada en-tento o Spremembi vl-adavnie in ukrenila, Ca se vrnejo madžarske čete, k« so v Szo^ecLmu, na Dunaju in v Gradcu, v Budimpešto.
Nadvojvoda Josip o razvoja položaja na Madžarskem. *
LONDON, 10. (S.) V razgovoru z dopisnicom Reu:«er:eve agencije je 8 t. m. izjavil mdvojveča Josip, da mu ie nemogoče reči, ali izbere Madžarska rn-o-narhieno aH republikansko vladavino, .ker v^re odlooitev v tej stvari narodni skupščini*. Nadvojvoda je dostavil: Nemogoče je izvesti volitve, dokler traja romunska zasečba. Volitve se bedo Vršite na podlagi splošne volilne pravice. Vsi -Madžarji, moški in ženske, stari nad 24 let bedo -imeli volilno -pravico. Sedanji pcfoža] na Mudr-■žar~ke:n je kritičen. Romuni so obustavi-Si železniški, brzojavni in telefonski .premet in tako ovirajo dovoz ž: vi I v Budimpešto. Nadvojvoda je zaključi. rokoč, da se nova vlada ne bo pogajala z Romuni, pač pa da zaupa v entento.
Naredbe ministrskega sveta.
GURIH, 10. (Štefani.) fc Budimpešte pcročaio: JVtji'istrsiki svet ie ćovoKi nosntr vojakom '?r* fte, •Jci so j h nos":M pred 21. marca, in je obnovi: une iar.-r h 'inadn&ov. IVrža-vni -tajnik Bela Terle.v je KI irronf n za ministra za prehrano v Fri-edricho-vem kabinetu
E!e*.a Kuba poJ orr-žaiškiin nadzorstvom.
CURlrt, 10. (Stei-ni.) Pc-oč -o iz Wef«iKrna pravi. da je prispel Bt'j Ki*i»n v Grc^san bHzu Kd-niST-grabena, kjer ga stražsjo orožniki.
Kcko je nadvojvoda Josip prerzel vfedo.
BERN, 9. (S.) Z Dunaja poročajo: Brzojavka iz Budimpešte javlja, da priobčujejo posebne izdaje listov izjave min. predsednika Friderika o zadnjih dogodkih. Vse miroljubne organizacije in'uradniki vseli ministrstev so sklicali milici: četrtek zborovanje, na katerem so razpravljali o položaju. Govorniki so izražali svojo žalost nad dejstvom, da se država bliža z velikanskimi koraki svojemu polomu. Nagla-žali so, da se množe povpraševanja s strani en-tenlnih misij, iz katerih je razvidno, da vlada nima več moči in da je popolen polom neizogiben. Nas narod, so govorili govorniki, ki je toliko trpel, se bliža uničenju, če se ne najde mož, ki bi mogel rešiti Madžarsko. Prva posledica tega znamenitega dogodka je bila sestava deputacije, ki je odšla v Alezath, kjer jo je sprejel nadvojvoda Josip. Deputacija je rotila nadvojvodo, naj prevzame v svoje roke zaključek teh razmer in naj reši državo od popolnega poloma. Nadvojvoda Josip je izjavil, da je pripravljen sprejeti to izredno težko nalogo in je takoj odšel v Budimpešto, kjer je stopil v stik 2 vsemi ententnimi misijami. Pogajanja so trajala ves dan, in končno je uspelo, da se zagotovi podlaga za njegovo delovanje. Pogajanja z entantnimi zastopniki v Budimpešti so končala s tem, da je nadvojvoda Josip sprejel nalogo, da razreši krizo. Okoli poldneva je bila stara mestna straža na novo sestavljena in oblečena v stare uniforme. Z mestno stražo vred je čakal pred sedežem ministrskega sveta ves prostovoljski zbor, sestavljen od okoli 6000 mož. Ministri, ki so se bili ravnokar sestali, so bili pozvani, naj čimpreje predlože svoje demisije, kar so tudi storili. Nekaj časa so bili pod nadzorstvom, a zvečer so jih spremili domov.
Krvavi spopadi z Romuni t Budimpešti.
REKA, 8. (»Era Nuova«) »Agramer Tag-blattu« poročajo iz Budimpešte, da so Romuni razorožili policijo in madžarske čete. Uvedli bodo bržkone poštno in listovno cenzuro. Romunska zasedba je naredila zelo slab vtisk na prebivalstvo. Groze izgredi in prelivanje krvi. Narod prosi ogorčeno angleške in ameriške čete za posredovanje, ker to se smatra, da je to edino sredstvo za preprečenje pobojev. Prispela sta načelnik ameriške misije polkovnik Caysey in stotnik Gregory, toda zdi se, da niso imela njuna pogajanja z romunskim povelj-ništvom sploh nikakšnega uspeha.
Z dežele poročajo o protiboljševiških vstajah. Kmetje vdirajo v mala mesta in linčajo boljševike. Prišlo je že do krvavih spopadov z Romuni. Romunski general je baje izjavil, da se za vsakega ubitega Romuna ustreli pet Madžarov.
Vesti z Dunaja potrjujejo krvave spopade z romunskimi vojaki v predmestju. V nekem delavskem okraju so romunske čete zaprle ob 8 neko važno ulico. Delavci, ki so se vračali domov, so poizkušali prebiti vojaški kordon, toda Romuni so začeli streljati. Število žrtev ni znano, ker Romuni ne pustijo nobenega blizu. — Hrvatskim listom poročajo iz Budimpešte: Z glavnega stana je prišlo naslednje službeno poročilo: »Naše čete so radi strategičnih vzrokov zasedle Budimpešto. Vsled tega se vsa Madžarska smatra za zasedeno ozemlje.*
PODLISTEK
Illjeua opcroRa. a5>
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č.
-»Ej, ata, atica, moja sladka duša!« je udarila nemimica v smeh ter plosknila z rokama, »ali sem te preplašila, kar stresel si se kakor da te je kdo z vodo polil! Ne boj se, naši smo, domači smo! Zdi se mi, da se je tudi tvoja pipa prestrašila, pak je ugasnila stara sirota. Da vidimo!« — je dekletce pokleknilo pred človeka, pogledalo v pipo in nadaljevalo smeje se: res je! Ha, ha, ha! Ali sem prava nevrednica! Toda, temu je lahko odpomoči. Čakaj, čakaj, moja starka!* Dekletce je vzelo jeklo, kremen in gobo, kar je ležalo poleg starca na klopi, ter je začelo junaški kresati, pihnilo dva- trikrat na gebo, jo položilo pazljivo na pipo in reklo: Tako! Sedaj gori zopet veseloU Med i tem je starec položil svojo veliko roko na glavo mladenke, odbil dim iz pipe, ter ji rekel solznega očesa in v smehu:
»Marica, Marica, mala kuščerica. Viješ se in motaš, in kamor te je nameril slučaj, te je s\et poln, tebe in tvojih vražnosti.«
»Molči, atek, molči!* je nadaljevala deklica,1 pritisnivži starcu roko na usta, »pusti me, naj]
IZ NEMČIJE. Delavski in vojaški sveti cočeio podati računov.
BASEL, 10. (Steiara.) Iz Weimarja pišejo: V narodni skupščini je izjavila vla-da, da niso hoteK razni delavski in vojaški sveti kljub vsem zahtevam podati računov. Država ie Izgubita najmanj 100 milijonov markov. Skupščina je nato odobrila tzakcsi v .plačah.
Nemška komisija za vojna bremena.
VERSAILLES, 9. (Štefani.) Lcrsner je pos-ia* slavnemu tajniku mirovne .konference neto, v kateri naznanja ustanovitev -komisije za vojna bremena, ki hoče stopiti v zvezo z me.dzavezniško komisijo iza po-prave. Nemška komisija je sestavljena iz zastopnikov rasnih nemških ministrstev, ■z zastopnikov narodnega gospodarskega urada in delavskega urada. Komisijski predsednik bo Bert-mann, ravnatelj nemške banke.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Seja avstrijskih delavskih sindakatov.
SAINT GERMAIN, 9. (Štefani.) Leucher je proJsedovail popoldne sestanku, katerega so se udeležili SchuMer in glavni posJanci- avstrijskih delavskih sindikatov. Franchelstein se ie udeležb kot tolmač. Seja se je bavila z vprašanjem o sodelovanju Avstrije v opustošenih ozemljih.
Narodna skupščina in mirovni pogoji.
CURIH, 10. Z Dunaja poročajo: Narodna skupščina je vzela na znanje Rennerjevo poročilo o mirovnih pogajanjih. Sprejela je resolucijo, v kateri izjavlja, da so pogoji, izročeni dne 20. julija neizvršljivi, čeravno se lahko reče, da kažejo spravljive namene v Čl- 26, ki zahteva, da se vojna bremena nalože vsej stari avstroogrski monarhiji.
CURIH, 9. (Steiani.) Ž Dunaja brzojavljajo: Velika komisija narodne skupščine je zaslišala in proučila v prisotnosti ministrov Rennerjevo poročilo k miTOvrtjn pogajanjem. Predsednik Hauser je predtegal resa.učijo z izjavo, da se ne dajo uresničiti -pogoji, (izročeni 20. julija, niti politično, ni bi gospod ar skov niti finančno.
CURIH, 10. (S.) Z Dunaja se -poroča, da je v velikem odseku narodne skupščine predsednik ođidka: za- zeiinjenje z Nemčijo pristal na resolucijo, ki jo j»e picdiložii Hauser, in predložH drugo resolucijo, s katero se pozriva avstrijsko odposlanstvo v Soint Germainu, da naj posreduje pri en-Henfci, da se zavaruje mh* in red na Madžarskem, dOidet ljudsko tgiaisovanje v zapadni nemški Mad-žaraki ne dotočri politične uredbe te pokrajine. To *j.UrdcJco glasovanje bi se moralo vršiti -pod nadzorstvom kaike nevtralne vilasti. Obe resoluciji ste b?H sprejeti.	_
Iz Jugoslavije.
Jugoslovanski episkopat se nagiba mm srbsko straa.
RIM, 8. (»Era Nuova«) V Zagrebu se-je vršil koncil pod predsedstvom monsignora Bauerja. Iz Vatikana poročajo, da bodo katoliški škofje iz jugoslovanskih dežela poslali razun papežu tudi srbskemu prestolonasledniku brzojavko, v kateri bodo izjavili lojalnost napram novi jugoslovanski državi. Koncil je tudi izrazil željo, naj bi se razširil konkordat, sklenjen med sveto stolico in Srbijo, na vso Jugoslavijo.
Gre pa sedaj za ureditev ne samo zunanjih odnošajev med državo in katoliško cerkvijo, temveč tudi za določitev položaja katoliške cerkve v državi sami. Za sedaj so urejena glavna vprašanja katoliške cerkve po različnih vladavinah: po avstrijski zakonodaji za Slovenijo in Dalmacijo, po ogrski zakonodaji za Hrvatsko, a po izredni zakonodaji za Bosno. Treba je torej ustvariti es^tno stanje. Lahko bi se ukrenile tudi dalekosežne reforme, posebno glede gmotnih razmer rimskega klera, ki se morajo izboljšati. V ta namen predlagajo škofje nekakšno versko avtonomijo in zahtevajo zato od papeža, naj odobri načrt za zborovanje hijerarhičnih preds ta vitel jev katoliške cerkve v Jugoslaviji. To zelo važno vprašanje
izbijam šale, naj se nažvrgolim pesmi, dokler mi igra srce kot rosa na jutranji sapici. Pa na!« je dvignila vrč iz vedrice, »daj, napi) se na ta strah! Od mene ti bo sladko!« tegnil silno iz vrča.
-od ni imej od ootpjap pljdn^od al oajejg
»Da ti povem,« je brbljalo dekletce dalje, ~-da vidiš, kako nam vino lepo kaže. Veruj, za petdeset veder več, nego lani. Ne vem, ne vem, ali se nisi, dragi atica, prevaril v računu, bomo-li imeli dovolj posode. Ali bo trgatve, ali bo veselja! To mi je, veruj mi, več nego moj god. 2e sem nasnubila celo krdelo deklic, ti pak kakega gospoda — ali enega te prosim, prav lepo prosim. Ne res, da storiš po moji volji? Reci, da hočeš!«
»E, pa kaj? Govori, Marica moja!«
»Prosim te, ne vabi tiste suhljate maškare, mestnega apotekarja!«
»Pa zakaj naj bi ne povabil njega? Prihaja v hišo; čestita za novo leto in god.«
»Vem, vem, in pošilja pomade in parade in slaščic in drugega vražjega drobiža, pak se pri tem sladko in presladko smeje, ali--—«
»Nu, kak ali*---
Veš, ko sva že tako na samem, govorila ti bom od srca. Mamica hvali pred menoj tega doktorja, kakor da bi bil sam božji svetnik. Ali jaz ne vidim v njem nikake svetosti, ifiar-več dolg neumen obraz, našopirjeno baroko.
mora priti v nasprotje z nekaterimi načeli rimske kurije; zdi se vendar, da pride do nekega sporazuma. Jugoslovanski Škofje zahtevajo razun tega, naj se uvede v novi državi v liturgijo staroslovanski jezik. Ta reforma, ki jo je že mnogim krajem dovolil Leon XIII., ni bila, iz raznih vzrokov, povsod uveljavljena. Jasno je, da gre za ustanovitev jugoslovanskega klera z lastnimi obredi, ki bi veljali za vso državo; zdi se skoraj, da gre za ustanovitev narodne cerkve, kar bi seveda ne videl prav rad Vatikan, ki bi ne hotel dovoliti, da se katoliška cerkev podvrže belgrajskem nadzorstvu in gospodstvu. To bi ne ugajalo tudi Italijanom, ker bi bili njihovi majhni deli raztreseni po jugoslovanski zemlji, potlačeni s to novo obliko raznarodovanja, ki bi izbrisala vask sled latinskega katoliškega ritusa, ki ravno karakterizira italijanski ritrs v onih krajih.
Vatikan bo priznal državo SHS.
ZAGREB, 9. »Jutranjemu listu« poročajo iz Pariza: Jugoslovanska delegacija je dobila iz Rima vest, da bo Vatikan baje priznal državo SHS šele po rešitvi jugoslovansko-italijanskega spora. Istočasno bo Vatikan ustanovil v Ljubljani začasno zastopništvo. Za tamošnjega zastopnika bo baje imenovan dunajski nuncij.
IZ ROMUNSKE.
Romunsko vojno poročilo.
PARIZ, 10. (S.) Iz Bukarešta se poroča: Romam ski glavni stan javlja, da so brli na vzhodni fronti odbiti napadi boljše viških oddelkov in da- se na izac>aOni fronti nadaljuje razo rože van je rdeče S3.rde. V Budimpešti vlada mir. Romuni so zasedat »desni del budampeštanskega predela. 3. t. m. so Romuni vkorakali v Temešvar ob nepopisnem navdušenju.	_
IZ POLJSKE. Povrnitev ameriške misije iz vzhodne Galicije.
VARŠAVA, 10. (S.) Člana ameriške misije Doveare in Foste ter angleški major Pary so se povrnili iz vzhodne Galicije, kamor so bili odšli, da uvedejo preiskavo na podlagi ukrajinske prjtožbe na mirovni konferenci proti Poljakom. Amerikanci so osebno ugotovili, da vlada povsod red in mir. Vojaške in civilne oblasti porabljajo vsa sredstva, da bi pomagale deželi. Tudi metropolit Szeptycki je izrazil ugodno mnenje o poljskih oblastih. Izjavil je, da ni bil nikdar interniran. Ukrajinski poslanci v dunajskem parlamentu Ohrymovicz in druga dva, ki so internirani v Dubru, so se izjavili zelo ugodno o postopanju ž njimi. Minister Ze-diejenih držav upa, da bo poročilo o tem postopanju, ki ga je poslal svoji vladi, popolnoma pojasnilo vprašanje.
It ftalije. .
Minister Schanzer na povratka iz Londona v Rini
LONDON, 9. (Štefani.) Minister Schanzer je od potoval d. nes s svojim tajnikom, inženirjem Var varem, iz Londcna; vrnil se je v Pariz, kjer se mora muditi nekaj dni, nakar bo nadaljevai v četrt cik svoje potovanje v Rim. Schanzer ie dosegel na potovanju v aruideško glavno mesto svoj namen s tem, da so se določili: :za zadovoljiv način za Italijo načrti za poseben dogovor o finančnih vprašanih, ti-čočih se obeh vlad. Izid takih .pogaja-nf je nov dokaz tndne volje k«i jo imate obe viatti, da ohranite vzajemne odwošaje iskrene a veze in politične in gospodarske trdnosti. Tudi Marconi je odpotoval iz Londona, v Pariz.
Smrt Leoncavalla.
SUCCA, 10. (S.) Iz Montecitinija poročajo da je tam včeraj umrl skladatelj Ruggero Le-oncavallo. — Pokojnik je bil skladatelj več znamenitih oper, kakor »I pagliacci«, »Boheme«, »Charletton«, »Zaz&« itd.
zajtrku. Zajtrka so se udeležili tudi italijanski poslanik v Bruselju, osobje poslanstva, prvi beJ?ij>!ci minister in ministri za zunanje in za gospodarske zadeve.
IZ FRANCIJE.
Potočare v Hazebrouku.
HAZEBROPJKU, 10. (S.) Predsednik francoske repirbMke Poiocare je v spremstvu ministaa Ley-Bnesa posetit mesto. Sprejel ga }e župan, župnik Ltemire, kii ga }e pozdravil, rekoč, da se strinja s tistimi, ki hočejo imeti svobodo v vednostni in tepotni tekmi. Leirare je izirazal željo, da bi izginila nesporajzumljenje in bi se v vseh cerkvah ustanov Ha župna društva. Pcšncare je odgovoril, čestitajoč Lemireu na dejstvu, da je vse prebivalstvo tekom va'-r?e dajafo zgied sležnosti in edinost!*. Ko je ipred-soinik še ^prisostvoval para<t čet, ee je vrnil ■na postajo ob radostnih pcoiravih prebivalstva.
IZ BELGIJE.
Belgijski kralj sprejel Tlttonija.
BRUSEL, 9. (Stesani.) Belgijski kralj je sprejsJ danes ob 12*30 Tittonija, katerega je zadržal pri
šiljast nos in — da, oprosti — velika ušesa. Vedno mi hoče poljubljati roko, vedno mi govori: »frajla in frajla« in vsakovrstne budalosti, ki jih jaz ne razumem, a pri tem preobrača oči, kakor da je izpil polič rabarbare — in jaz udri v smeh. Ko smo bili zadnjikrat o šmarnem dnevu na cerkvenem shodu v Remetah, je kupil cel tovor lecta, pak ga stavil pred-me, pokazal zobe kot opica in rekel: »Na, na, vzemite frajlica!« A jaz na to: »Hvala, gospod apotekar, jaz ne jem te sladkarije; mogla bi si pokvariti želodec, pa bi morala piti vaše medicine, ki so mi odurne kot strup. Jaz mrzim sploh vse, kar je sladko, in ugaja mi, kar je papreno, a vi ne prodajate v svoji apoteki paprike.« Tako sem mu rekla, a on zopet: »Ali, frajlica!« Jaz pa sem se odrezala: »Nisem frajlica, imenujem se Marija Radičeva, vaša prepokorna služkinja, gospod apotekar!« Mama se je strašno jezila name, a ko smo šli domov, sem šla po šumi spredaj, da si naberem šopek. Ali, nesrečni apotekar se mi je prilepil ob pete, pa je govoril to, govoril ono. Česar nisem razumela; in slednjič, pomislite, dragi atica! — sram me je povedati — hotel me je poljubiti; nu, jaz — ne vem, ali je bilo prav, toda srce mi ni dalo drugače — sem ga nalahno lopnila po nosu ter rekla, da te sladkarij« najmanj« potrebujem.«
t- tep.
(Dalj«.)
Rušilo v letih 1914.-1918.
Boljševiški preobrat meseca oktobra 1917.
Po zmagi nad Kornilovim se je morda zdelo, da se je za vedno utrdila sila ICerenskega. Stopil je tedaj on sam na čelo armade kot vrhovni poveljnik in vrhovni poveljnik in bivši »tru-derik« se je obnašal sedaj kot novi evropski potentat. Okoli sebe je imel vse polno častnih straž in uporabljal je zase vedno le bivše carske vagone itd. Toda Kerenskij sam je čutil, da je vse to le navidezno, da nima absolutno nobene zaslombe. Bal se ni samo ljudstva, temveč ravno tako tudi najbližjih tovarišev v ministrstvu, in kadar je hotel s svojimi najožjimi somišljeniki, katerih pa je imel samo dva ali tri, pogovarjati tako, da bi ne bilo prisluškovalcev, so sedli v avtomobil in se peljali daleč ven iz mesta. Šoferja z avtomobilom je pustil na sredi ceste, in Kerenskij se je napotil s svojimi zaupniki daleč v stran, kjer so sredi polja sedli na travo in natihoma potem presojali obstoječi položaj. Ko se je vršila neka ministrska seja in je na njej neki general poročal o položaju na fronti, se je Kerenskij nagnil k njemu in mu pošepetal na uho, naj ne nadaljuje, češ, ker bi minister Černov mogel vse to priobčiti Nemcem.
Ko so se boljševiki po objavi kompromitira-jočih dokumentov poskrili in je bila vila Kše-sinskoj zopet v vladnih rokah ter tako boljševiki niso imeli več tega zbirališča, so ubrali drugo pot, da bi prišli do svojega cilja. Poslani so bili tajni agitatorji k mornarici v Kronstadt, drugi del agitatorjev pa k polku Latišev, ki niti ruski niso znali, v petrograjski okolici, ki naj bi ta polk z visokimi denarnimi svotami pridobili za njihovo stvar. Bil je domenjen trenutek, kedaj naj nastopijo eni in drugi, in zato se je tudi boljševiški prevrat izvršil tako nepričakovano, da je več ministrov še sedelo za posvetovalno mizo v zimskem dvorcu, ko so vdrli v palačo boljševiki, in zato tudi ni poteklo skoraj nič krvi. Upirali so se nekoliko časa edino le kadetje častniških šol.
Med drugimi, ki so zbežali pred boljševiki, je bil tudi Miljukov, ki se je skrival dolgo časa, dokler se ni pojavil pomladi leta 1919. v Kijevu, kjer se je zatekel pod okrilje nemške vojske. Ob tej priliki je pokazal Miljukov svojo popolno nesposobnost, ko se je izrazil v korist zveze med Nemčijo in Rusijo. Zato tudi ni bilo čudno, da so ga Francozje zapodili iz dežele, ko je prišel v Pariz; toda malo drugače se je godilo tudi Kere^skemu, katerega ste angleška in francoska vlada tudi le trpeli.
Značilno je torej, da bcl;ševiškega prevrata meseca oktobra leta 1917., ki pomenja začetek boljševiške vlade na Ruskem, niso izvojevale ljudske mase in delavski bataljoni, temveč izključno le Latiši, ki sami niso niti znali govoriti po rusko. Latiško vojaštvo je zagradilo ulice, in narod se je prve ure začudeno povpraševal, kaj neki pomenja vse to, toda straža zaraui neznanja ruskega jezika niso mogle odgovarjati na ta vprašanja.
Boljševiški preobrat meseca oktobra leta 1917. v Rusiji je tipičen primer prevrata s po močjo najemniške vojske.
Bel za soibato dunajske olaft In Html
Neki češki pisatelj je objavil znamenit članek, ki razpravlja o predmetu označenem 2e v naslovu. Dunajskih vlad, ki so pestile nenem-ške, izročene jim narode, sicer ni več, ali vsaka beseda o vzrokih njihovemu padu ohranja svo jo veliko aktualnost, ker si morejo iz nje drugi črpati pouk, kako se ne sme, kako se mora, da ne pride katastrofa prej ali slej.
Zato posnemamo glavne misli iz te razprave. Pa tudi zato, ker je bilo mnogo analogije med položajem češkega in slovenskega naroda, kolikor je bilo to odvisno od dunajskih vlad.
Po katastrofi na Eeli Gori (8. novembra 1620), se je absolutno gospodstvo Habsburža-nov tako utrdilo v čeških deželah, da je trajalo 300 let do — sedanje svetovne vojne.
Državnopravna stremljenja, — ki sta jim bila glasnika Palacky in Rieger — niso bila nikakor naperjena proti Avstriji, najmanje pa proti nje
IVAN BALOH:
Porotnik.
Popotnik je stopil v vas. Vsi obrazi so bili tuji in tuje vse hiše. Nihče ga ni poznal in on — nikogar. Otroci so se igrali sredi vasi in peli pesmi, katerih ni razumel. Te besede so mu bile tuje, neznane.
Stopil je v gostilno, da bi se odpočil. Gostilna je stala tudi tam pred leti, a bila je majhna, nizka, zdaj pa visoka, krasna in prostorna.
Prišla je gospica in vprašala tujca, kaj želi. Povedal je, a ona ga ni razumela. Nasmehnila se mu je in rekla, naj vpraša v tistem jeziku starega Andrejčka, občinskega reveža, ki v kotu smrči, samo on še razume tiste besede, drug v vasi pa nihče več.
Dekle je odšlo k drugim gostom — on pa se je zamislil.
Stopil je k starčku in ga zbudil z besedami: Ali hočete kozarček vina?
Starček se je zbudil in hitro dejal: »O ja
gospod!«
»Naročite, naj nama prinese!« Pa je krevsal v kuhinjo in prinesel takoj. Berač je prisedel — fcostje so jih pa čudno gledalL Mislili so si pač: tujec je dobrega srca revež m mu smili.
Popotnik j« vprašal, te ga kaj pozna.
dinastiji. In krilatica Palackega: »Mi smo bili pred Avstrijo in bomo po Avstriji« — ni bila nikakor mišljena revolucionarno. Cehi so stremeli po politični, narodni in gospodarski neodvisnosti, ali v okviru habsburške monarhije. Ali avstrijske vlade niso hotele poznati »češkega vprašanja«, ali pa so je hotele nasilno rešiti na škodo češkega narodal Le slepota, s katero so bile udarjene dunajske vlade, je zakrivila, da so porabljale okoreli centralizem, da bi slabile Cehe narodno, politično in gospodarsko.
Cehi so dolgo tirali abstinenčno politiko. A ko so po dolgih letih vstopili zopet v dunajski parlament, so ob vsaki obnovi poslanske zbornice podajali svojo »državnopravno zavarovanje«. Šele socijalistom iz pete kurije je bile pridržano, da so podali protizjavo — na neizmerno veselje Vsenemcev! Kljub temu so Čehi sodelovali složno za dograditev Avstrije: bili so vedno cesarju zvesta opozicija. Zahvalo za to so dobivali »pred vznožjem najvišjega prestola.« Usluge Cehov avstrijskim vladam — glasovali so često za vojne predloge — so se jim plačevale v — Kramarevem procesu!!
Šele svetovna vojna, ki jo je nemški državni kancelar proglasil za svetovni boj med Nemci in Slovani, je prinesel — izpremembo. Prof. Masaryk, ki se dotedaj ni udeleževal državnopravnih bojev, je pozval narod na boj za popolno neodvisnost. Nešteti tisoči so vstopili v legije in začela je pasivna resistenca skoro vse^a naroda. Ali tudi tu je treba ugotoviti prevažno dejstvo, da je habsburška dinastija do zadnjih odredeb Seidlerjeve in Hussarekove vlade imela Še pristašev v češkem narodu, posebno v konservativnih krogih.
Dne 28. oktobra 1918. smo vrgli s sebe tuji jarm in smo ustanovili svojo demokratično svobodno državo. Nemci v rajhu, avstrijski Nemci, Madžarji in, žalibog, tudi krvni bratje Poljaki vidijo v nas sovražnike. Najhujši pa so Nemci na Češkem. Njihovo srce je bilo vedno na Dunaju, ali pa — še rajši — v Berolinu. Njihova volja za gospodstvo jim ne dopušča nikakega treznega razmišljanja: ne vidijo kul-turelnih in gospodarskih koristi, ki jih jim nudi samostojno gospodarstvo čeških dežel. Polni so sovraštva in imenujejo nas »narod izdajic«. Pozabljajo, da si nismo z lojalnostjo pridobili svobode in samostojnosti, ampak le z borjo proti zatiralcem.
Nemci so hoteli našo svobodo udušiti v rekah krvi. Ko so obešali stotine legijojiarjev, so se Nemci in Madžarji poleg režali in se dajali — fotografirati! Danes pa, ko oni sami u-prizarjajo revolucijo proti češki državi, so tako drzni, da še zasramujejo naš boj. Ni ga naroda, ki bi bil v svojem tisku tako divjal kakor Nemci, dasi se bahajo, da imajo najboljšo literaturo. Ni ga naroda, ki bi bilo v njem toliko zavratnosti in Aeodkritosti. Nikoli še niso imeli pravične besede za požrtvovalnost čeških rojakov v Ameriki, za junaštvo češkeh legij na raznih btjiščih.
Seveda so bile naše bojne metode drugačne, nego so njihove. Nikdar nirmo snovali zarot v nevtralnih državah, nismo uprizarjali napadov na konzulate, nismo napravljali bomb in naši diplomatje so ostajali v dostojanstveni rezervi. Vse smo storili za svoj denar, nismo prejemali ne zahtevali nikake finančne pomoči.
Mi ne poznamo sovraštva proti nasprotnikom; mi le ljubimo svoj narod. Nemci pa nočejo poznati ogromnih žrtev, ki jih je zahtevala ta vojna, ta silna borba za svobodo, ki smo si jo morali končno priboriti proti Ays!: tn njeni dinastije. Ne razumejo, da nam je b'. Ijen ta boj proti večnemu nemškemu Dr-:, i nach Osten (pritisku na vzhod). Od te^ oja ne smemo odnehati nikdar ravno radi žrl-* /, ki jih je moral doprinesti naš narod doma in v tujini. Junaki v tujini so se morali boriti proti tistim, ki so imeli le žalostno izbero: ali vrv krvnikov, ali krogljo habsburških vojakov, med katerimi se je moralo mnogo naših boriti do zadnjega trenutka.
Pisec zaključuje: Če bodo Nemci hoteli proučiti postanek našega osvobojenja, če bodo hoteli trezno razmišljati in pravilno ocenjevati, potem bodo morali izpremeniti svoje vec'enje iz temelja. Na mesto sovraštva in omalovaževanja morata priti spoštovanje in spravljivost!
Karitcr.
Ko se b&žaš Mariboru z vlakom od Jusra, te po-rodraviiajo že iz daljave oni prijazni griči nad mestom, ki c ta jejo celemu Mariboru svoj poseben
»Oh ne, prav nič, ampak tako smo včasih govorili, ko t vigovorite, zdaj pa nič več.«
»Zakaj ne?«
»Zato, ker so ljudje in otroci vse pozabili. Zdaj vse drugače uče in molijo.«
»Tako?«
»Pred leti je cerkovnik umrl in sem bil jaa nekaj časa, zato vse vem.«
»Potem mi boste pa kaj povedali, ker imam, ali sem imel sorodnike v vasi.« »O prav rad.«
»Povejte mi, kje je sedaj hišna Številka 37?« »O, tista je lepa, nova hiša, trgovina. Včasih je bila bajta, vsa podrta in razdejana. Notri je živela stara ženica nekaj let, pa je kmalu umrla. Tisti fantalin, ki je bil za čednika, pravzaprav pa graščakov sin, in je bila bajta njegova, se je pa po svetu izgubil, ni bil nič prida, celo vas je pustil in noč ga je vzela. Tako so takrat govorili ljudje. Vas je pa pred 15 leti pogorela skoro vsa — in tudi cerkev. So pa vse nanovo pozidali in na tisti Številki stoji zdaj najlepša trgovina. Tako se na svetu vse izpreminja.«
»Res je, stari ljudje resnico govore.«
»Kaj pa graščina?«
»S5f je več ni. Vse je podrto in bo kmalu razpadlo. Kmetje so pokupili parcele in gozd, graščina sama bo pa kmalu — ena sama grob« lja.«
Stru EL
"UNOST« ŠUv. M.
V Trstu, dne li. •▼gosta 1919.
značaj. MaJokatcro mesto ima tako Jepo prijazno Jioe bq ko sem se v jpreteJeHh časih voziJ ismo piega, mi je bido vedno neka-ko težko pri srcu. Saj fce bilo to že nek<hi naše mesto in dr. Lovto Toman >c lepo razk>£J pomen njegovega imena: Mar-i-bc-r t. j. po nave nekako: Delo in boi S temi besedami je oznaoeiia nekako ;udi naša sedanja naioga. Dek) in boj bodeta nam osvojila, kar je bilo izgubljeno. Danes imamo svoj jugoslovanski Maribor Ln isfoko rečemo, da je to mesto eno najvažnejših točk v JnjosJavija. Ako poredamo na n;egovo Jego. se nam zdi, da je to jugoslovanski — Veriun. Oni ■griči s severa krijejo mo^o proti severnim vetrovom, ^ato raste po brdih ob južni strani žJahtno grozdje. Ti griči tvorijo naravno utrdbo pioti severu in pričalo santi po sebi. da je Maribor kraij zctene Štajerske. Obdali so ga lepo v polkrogu in Sjledajo nanj z vseh strani s opravo ljubeznijo in zaupanjem. Ako pa bi bela njih obramba preslaba, vedo dobro, da imajo na jugu ogromno Pohorje, ki zvesto čuva nad Mariborom in kakor črn orel zamejeno prislanja svoja krila, da prikrije mesto v slučaju nevarnosti. Tako se nam zdi strategično Maribor nepremagljiva tačka, Joi bi &e ob nji razbila vsaka so\ra2na sila, kakor se je n. pr. razbila pred Verdunom. Da. tu je jugoslovanski Verdun.
Ako danes izstopiš v Mariboru, te pač obidejo vesele m*sh! Kako je bio včasA? Zdelo -se ti je, da si prišd na tuje. danes zopet stopaš po domačih tleh. Na kolodvoru >e veselo vrvenje — povsod poino voiaštva, potnikov, uradnikov. Čutimo, da smo tu tik iza mejo. Koirtroia po vagonih je stroga. Pred no odide vlak proti severu, pregledajo vojaki vozove in sedeže. Tihotapci (poseben poklic naše dobe) so zviti, a kontrola še bolj. Tako n. pr. zmaši tihotapec ped sedež II. razreda svoj tobak, -milo, mast — in izgine. Misli si, ako bo mesto prazno, se ne bo preiskovalo; toda naši vrb Goričani poznajo te vrste Jjudi: preiščejo vse in najdejo vse in tihotapec Se samo tokfco na bdj^em, da poleg blaga ne konfiscira jo — še njega. Tunii železničarji so zadnji čas mnogo »tibotapHi«. Ko smo se pripeijaii na koiodvor, se je ravno zgodilo, da so zasledili več bfcga — v iokoinotivL Pregledali so torej vso lokomotivo in celo premog — na£Ji so tuda tam par zavitkov. Vsa ta vestnost seveda ne more .popolnoma uničiti tihotapstva — priznati moramo samo, da ;e kontrola stroga in da se vestno vrši. kaT je sevedla važno.
Odklenvo protš mestu. V prvem hotelu vprašamo za prenočišče. Odgovor je seveda: nič. Ob enem pa lahko razumeš, da bi bido, ko bi... Tneba je to raz*met» tako: V Zagrebu moraš dati vratarju najmanj 20 K. da ti sploh da kako eebo. Na ta način zaslužijo tam -portir j i po 600—800 K na da-n. To ve tudi naš vratar, zato dene pomenljivo roke v žep. Ker ni v Zagrebu nško;rar, ki bi napravH red po hotelih — hočejo taki ljudje tudi pri nas vpeljati to razvado. Mi pa gremo raj še naprej in res najdemo pozneje lepo sobo za 10 K. Za danes ima Maribor skoraj premalo hotelov, ker nastaja tu važno trgovsko središče — vendar stanovanjska mizerija ni tako velika, kakor v Llut-ljani ali v Zagrebu. V obeh slov. hotelih »Uirion« in pra
»Zamorcu« imamo dobre restavracije in obilo sob. »Union« je bil prej *Erzherzog Johann«, Zamorca pa so napravili lz »Mohra«, seveda je gospod zamorec — ne da bi se pral — bel kakor je bil po-•prej.
Maribor stoji danes v znamenju — baTvaira. Barve so zdaj drage, to je res, toda po vseh ulicah te spremlja njih duh. Povsod se delajo novi. napdsi. Po večini so že gotovi — nekateri Še čakajo. V napisih }e tudi mnogo napak — pa čas bo tudi te odstranil. Tako izgleda Maribor danes na zunaj že precej kot dovensko mesto. Po ulicah je zelo živo. V tem oziru ima Maribor več temperamenta nego LjuMjana. Pravijo, da je Maribor »štajerski Me-carr« in res se ti zdi, da ima predvsem južni temperament. dočim dela Ljubl'ana vtrs alpskega mesti To živahnost in veselost pospešuje danes kol-!>ortaža. Na vseh koncih in krar'h slišiš naslove naših listov. Kje so časj, ko v Mariboru skoraj nisi mogel kupiti slov. časopisa. Ljubljana se ti zdi v primeri z Mariborom zaspano, -počasno fali s trsko mesto brez pravega življenja. Tu ču&š vse bolj kipeče življenje, bi-trejši tempo in veselejše obraize. Zdi se ti, da si pod južnim solncem. Gostilne se zapirajo ob 10., kavarne ob 11. V »Veliki kavarni« je vsak večer koncert in veseJo življenje. Sicer dela Maribor vtis trgovskega mesta, kar }e tudi v resnici po svojem značaju in ima v tem tudi ve-£ko bodočnost.
Maribor je čanes mesto, ki se razvija in ima tudi vse predpogoje, da nastane iz njega veliko mesto ob Dravi. Poznajo se mu dobro tri glavne dobe: začetek mesta ob Dravi, kjer stoje še stare hiše, ki nas spominjajo »dobrih starih časov«, Glavni trg, Gosposka utfca in okolica, ki hranijo v sebi ie?e tipe az stavbne umetnosti 18. veka. Iz te dobe >e tudi »dvorec*, -ki je po svojem slogu ena najlepših rokoko stavb in bi pač zaslužil lepšo osodo, nego jo ima sedaj.
V tem oziru ima Maribor več zanimivosti nego Ljubljana; tretji ičel je moderno mesto, same lepe vi-le, ki segajo do mestnega parka, ki mu najdeš malo enakih. Za mestnim parkom se dvigajo griči z lisovi, vrtovi in vinogradi — pot preko njih pa -te vodi v priprosto prirodo na kmete. Maribor ima ler>o okolico, na južnem bregu Drave pa se razprostira obširna ravan, kjer bo rastlo novo ve-fcko mesto. Ako stopiš na Kalvarije, vidiš pod seboj to veliko bodočnost — jugoslovanski Maribor.
Vkl;.ub težkim nemškim časom, ki so morili zadnja leta slovenski živelj v Mariboru, smo imeli vem-iar nekaj lepih spominov. Saj je od tu deta 1868. začela mla.'a slovenska sila trkati ob zaspano Ljubljano. Tu so se zbrali naši najboljši mladi možje, da prenove življenje v domovini. Tu je bila naša prva trdnjava, ko smo se urnakniiK iz
Celovca. Celovec }e bdi v tridesetih ietih naše do- razlike med menoj in med njimi ne ▼ besedi.
ševrto središče. Prešeren in Slonršek sta bda tam in ves zarod se }e vzigajad za nas. Ko je jwišd Slomšek v Maribor, se je tu precej oživelo, toda glavno bojišče fe tu nastafo šeie po 1. 1868-, ko so ljubljanski "prvaki xavozili. (Prim. VoŠnjukove spomine). Tu so »Levstik. Jurčič, Tomšič aače« boj v »Slov. Naircdn«. Tu so dali naši politiki program — jugoslovanski program. Od tu so šl! na deželo — bil se je hud boj. Nemški pritisk je raste!, bojevnika so omagali — in umaknili smo se v
iSimo napravili novo ofenzivo...
Spornem, spornim___ Novi Maribor ima svoje
važne kulturne naloge. Doslej smo Imeli eno edino kulturno središče, — recimo eno edino večje slovensko mesto — Maribor bo drugo. Začetka se že kažejo. Pevski zbor je že nastopa — uspeh je bii velik — gledališko vprašanje je rešeno: Nučač je postal ravnatelj, mestno je v naših rokah — nekaj najboljših naših sil gire v Maribor. Treba bo poskrbeti tudi za druge stvari. V nedeljo je igrala S. K. Ilirija z nemškim športnim društvom »Rapčd«. Uspeh je bid 5 : 1. torej časten za nas. Treba bo povzdigni U slovenski šport, ker se bodo sicer raagubijale naše sile — v nemških društvih.
Mar-i-bor! Treba je s kutturaim delom pridobiti, kar smo priborili, z bojen*. Delo in boj! Po zima bo treba razviti prosvetno delo, zorganizirati mladino in poskrbeti za dofoo duševno hrano.
Ulični napisi se bodo jcpremenil«. Načrf je prav dober — par imen iz dobe taborov M prav radi videli vmes. Seveda je treba vedeti, da se pravi Palackega ulica, ne Paiacky-jat Zrinj&kega trg, ne Zrinskijev itd. Generei Ma&ster si ]e zasluži« svoje ime.
Domsfs vssl!.
Poroka. Dasjes sta se pcročtfa g. Rado Pregarc in gdč. Ida Kavčičeva, oba dobra znanca našega siovenskega *!e»-a4iške®a občinstva, ki pa obenem tudi aapusUta- Trst, ker sta angažirana na ljubljanskem narodnem gledališču. Novoporočencema obi-4o ereče m blagos&ova v novem stanu in novem kraju!
Promet v pristanišču. PripluM včeraj: »S. Rocco« iz Raše, »Pr. VVčIson« iz New Vorka, rMortanne« iz Lošinja, »Z""chy« iz Benetk; odpluK: Kwrađy« v Pulo, »Livorno« v Hull, »Crsonne« v Ciper; »Zriny?« v Bari, »Istina« v Gibraltar, »Tir-red« v Benetke, »Innsbruck« v Sidney.
ne v licu.
Prišli smo do besede.
Cankar piše ▼ svoji najlepši knjigi: »One daljne, tuje, nerazumljive besede so letele na beli papir kar same, druga se je prijazno vrstila k drugi in ponevedoma, na lepem je zaklenkala pesem, kakor bi bila že zdavnaj na papirju, v zraku in ušesu.«
Začetnik piše daljne, tuje, nerazumljive be
Ljubljano, kjer smo zbiraK svoje site do časa. ko< sede. Svoje lastne besede še ni izpregovoril,
še ni napisal. Polagoma se pripravlja na pot, da poišče to besedo v globini srca, da jo iztrže in krvavečo vrže v svet. Tedaj šele, ko ne bo več pisal tujih besed, ko jih bo zajemal iz lastnega srca, tedaj bodo besede oznanjale njegovo pravo lice, njegovo pravo misel.
Poznam mladeniča, ki se je že odpravil na pot do lastne besede in glej: v njegovih pesmih ni bolne rože, vse je svetlo, kakor solnčni dan, vse veselo, kakor otroci pri igri.
Šele ko najde začetnik svojo pravo besedo, bo pisal čisto resnico.
A še nikoli ni našel umetnik svoje lastne govorice, ne da bi v začetku pisal tistih daljnih, tujih, nerazumljivih besed.
Naši začetniki pišejo tiste tožne pesmi, ki so sestavljene iz tujih besed, v razpoloženju. Ne sme se jim kvariti rapoloženje. Človek, ki dobiš v roko pismo začetnika, pomisli, da ni mogel drugače pisati, kajti ni se še napravil na pot do svoje lastne besede.
In še nekaj: ali naj bi prišli ti proizvodi začetnikov v javnost? Med pfoizvodi zrelih pisateljev naj bi ne prišli. Toda če se lahko zberejo samo začetniške stvari, zakaj naj bi se ne objavile?
Saj to bodri mladega fanta in bodri v njem veselje do nadaljnega dela. Selvester Škerl
Razne uestl.
UleH so »tičko*. Včeraj so aretirali v ut Orosada neko J-eleno Burlovias, staro 23 let, ki jo je »skalo deželno sodišče že več časa radi raznih tatvin. Obtoženka ima <na vesti, da je ukradli. 1918 pni r.eki Farni Moraš v ul. Tigor 10.000 lir, .pri nekem Roten',vendexju Robertu 4500 iir, pri nekr Jeleni Ludch na Acfluedottu 25 4000 lir, pri Fausti Trom-ba v u^ci AUeaTdi 322 deset tiseč -lrr in končno pri Rozaliji Cuber v ui Valdirivo 34 sedemstopet-deset lir. Bila je obsojena na 18 mesecev zapora, a je bila pred kratkim ušla.
Srečen par. Včeraj je .prišla na rešifao postajo Ana Marcon. stara 50 let. Revica >e imela več ran na hrbtu. Pripovedovala je, da se je nekaj kregela s svojim možem, od knrterega je že več časa ločena. Stvar je pa končala s tem, da jo je mož pošteno nabit Na rešilni postaji so ji dati j>rvo pomoč.
Književnost In umetnost.
Začetniki.
Ob priliki drugega glasbeno-dramatičnega večera slovenske mladine se je vsa javna kritika izražala nad »toženjem in plakanjem, vzdihovanjem in omagovanjem« v literarnih proizvodih začetnikvo. Na to bi rad izpregovoril par besed.
Začetnik na literarnem polju se opira, k kor začetnik na vseh drugih poljih, na priznane; docela zrele mojstre, poizkuša se v njihovem stilu, porabi tu pa tam kako njihovo misel. Ali vse to se zgodi nevede. Sicer je danes, ko so vsi literati in malokdo — težko to konstatirati; toda v kolikor sem imel dosedaj prilike slišati od začetnikov, je ta moja trditev gotovo resnična. Kajti kadar pride v dušo mladeniča listo razpoloženje, ki ga sili pisati, mu ne pride na um, da bi iskal svoje misli in besede pri drugih. Kar občuti, skuša natančno in v kolikor mogoče lepi obliki opisati. Ko prebere napisano čez teden ali mesec dni, zapazi, da je kdo drug, morda veliko lepše izrazil ravno isto misel, kakor on; zapazi pa tudi, da je rabil besede, katere je že čital v tej ali oni knjigi. In sedaj pridemo do vprašanja: Katere misli se oprijemajo najlažje začetnika? — Misli, ki najbolj vplivajo na njega. V času, ki je zarezal v čuteče srce mladega fanta globoke brazde, vpliva na njega najbolj melanholična, žalostna misel. Ni okusil še veselja v svoji mladosti. Kako naj bi opisoval mladostno razposajenost? Edino veselje mu je bila morda ljubica, tej je morda pisal kako veselo pismo, — a še ta ga ie zapustila. Vse to upliva na njega tako, da sploh ne pride do jasnejše misli, do čiste oblike.
Poznam mladeniče, ki pišejo vedno v istem jokavem tonu. Če jih pogledam, se ne morem razveseliti. V očeh nosijo pečat tiste večne melanholije, ki jo oblikujejo; njihova bleda lica pričajo o njihovih mislih. Ce pogledam vase, vidim, da sem jim popolnoma podoben, da ni
_____ Policija ▼ zrakoplovu. Zrakoplove uporab-»Matias ljajo v najrazličnejše svrhe. Imajo jih za prenos pošte, potnikov, diplomatov. Trgovini služijo in reklami, redarstvu pa tudi. V Londonu se je nedavno vršila zrakoplovna dirka. Ta dan je prvikra vzletel tudi en policijski zrakoplov, da skrbi za red v ozračju. Občinstvo je feilc zelo radovedno, kako bo ta leteči redar izvršil svojo nalogo. Po izjavah zrakoplovcev, se je ta služba zelo dobro obnesla. Zdaj bo uvedel tudi Pariz takega policaja, ki bo po končanih dirkah zaklical: »Gospodje, razidite seU
Pranje belih svilenih predmetov. Z veliko skrbjo gleda marsikatera gospodinja, kako raz>j>ada svileno blago bolj in bolj. Temu je krivo vojno nrJo,
misli maTSikdo. Toda ^pogosto je krivo samo napačno postopanje s temi predmeti. Bele svilene bluze, srajce, šale in slične pre;mete še treba namočiti v vodi brez mila. in pustiti, aa stoje cez noč. Zjuttaj jih je tr«iyi izprati brez amla. -— V dveh do treh litrih vode »e prekuha dve zdteic. lužine in pridodati pol žlice -sahtmakove raztopine. V ti vodi, ki mora. biti samo mlačna, je treba predmet dobro izprati nekajkrat v hladni vodi. Pri zadnjem izpiran-u se labko doda zlictco boraxa.	_
Ida Kavčičeva Rado Pregarc
danes poročena. Trst, 11. avgusta 1919.
Poslano*)
Hvala Bogu! MoJ soprog Gabrijel se Je povrnil domov in ri sel več lz hiše." A vi ne veste zakaj? Ta čudež se je zgodil, ker sem mu kupila par steklenic vina Chiaatl Altini Seralini, in on se je lepo doma vesel«. To vino priporočam vsem tistim soprogam, ki si hočejo zopet pridobiti Izgubljeni mir v družini n povrnitev svojih razuzdanih soprogov ca pravo pot.
Srčna hvala tvrdki J. PARČINA v Trstu, nI. Torre bianca 20. ki je s svojim Izvrstnim vinoni podelila moji družini izgubljeno srečo.
Micka Steklenica.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
»Res, vse se izpreminja.«
»Kaj pa gospoda?«
»Stari so pomrli — mladi so se pa vsi izgubili po svetu.«
Nastal je molk.
Pri sosednji mizi je zadonela pesem, katere tujec ni razumel.
Zdelo se mu je, kot bi hoteli pevci prekiniti pogovor.
Pcpotnik je dejal: »Hvala za zabavo, tukaj imate še za večerjo in vse plačajte.«
Nemo je odšel.
Iskal je v vasi prenočišča, pa ga ni našel. Povpraševal je zastonj. Nihče ga ni razumel. Vzel je kovčeg in še lnaprej med tuji svet.
Tjakaj, kjer je stala najlepša trgovina se še vzri ni.
Pot ga je vodila mimo pokopališča — nehote ga je vodila notri. Sami lepi, novi spomeniki, vse novo, večje, a — nerazumljivo.
Tu počiva njegova mati.
Naslonil se je na kovčeg, priklonil se kapeli in hotel moliti.
Zadremal je.
V duhu so šli mimo nffega vsi znanci, prijatelji in sovražniki, ki so mu govorili takole: Glej, mi pa smo si oni bratje, mi ne poznamo sovraštva, mi govorimo samo en jezik, jezik ljubezni in bratstva, ker nas krije vse ena prst in ljubi eno nebo--
Oh, kako lepo je pod zemljo! —
Beri napise nad nami, pa ti ne govore resnice, mi smo vsi sinovi ene matere!
Tedaj je pa prišla sinu nasproti v beli halji njegova mati:
Sin! Lepo je, da si prišel k meni. Odpusti najprej meni, saj glej — moje oblačilo je že belo. — Lepo je od tebe, da nisi pozabil svoje rodne koče, ne svoje vasi, ne svoje zemlje, ne svojega jezika, ne svoje matree — domovine. Zato te je Bog blagoslovil in ti dal srečo. Poljubi zemljo, preden odideš! —
Na nebu je zagrmelo — in popotnik se je zbudil.
Prestrašen je zbežal s pokopališča. — Gori na klancu se je še enkrat ozrl nazaj.
Pogledal je gori na grič, na graščino — a nobene luči ni bilo v njej.
Zastala je v srcu mu misel, da je bila njegova kletev uslišana — in ta misel ni mogla na dan.
Odpustil je vse.
Vzdihnil pa je na glas: O domovina, ob slovesu sem ostal zvest svoji prisegi, da te ne bom pozabil, ti pa si se izneverila svojim očetom. —
Okrenil se je, odšel in ni ga bilo nikoli več v tujo, četudi — rodno vas.
(Konec.)
se računajo po 10 stot. beseda, Najmanjša pristojbina L V—. Debele črke 29 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—.
KUPUJEJO se koze, koStruni, jagnjeta za kJcn;e. Pc\isniia: ul. GUilia 25, mesnica Josip Viscovich.
3548
KUPUJEM pohištvo in razne de!e pohištva. Se:no-i:ch, Campo Belvedere št. 1.	3944
t;

S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem n znaneeai, da nam je ueiniia usoda odpoklicaia našo dobro mater, staro mater« taščo
fosipino tiči. I
¥3*
Umrla je v Zatičini na Dolenjskem, kjer se je nahajala* kot goriška begunka, 4. a/gasti t. 1. po dolgem bolehanju v starosti 66 let, previđena s toia :, i sv. vere. Pokopa a je v Zatičini. TRST-G0R1CA, 10. avgusta 19i9. Janko, Marjan, sinova.	Marija por. Žnidarčič, 1 č
Julija roj. Hitty, nevesta. Rudolf Žnidarčič, svak. Savo, Ciril, vnuka.
1
lihe sobe, jurek
kupuje tvrdke
SEVER i cm, U1IC3 ROM it 11
IMOVINA m BHKCV
K. Cvenkei v Vrsfu
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se z dnem 24. avgusta t. 1. preseli s Korza V. E. III. št. 28 za dve številki naprej, namreč na Št. 24.
OMETI
z in brez čel usti, zlate krone in tudi obrobki
VILJEM TUSC^EKSeS
TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma) 13, u. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
JOSIP 11
Trsi, vojeB Via Nuova-S. Catarina«
Vel ka izumru vsakovrstnega b>aga za moško in ženske. — B ago za sa*uje, ?:aTuet, ba ha.nt, s tle. etiunin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižan h konkurenčnih cenah.
IZREDNA PRILIKA!
Vino Chtenti po L 4.20 dvolitrska steklenica Maršala in urermoath po . L 4.40 liter
Žganja po......"L 6.40 „
Rum po.......L 6.40 ,
Konjak po......L 9.60 ' „
Malinovec po.....L 8.— „
Pcmaranćevec po ... L 8.— „
Crisniaitit!!, Tnt. d. MMn 34, al. 39 mm 9.
Ob:skujt dob o preskrbljeno trgovino
MANUFAKTUROM BLAGA
tvrdke O. N. Ravalicc v Trstu, ul. Vincenzo Belila! 13	^ ^333 nirsji
. ■ Vsa^i dan novi prihodi. .
r. FBANZUTT1
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino Kossini štev.! 2, vogal ul delle Poste. TVhniški vodja „A- Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J- Č rra.ika. - Izdiranje zob »rez DoleCln. Plombiranja. Umetni zobje.
saasBđB
. fclGGA DR 111 ZLflTflHIHE
S na veliko izbero se vdobi pri
& A.	v TrslJ
TRG GARiBALDI (BARRiEllA) 3.
ZOBOZDRAVNIK
DOMAČA HRANA, J:os?!o in večerja L 4.50, se dobi Pension Kartmann. Ccps-o 2, III. 3945
PROSTOVOLJNA DRAŽBA najrazličnejših prer" metov, kakor pohištva, kuhinjske opreme, blaga preprez, knjig, slik, dragocenosti itd. itd. Prost vhod, brez obveze za nakup, vsak dan v ulic! Chiozza št 7, od 10-12 in od 16-18.	P 126
GOSLI (skladatelia) prodam radi odpotovanja. Ll. Porporclla 5 111	B 121

D\ HRACIK f
CorsD 24, I. nadstropja
Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 po*>.
Mlnfe lil n tH-tii zrnja
OđHajanje In prltiajdnja ula^su
Centralna postaja (Južna.) Odhod!
0*15 D. v Belgrad in Bukarešt (čez Ljubljano i» Zajrreb).
2*— D. na Dunaj (čez Vrdem in Trbiž) VJak jjo
nedeljek, sredo ir. petek. 5'30 O. v Tržič in Cervinjan (čez Bivio). 6*30 D. v Reko (tez Št. Peter na Krasa). 6*55 II. v Benetke (čez Bivio) Tržič-Viaem. 8— R. v Milan, Pariz, I^ondon in Bordeau* 8*30 O. v Logatec (zveza z Reko) v Ljubljano 11— D. v Benetke (čez Bivio-Cervinjan). 14*30 D. v Benetke (čez Tržič-Videm). 14*50 O. v Logntec (čez Št. Peter tu Krasu), Reka 15*15 O. v Logatec v Ljubljano in Reko. 17'35 B. čez Cervinjan v Benetke, Rim, Milan. 18*20 O. v Reko čoz Št. Peter na Krasu. 20'15 D. na Dirnaj čez Logatec.
Dohodi:
2'55 D. Z Dunaja (čez Trbiž in Videm) vsako
sredo, petek in nedeljo. 7'— D. Iz Bukarešta. Belgrada (čez Ljubljano in Zagreb).
8*25 O. Iz Ljubljane, čez Logatec in iz Reke 9*20 O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič, Nabrežino). 9'55 O. Iz Ljubljane, Reke (čez Št. Peter na Krasu)
10*50 D. Z Dunaja (čez Logatec).
!3'50 D. Iz Rima (čez Btlo^no, Padovo, Ben^tko,
Cervinjan). 16'30 D. Iz Logatca in z Reke. 16*50 D. iz Benetek (čez Videm, Tržič). 18'30 O. Iz Cer„viniana in Tržiča (čez Bivio). 19T5 H. Iz Benetek, Cervinjana (čez Bivio). 20*55 O. lz Ljubljane, Lojtatca (zveza z Reko). 23'— H. lz Benetek (čez Videm, Gorico, Tržič In Bivio).
23*20 D. Iz Losatca m z Reke. 23'45 R. Iz Londona. Pariza, Borduu:xa. Milana, Benetek.
Postala pri Sv. Andreju. Odhodi:
5*40 O. čez Herpelje v Rovinj, Kanianai, Pu4.o. 5'46 M. v Koper. Buje. Poreč. 7*30 O. čez Općino v Ajdovščino, Gorico in Pod-brdo.
8*30 M. v Buie čez Koper. 12*50 O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj in Pulo 15*30 O. čez Opčine v Ajdovščino, Gorico in Pod-brdo.
17*— O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj, Pulo. 17*16 M. čez Koper v Buje.
Dohodi: 8*25 M. iz Buj, Kopra itd. 10'05 O. iz Pule in medposta). 10'55 O. iz Podbrda, Gorice, čez Opčine. 16'25 O. iz Pule, Rovinja. Kanfanara. Herpelj, Divače.
16*30 Iz Buj, čez Poreč in Koper. 19*20 M. iz Podbrda, Gorice čez Opčine 21.45 AL iz Poroča, Buj (čez Koper). 22'35 O. iz Pule. Herpelj, Divače itd.
D, = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. = Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B. = Brzovlak. M. = Mešanec.
Pr-^ća su v trža^^i ^ko^aei
R. DE HAAG & Co., ul. Chiozza 7. teleion 34—92, Trst, prodaja po absofatnib konkurenčrJh cenah na vagone ali v mainih partijah železnino vsake vrste, steklene šipe, cilindre za luči, pisemsLi papir, svinčnike, kozarce, fotograiične predmete. — Prihodaji dohod kuhinjske posode lz cmaili-raneza železa, lončenine in noriuiberških igrač.
P 126
UL. CHIOZZA 7, Teleion 34—»2, se prodaja na dražbi po zelo znižanih cenah pohištvo, umetnine, slike, preproge, dragocenosti, itd. Ud. ed 10—12 In od 16—18. — Prepričajte se v lastno korist aa tem Izrednem nakupnem izviru. P
kjer se nahaja dobro idoča gostilna. — Odda se skupaj z gostilniško konccsljo in vio opravo. Cena po dogovoru. — Naslov pove ins;ratni oddelek Edinost?
UL. CHIOZZA 7, Tel. M—92. Ne kupujte ničesar v Trstu, ako nlse prej pregledali našega Imenika in niste obiskovali nfeše Izložbene dvorane, odprte vse do od 9-12 in od 13-18. Našli bo-dete po zelo nizkih ce*ak vse, kar potrebujete.
VSAKDANJE *vne dražbe od 10-12 In od 16-18 «L Chiozza 7, telefon 34-#2. Obiskujte take dražbe v svojo Ustno korist. Našli bodete vsega po cenah, kakršnih ntee še -vajeni tekaj v Trste.	*
Deln. glav- K	Rcssr^e K 3,5JJ.0^0
Centrali: T£5T
Ra lm d!1 liijEaii 5 - ilii S. M) 1
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,, Kotor, Ljub" ljaaa, Metković, Opatija Split. Šibenik. ZaJar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v b nčno stro'ca spaJije!« posle
Sprejema vbga
na hranilne knjižicc proti "i/230 letnim obre" stim v ban;ogtro-prometu proti 3->/o letnim o-brestim. Ila odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejsh pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
fc£e i aajra niantaj pulili (ii'JJ tejuiJii).
Blagajna posluje od 9 do 11
Vo^nl red parnikov.
Trst—Pula lu istrska pristanišča.
Odhod iz Trsta (<pornoI ribjega trsa) ob 7 v Piran (S'20). Salvore (S'40). Umajj 9*10), Novi-graid (10'10), Poreč (10'55), Vrsar (11'45), Rovinj (12*25). Fazajio (14'10), Pulo (15).
Odhod iz Pule: 6'30, Fazana (7*05), Rov:nj (8M5), Vrsar (9'20), Poreč (10), Novigrad (10'45), Umag (1T45), Salvore (12'15), Piran (12'50), Trst (14).
Trst—Piran.
O-dhod iz Trsta ob 18*15; v Izolo (19*25) Piran (20).
Odhod iz Pirana: 6; Izola (6'40); dohod v Trst 7'45.
Trst—Piran—Portorose.
(Samo ob delavnikih.) Odhod iz Trsta ob 1U. — Odhod tz Portorose ob 14. Dohod v Trst: 16*1_5.
Trst—Laiag.
Odhod iz Trsta: 15 (dotaknivSi Izolo, Piran in Portorose.) Odhod iz Umaga: 6*15 (dotaknivšl Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: S'45.
Trst—Gradež.
Odhod iz Trsta: 16. Dohod v Gradež 18*30. Odhod iz Gradeža 6; Dohod v Trst 8'30.
Trst—Koper.
(Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8, 10*45, 12, 15, 19*15. — Odhod iz Kopra: 6, 7, 9'15, 13'30, 18. (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 8, 10'45, 12, 15, 21. O^hod Lz Kopra: 6, 7, 9'15. 13'30. 17,30.
Trst—Benetke.
Odhod iz Tns-ta (vsak dan) : 8; dohod v Benetke 12. — Odhod iz Benetek: 8; dohod v Trst: 13.
Fe?do KieinTra- ricva
ita:Uar.:ke^3 Jorka zelo pri očna in praktična z va'ami, razgovori, pismi, bese !nim zakli-RS §3 SSS^.fi^S dom in z 2300 izrazi Je pravkar izita. ^rodaju in r37pošilja jo J. Stoka, I rit, ul. Mi:ano. Cena je L 3.60, vezana L 4 jJ. Po p »šti 50 stot. več.
HrasSevo
čreslo za st reja fle
prodaja po dogovoru
Anton Uršič iz Št. Vida
pošta Št Vid £ri Vioavi.