U3IU Poštnina plaža na T gotovini. Leto XII., štev. 188 Ljubljana, torek 18. avgusta 1931 Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul 3- — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub- • liana št 11.842. Praha čislo 7S 1S0 Wien št 105.241. Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122 3123 3124 3125 iin 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Cedje: Kocenova ul. 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. železniška katastrofa na Zgornjem štajerskem Nesreča pri Leobnu je zahtevala doslej že 14 s«*?.11!1* žrtev — Ponesrečenci so razen treh vsi avstrijski državljani — V zadnjem hipu preprečena nova katastrofa Dunaj, 17. avgusta, d. V bližini postaje Hinterberg pri Leubnu se je včeraj ob 3.40 zjutraj pripetila velika železniška nesreča (Prva poročila o njej je prineslo že ponedeljsko »Jutro«.) Brzovlak Rim-Dunaj, k, bi moral ob pol 10. prispeti na Dunaj, je z brzino 60 km na uro zavozil v tovorni vlak. Pri nesreči je bilo ubitih 12 oseb, 10 hudo, 9 pa lažje ranjenih. Skoro vsi ponesrečenci so avstrijski državljani. Nesreča se je pripetila na enotirni pro- med St. Michaelom in Gossorn pri Leobnu. Vmes leži mala postaja Hinterberg, kjer je že lani spomladi zaradi napačno postavljene kretnice skočil s tira salonski voz a', str jskega zveznega predsednika. Vest o nesreči se je kmalu razširila po državi ter je povzročila zlasti na Dunaju veliko razburjenje, predvsem zaradi tega, kor se je vračalo s ponesrečenim vlakom tudi SO dunajskih otrok z letovišča iz oko-»ite Trsta. Otroci so pa k sreči ostali nepoškodovani. O nesreči se doznavajo naslednje podrobnosti. Pni uvoznem signalu v postajo Goss je ob 3.45 zjutraj stal že 13 minut tovorni -vlak. ker je kazal signal »stoj«. Na levi strani tira je skalovje, na desni pa strm breg do Mure. Ob 3.50 je bila tovornemu vlaku dana prosta pot, zaradi česar se je začel p-omikati počasi dalje. V istem trenutku je privozil v tamošnji ovinek brzovlak ter zadel z vso silo od zadaj v tovorni vlak. Učinek sunka je bil strašen. Težka lokomotiva brzovlaka je takoj razbila štiri tovorne vagone, skočila s tira, raztrgala kakih 20 metrov proge, se prevrnila na stran in padla z razbitimi tovornimi vagoni po bregu. Lokomotiva je obležala na bregu prevr-njena s kolesi kvišku, dočim so tovorni va-coni padli v Muro. Prslednji zavirač tovornega vlaka se je rešil s pravočasnim skokom. Zaradi silnega sunka se je poštni am-bulančni voz brzovlaka zaril v paketni va-oon, oba skupaj pa v prvi osebni vagon, obstoječ iz oddelkov drugega in tretjega razreda. V bližini se nahaja železničarska stanovanjska hiša. Tamkaj stanujoči železničarji so se zaradi silnega trušča prebudili ter takoj odhiteli na mesto nesreče. Bili so prvi, ki so z golimi rokami skušali vdreti v notranjost osebnega vagona skozi razbito streho. Med tem so tudi že obvestili reševalno družbo in ognjegasce v sosednih kraj i b. že četrt ure po nesreči so prispeli št:rje zdravniki z reševalnim moštvom in šele sedaj se je moglo pričeti, ko je bilo orodje na razpolago, z uspešnim reševanjem potnikov rZ razvalin. Vseh 12 ubitih oseb in 10 večinoma hudo ranjenih so potegnili iz enega samega vagona, in sicer iz oddelka III. razreda. Ostali vagoni so ostali skoro popolnoma nepoškodovani. Večina ranjencev ima odtrgane ali zlomljene ali pa zmečkane ude. Strojevodja brzovlaka in kurjač, ki sta prevzela vodstvo vlaka šele v Knittelfelu, sta vztrajala na svojem mestu do zadnjega. Oba sta se prevrnila z lokomotivo po bregu do Mure. Kurjača je potegnil iz razvalin strojevodja. Dobila sta le manjše poškodbe. Strojevodja je sodni komisiji ki je dospela iz Leobna, izpovedal, da je prvi Signal pred •p-nstajo kazal na prosto, zaradi česar je vozil brez skrbi dalje, šele, ko je zavil t ovinek okoli skalovja, je nenadoma zagledal pred seboj zadnje luči tovornega vlaka. Takoj je spoznal, da mora priti do katastrofe in kljub smrtni nevarnosti! je ukrenil vse potrebno. Začel je zavirati z vso silo, vendar pa ni mogel več ustaviti težkega, s polno paro drvečega vlaka, ker je bil že preblizu. Ob 6. zjutraj so že pripeljali v bolnišnico v Leobnu prvega hudo ranjenega. Z dvema avtomobiloma so pripeljali iz Leobna na kraj nesreče krste, kolikor jih je b;lo na razpolago. Za štiri smrtne žrtve ni bilo več krst. Zato so jih zavili v rjuhe, nakar so ognjegasci odpeljali vse žrtve. Orožni-štvo in policija sta zavarovala kraj nesreče, kjer je ležalo vse polno vrednostnih predmetov, kovčkov, prtljage in obleke. Našli so tudi večjo vrečo denarja, ki je bila v poštnem vagonu. Okoli pol 7. zjutraj je prispel iz Knittel-felda prvi pomožni vlak s specijalnim oroa-jem. Medtem so nepoškodovani del brzovlaka, v katerem je bil tudi vagon z dunajskimi otroci, ki so se vračali z letovišča, že odvedli nazaj v St. Michael. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni popolnoma pojasnjeno. Oba prometna uradnika, Puz v Hinterbergu ter Honigmann v Gossu sta bila takoj po nesreči zaslišana od orožnii-štva, ker pa sta zavračala krovdo drug na drugega, sta bila aretirana in izročena sodišču v Leobnu. Ko so ugotovili, da ni pod razvalinami nobenega ponesrečenca več, so pričeli odstranjevati razvaline. Lokomotiva brzovlaka je tako poškodovana, da jo bodo morali razložiti na posamezne dele. Popolnoma demolirani so tudi prvi osebni ter poštni in paketni vagon. Popravljati so začeli tudi pokvarjene telefonske in brzojavne naprave. Popoldne je prispela preiskovalna komisija z Dunaja, ki je zaslišala oba prometna uradnika. V zadnjem hipu preprečena nova nesreča Takoj po tej katastrofi bi kmalu došlo do nove železniške nesreče. V največjem presenečenju se je spomnil neki v brzovla-ku potujoči železniški uradnik, da ima priti takoj za brzovlakom pospešeni osebni vlak. Hitel je k temu vlaku v smeri proti Hinterbergu naproti ter ga je še mogel pravočasno ustaviti s svetlobnim! signali, če bi se to ne zgodilo, bi se katastrofa še povečala. Trinajsta smrtna žrtev Loeben, 17. avgusta, d. Snoči so operirali v tukajšnji bolnici ranjence železniške katastrofe pri Gossu. Stanje treh ponesrečencev je zelo resno. Ob 1. ponoči je umrl evangeijski župnik Viktor Rakos iz De-breezma ki mu je pri nesreči zlomilo obe nogi in ki je dobil tudi hude notranje poškodbe. Eno nogo mu je odtrgalo tudi pod kolenom. Razen njega in dveh potnikov iz Szombathelyja, moža in žene, so vsi ostali ponesrečenci avstrijski državljanu Neke ubite žene doslej še mso mogli agnoscirati. Uradno poročilo o nesreči Dunaj, 17. avgusta AA. Korbiro poroča o železniški nesreči, ki ie bila včeraj na železniški postaji Goss na Štajerskem, tele Dodrobnosti: Brzovlak Rim-Meran-Dunai je trčil v tovorni vlak. Zaradi udara so lokomotiva, poštni voz. en potniški voz in štiri* vozovi tovornega vlaka skočili s tračnic. Vsi vozovi so hudo poškodovani. Ugotovljeno ie, da je bilo 12 oseb ubitih, 7 oseb je dobilo težke poškodbe. 4 osebe so bile lažje ranjeni. Trije ponesrečenci so Madžari drugi oa Avstrijci. Med ponesrečenimi potniki je tudi mlad poročni Dar. Po nesreči so se odigravali strahoviti prizori. Dva vozova brzovlaka sta se tako zarila drug v drugega, da so morali pre-žagati posamezne dele. da so lahko rešili ranjene osebe in spravili ubite notnike. Vzrok nesreče še ni doghan. Policija je prijela oba dežurna uradnika, ki sta opravljala službo na dveh sosednjih posi?.iah, odkoder sta privozila brzovlak in tovorni vlak in trčila drue v drugega. Dunaj, 17. avgusta s. Število mrtvih pri nedeljski železniški nesreči brzega vlaka Rim—Dunaj se je nocoj zvišalo na 14. Pred važnimi izpremembami v Vatikanu Sklicanje tajnega konzilija - Imenovanih bo več novih kardinalov in nov državni tajnik Rim, 17. avgusta. V vatikanskih krogih se opaža živahna aktivnost. Trdi se, da bo pred koncem meseca tajni konzi-storii in da bo papež ob tej priliki imenoval več novih kardinalov. V zvezi z imenovanjem novih kardinalov bodo izvršene tudi izpremsmbe v vodstvu vatikanske poiltike. Govori se. da bo sedanji državni tajnik kardinal Pacelli odstopi! in da bo na njegovo mesto postavljen dosedanji namestnik vatikanskega državnega tajnika msgr. Picardo. Te dni je bila razširjena tudi govorica, da je papež pozval bivšega vatikanskega državnega tajnika Gasparrija, naj ponovno prevzame mesto državnega tajnika, kar pa je kardinal Gasparri odklonil zaradi slabega zdravja. V odnošajih med Vatikanom in Tta-n.io ni nastopila nobena izprememba. Poizkusi, da se vzpostavijo noyi stiki med fašistično vlado in Vatikanom, so ostali brez uspeha. Vatikan vztraja trdovratno m svojem stališču, da mora biti pri vzgoji mladine cerkvi zajamče- na pravica izvrševanja neposrednega vpliva na vse, kar podvzema država v tej smeri. Nasprotno fašistična vlada noče upoštevati tega stališča Vatikana, temveč izvaja dalje prosvetno politiko, ki ima za cilj, da se vzgoji vsa mladina v fašističnem duhu. Sezona bombnih atentatov v Nemčiji Berlin, 17. avgusta, s. Kakor javlja »Abend« iz Braunschweiga, so v bližini Hiilmstedta na železniški progi Magde-burfj-Braunschweig našli veliko dinamitno bombo. Kljub mokroti terena dinamit ni nič izgubil na svoji eksplozivni moči. Kdo je položil to bombo, še ni -dognano. Močan potres v Ameriki Newyork. 17. avgusta. AA. Po poročilu iz države Texas so bili tamkaj močni potresni sunki. Na več krajih je potres povzročil veliko škodo. Potresne sunke so čutili tudi v Mehiki. PROSLAVA KRALJEVEGA JUBILEJA V DRAVSKI BANOVINI Skromno, a tem prisrčneje je včeraj vsa Slovenija proslavila kraljev vladarski jubilej in v bratski slogi manifestirala svojo neomajno zvestobo do narodnega vladarja Ljubljana, 17. avgusta Vsa Slovenija je danes na preprost, a lep in presrčen način proslavila 10-letnico kraljevanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Proslave so bile zlasti v mestih združene večinoma s humanitarnimi akti, ki bodo kot dobrodelne ustanove še poznim rodovom pričale o današnji svečanosti. Ze včeraj se je vsa banovina praznično okrasila z zastavami in cvetjem. V mestih so mnogi trgovci tekmovali med seboi, kdo bo lepše okrasil svoje izloz-be. Pokanje topičev je že na predvečer oznanjalo veliki praznik, a z mnogih vrhov so zaplamteli kresovi. Impozantna proslava v Ljubljani Ljubljana, 17. avgusta. Ljubljana, slovenska prestolnica, je tudi danes prednjačila vsej banovini. Vse mesto je bilo bogato okrašeno z zastavami in menda ni bilo hiše. s katere ne bi vihrala jugoslovenska trobojnica. Ze včeraj so se vršile svečane službe božje v pravoslavni in evangeijski cerkvi, današnjo glavno proslaivo pa je otvorila slovesna maša v stolnici, ki jo je opravil škof dr. Rozman ob številni asistenci duhovščine. Službe božje so se udeležili vsi zastopniki oblasti z banom dr. Marušičem in podba-nom dr. Pirkmajerjem na čelu. Navzoč je bil celokupnii obč. svet ljubljanski z županom dr. Pucem, nadalje v zastopstvu di-vizionarja komandant mesta general Popo-vič, rektor univerze dr. Serko. vsi tukajšnji konzuli, oficirski zbor. šefi in predstavniki vseh državnih in banovinskih uradov ter zastopniki raznih nacionalnih, kulturnih, human;tarnih in stanovskih organizacij. Izredno številno občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo prostrano stolnico. Fo službi božji so se zbrali ob 11. dopoldne v svečano okrašeni mestni posvetovalnica polee članov občinske unrave predstavniki oblasti in zastopniki raznih korporacij k svečani seli občinske uprav« Navzoči so bili tudi odlični zastopniki bratskega češkoslovaškega naroda, ki so prišli na kongres Narodno-strokovne zveze, med njimi bivši češkoslovaški minister socialne politike posl. Tučny. Svečano sejo je otvoril župan dr. Dinko Puc, ki j* uvodoma pozdravil bana in druge odlične goste ter imel nato daljši slavnostni govor, v katerem je orisal pomen današnjega praznika. Poudarjal je. da ie ta praznik dokaz globoke ljubezni vsega naroda do svojega kralja. Spominjajoč se dogodkov iz prevratne dobe je ooudarjai. da šel* danes najbolje razumemo, da za nas na vsem svetu ni mesta drugje, kakor edino le v Juzoslaviji. Nato je župan orisal kako dalekovidno ie posegel kralj Aleksander v razvoj našega narodnega in državnega življenja dne 6. januarja 1929. ko je v globoki ljubezni do svojeea naroda napravil konec strankarskim prepirom in rešil državo trotovega razsula: dal narodu nova gesla, pokazal nova pota. dal nova sredstva, ki morajo voditi do velikega cilja. do močne, krepke, silne, bogate Jugoslavije. V nadaljnjih izvajanjih je g. župan opozori? na kulturni napredek Slovenije v letih kraljevanja Aleksandra Karadjordjevi-ča in njegovega velikega očeta. Poprej razkosani Slovenci, izžemani od tujerod-cev, so postali enakopravni v vsakem pogledu in danes lahko tekmujejo z ostalimi pokrajinami in plemeni na vseh poljih. Ljubljana sama se je razvila v teh letih v moderno mesto. Po odločbi kraljevi ie postala kot sedež banovine središče slovenskega ozemlja in tako smo dosegli v okviru Jugoslavije tudi orvi politični ideal naših očetov; upravno zedinieno Slovenijo. Dobili smo univerzo, za katero smo se morali desetletja zaman boriti. Svoj zanosen govor, ki ?a ie večkrat prekinjevalo navdušeno pritrjevanje, ie župan zaključil s pozivom. naj se vsi pridružijo njegovemu vzkliku: »Živel kralj Aleksander!« Dvorana ji mesto krenila povorka z godbo na čelu. Po bakljadi se je vršil v hotelu »Trst« slavnostni koncert, na katerem sta poleg domačega Glasbenega društva ter nemškega Gesangsve-reina sodelovala tudi koncertna pevka gospa Rotleva in dunajski operni pevec g. \ Schuster. V nedeljo zjutraj se je vršila ibiidnica. že v zgodnjih jutranjih urah so napolnili ulice okoličani, ki so prišli iz bližnjih in daljnjih krajev, da se udeleže svečane proslave. Ob 10. ie je vršila svečana služba božja, nato pa je sledila v okusno okrašeni sejni dvorani slavnostna seja občinskega zastopa, župan g. Kostanjevec je Imel lep nagovor, v katerem je orisal delovanje našega vladarja v teku desetih let njegovega vladanja. Ovacijam občinskih zastopnikov se je pridružila tudi nmogobrojna množica, ki se je zbrala pred magistratom. Proslavo je zaključil lepo uspeli promenadni koncert domače godbe. V Logatcu Logatec, 17. avgusta. Tudi Logatcc je proslavil 10-letnico vladanja Nj. VeL kralja na najsvečanejši način. V soboto zv. se je vršila svečanu seja občinskega sveta, ki ji je prisostvoval tudi sreski načelnik g. dr. Tekavčič. župan g. Oblak je imel lep nagovor o pomenu te proslave. Po končani seji je župan še z balkona občinskega doma nagovoril zbrano prebivalstvo, ki je priredilo vladarju navdušene ovacije. Izpred občinskega doma, raz katerega je žarel iluminiran spominski napis, se je nato razvila povorka z baklja-rio Pred sreskim poglavarstvom je sreski poglavar dr. Tekavčič imel nagovor na množico, godba pa je zaigrala državno himno. Po končani povorki je čomača godba priredila promenadni koncert ob sodelovanja pevskega društva. V Gornjem Lcgatcu i;c bila zdiužena proslava 3 javiim nasto pom Sokola, pn katerem Je sodelovalo tudi vojaštvo. V Novem mestu Novo mesto, 17. avgusta Tudi Novo mesto je slovesno praznovalo 10-letnico vladanja kralja Aleksandra. Vse mesto je v zastavah, mnoge hiše pa okrašene še z zelenjem. Ob 9. dopoldne je bila v župni cerkvi slovesna maša, ki so ji poleg mnogoštevilnega občinstva prisostvovali uradniki, komandant mesta in orožništvo, ves občinski zastop z županom dr. Režkom na čelu, sodniki s predsednikom Josipom Kavčičem, močna sokolska . četa, gasilci in druge korporacije. Mestni občinski zastop je po službi božji imel slavnostno sejo, na kateri je bilo na županov predlog soglasno sklenjeno, da se zgradi v spomin 10-ietnega jubileja kraljevega vladanja dom za občinske uboge, ki bo nosil ime Dom kralja Aleksandra. Obenem je občinski svet soglasno sklenil, da se obdarujejo v spomin današnje proslave vsi mestni ubogi,, ki jim je mestna blagajna izplačala danes vsakemu po 50 Din. Zvečer ob 8. je bilo mesto svečano ilu-minirano. Najlepše je bi! razsvetljen na Glavnem trgu magistrat. Po mestu se je razvila dolga povorka z godbo na čelu. Množica je navdušeno vzklikala kralju in kraljevskemu domu ter prepevala rodoljubne pesmi. V Metliki Metlika, 17. avgusta. Metlika je slovesno proslavila desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Proslavne svečanosti je otvoril na praznik .Sokol s svojim javnim nastopom. Zvečer je bil obhod po mestu, po obhodu pa sokolska zabava. Včeraj ob 8. zjutraj je bila darovana sv. maša, pri kateri je župnik 2. Cerar v vznesenih besedah proslavljal našega vladarja. Po službi božji so Sokoli in gasilci defilirali pred sreskim načelnikom in drugimi odličnimi gosti, mestni svet pa se je zbral k slavnostni seji. ki je sklenila, da se bo trg pred mestno hišo imenoval Trg kralja Aleksandra. Na proslavi v šoli ie govoril učitelj g. Vilfan o pomenu slavnostnega dne, vrstile so se deklamaci-jc, zapel je oktet Sokola, živa slika na je predstavljala »Poklon Jugoslavije kralju Aleksandru«. Po proslavi je bil koncert mestne godbe, udcleženci proslave pa so se zbrali k nrijateljskemu sestanku na letnem telovadišču Sokola. V Tržiču Tržič, 17. avgusta. V proslavo vladarskega jubileja kralja Aleksandra se je vršila tudi v Tržiču slovesna služba božja, kateri so prisostvovali zastopniki vseh tukajšnjih uradov, vsa kulturna društva in mnogobrojno občinstvo. Po cerkveni službi je odkorakala povorka na Glavni trg, kjer je priredila godba in združeni pevci promenadni koncert. V lepo okrašeni dvorani meščanske šole se js nato vršda slavnostna seia občinskega sveta, na kateri je imel župan g. uozič-..' zelo tep govor o pomenu tega praznika. Na originalen način je bil nato prenese* i-.-.a-nostni pozdrav Nj. Vel. kralju s Tržiča na Bled. Tržiški Sokoli in športniki so organizirali štafeto, ki je v 72 minutah prevs.-' lila 22 km dolgo pot ter izročila v marša-latu dvora v Suvoboru pozdravno posiaii-co. Ta nastop Tržičanov je izzval na BleJu sp ošuo odobrf./-a re V Krškem Krško, 17. avgusta. Tudi Krško je včerajšnjo nedeljo slovesno proslavilo kraljev jubilej. Vršila se Je slavnostna maša. pri kateri so bila zastopana vsa oblastva in je svirala gasilska godba. Zvečer se je vršila lepa bakljada z gasilsko godbo na čelu. 7 Slovenjgradcu Slovenjgradec, 17. avgusta. Tudi naše mesto je svečano proslavilo jubilej našega vladarja. V nedeljo zvečer se je ob sodelovanju Sokola in vseh narodnih društev vršila bakljada z godbo. Mesto je bilo svečano iluminirano, z bližnjih vrhov pa so zažareli številni kresovi. Danes dopoldne je bila v farni cerkvi svečana služba božja, nato pa je sledilo slavnostno zborovanje v Sokolskem domu, prt katerem je sodeloval tudi domač salonski orkester in pevski zbor. deca pa je dekla-mirala več prigodnih pesmi. V Konjicah Konjice, 17. avgusta.. Proslavo vladarskega jubileja je otvorl-la v nedeljo zvečer bakljada, katere se Je udeležilo skoro vse tukajšnje prebivalstvo. Na obronkih Pohorja pa so zažareli nešteti kresovi naznanjajoč vsemu narodu pričetek velikega praznika. Danes dopoldne se je vršila v farni cerkvi slovesna maša,' nato pa je sledila v dvorani Okrajne hranilnice slavnostna seja občinske uprave, ki so se je udeležili tudi zastopniki vseh tukajšnjih društev Ln državnih uradov. Vse Konjice so bile složne, le Katoliško izobraževalno društvo se je samo izločilo iz splošne narodne proslave ter priredilo v Katoliškem domu svojo posebno proslavo. V Rušah Ruše, 17. avgusta. Narodna in kulturna društva v Rušah so proslavila desetletnico vladanja našega kralja na zelo svečan način. V nedeljo zvečer je bila bakljada z godbo gasilnega društva. Slavnostnega sprevoda so se udeležili zastopniki občine, Sokola, bralnega društva, gasilci An številni vaščani. Včeraj ob 8. je daroval župnik gospod Pšunder slovesno službo božjo, po kateri se je vršila v občinski pisarni slavnostna seja občinskega sveta, na kateri je župan gosp. Le-sjak v vznešenem govoru opisal zasluge kralja Aleksandra za ustanovitev in konsolidacijo naše države. Kabinefna pisarni Nj. Vel. kralja je bila odposlana vdanost-na brzojavka. Da se ovekoveči spomin na 10-letni kraljev jubilej, je bilo na predlog ravnatelja gosp. Krejčija sklenjeno, da se v novem poslopju Narodne šole vzida spominska plošča. S trikratnim »živ i o« klicem vladarju an njegovi rodbini je bila slavnost zaključena. Proslave drugod Tudi v vseh drugih krajih so na sličen način, z bakljadami, akademijami in svečanimi sejami praznovali kraljev jubilej. Povsod so sodelovala narodna društva, zlasti Sokol in tako zbrala ves narod v duhu pravega jugoslovenskega narodnega edinstva ih zvestobe do kralja in domovine. Kraljeva zahvala Slovencem Ljubljana, 17. avgusta AA. Za čestitke, ki jih je poslal gospod ban imenom prebivalstva dravske banovine Nj. Vel. kralju povodom 10-letnice vlada- nja, je prejel z najvišjega mesta sledečo zahvalno brzojavko: »Dr. Drago Marušič, ban, Ljubljana. Zahvaljujem na čestitci i izrazima oda-nosti i vernosti Vama I stanovništvu dravske banovine. — Aleksander.« Čestitke Sokola Beograd, 17. avgusta, r. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je poslal Nj. Vel. kralju naslednji pozdravni brzojav: »Uprava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije prosi Vaše Veličanstvo, da blago* volite sprejeti najiskrenejše želje celokup nega Sokoistva kraljevine Jugoslavije povodom desetletnice vladanja Vašega Veličanstva. V imenu 180.000 sokolskjh pripadnikov, včlanjenih v 841 sokolskem društvu in 563 seljaških sokolskih četah, želi uprava Saveza SKJ na dan desete obletnice uspešs ne in srečne vladavine, da bi Vaše Veli ranstvo še nadalje dolgo vodil našo domo» vino po poti, ki jafa celino jugoslovenske nacije, moralno in fizično silo našega uedi-njenega naroda in srečo domovine. Prosimo Vaše Veličanstvo, da veruje, da bo Sokolstvo vedno zastavilo vse svoje moči za dobrobit kralja in domovine.« Proslava v Varšavi Pariz, 17. avgusta. AA. V proslavo desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra ie bila na pobudo ruskega metropolita Ev-logiia, ruskega duhovnika Smirnova in ob asistenci treh ruskih duhovnikov in našega dijakona Bidiča svečana služba božja v tukajšnji niski cerkvi. Službi božji so prisostvovali naš poslanik v Parizu Spalajkovič, voini ataše general Nenadovič, svetnik po s'aništva Cincar - Markovič in tajniki poslaništva. Cerkvica jc bila polna jugoslovenskih državljanov. I Eksplozija v municijskem skladišču v Gorici En vojak ubit, trije hudo ranjeni - Izgon slovenskih rudarjev iz Idrije Trst, 17. avgusta, p. Listi poročajo iz Gorice, da je nastal včeraj v tamošnjem vojaškem skladišču za municijo požar, zaradi česar je prišlo do hude eksplozije. Vo« jak, ki je bil na straži, je bil ubit, trije drugi pa hudo ranjeni. Skoda ;e ogromna. Pariz, 17. avgusta, g. Tukajšnji antifa-šistični listi objavljajo vesti iz Trsta, da v državnem rud niku živega sroba v Idriji odpuščajo fašistične oblasti tamošnje slovenske delavce. V tem rudniku je bilo za=> poslenih ookli S00 do 1000 slovenslkih delavcev. Že 1. 1929 pa so jih fašistične oblasti pričele polagoma odpuščati, ter jih na« domeščati z italijanskimi delavci iz notranjosti Italije. V poslednjih par mesecih je bilo odpuščenih nad 500 slovenskih delavcev. Sedaj se fišistične oblasti pripravljajo, da še preostale slovefiske delavce v Idriji odpošljejo v rudnik Monte Amiata, tako da bi popolnoma odpravili slovensko delavstvo iz rudnika, ki je blizu meje. Pred sestankom bolgarskega Sobranja Sobranje bo otvoril v četrtek kralj Boris s prestolnim govorom - Priprave za razmah parlamentarne borbe Sofija, 17. avgusta. AA. Zaradi bližnje otvoritve Narodnega sobranja se je poli* tično življenje zadnje dni močno razgibalo. Novo zasedanje Sobranja bo otvoril bolgarski kralj Boris 20. t. m. popoldne. Do četrtka se sestane.io vsi parlamentarni klubi, da se konstituirajo in da zavzame« jo stališče napram volitvam v Sobranje. De> mokratski poslanski klub se sestane 19. t, m. Za predsednika Narodnega sobranja bodo demokrati kandidirali Štefana Štefan nova. Zemljoradniki so imeli svojo prvo 6ejo včeraj. Njihov kauddiat za podpred* sedniško mesto v Sobranju bo Nikola Sa-harov ali pa Stojan Daska'ov. Drugi podpredsednik Sobranja bo pristaš nacijonal« nih liberalcev. Kandidat za to mesto je Saharski. Klub Demokratičeske.ga zgovora, ki šteje 65 članov, se sestane danes. »Klub 70-tih« bo predlagal poslancem Demokra- tičeskega zgovora, naj bi sodelovali z vlado pri reševanju važnih gospodarskih in proračunskih vprašanjih. Klub delavskih poslancev šteje 32 članov. Prvi seji tega kluba jc predsedoval Dimitrov. Klub je sestavil program svojega dela v Sobranju. Delavski poslanci bodo zahtevali popolno in brezpogojno amnestijo za vse politične delikte, razveljavljenje zakona o zaščiti države, povračilo škode državljanom po nemirih 9. junija, črtanje kmečkih dolgov itd. Verjetno je, da delavski poslanci ne bodo prisostvovali seji Narodnega sobranja, ki jo bo otvoril bolgarski krali. Milijardni primanjkljaj Sofija, 17. avgusta. AA. Glavna kontrola je končala pregled računov za lansko leto. Primanjkljaj državnega proračuna v lanskem letu znaša eno milijardo. Zgraditev delavskih zavetišč Za prenočišča brezposelnih bodo zgrajeni v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti posebni domovi — Gradile jih bodo občine Beograd, 17. avgusta AA. Centralni odbor za posredovanje dela pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je kot kontrolni organ vseh delovnih borz v kraljevini Jugoslaviji nadaljeval svojo akcijo za zgraditev delavskih zavetišč. Do zda.i je sklenjeno, da se zgrade taka zavetišča v Beogradu in Sarajevu, v kratkem pa se začno dela za zgraditev delavskega zavetišča na Sušaku. Zavetišča se zgrade todi v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Karlovcu, Varaždinu, Brodil in Novem Sadu. Zgradile jih bodo občine navedenih krajev, sredstva za gradnjo pa jim bodo dale delovne bot/e, ki bodo občinam posodile potrebni denar. V teh zavetiščih bodo imeli najsi romašnejši delavci brezplačno prenočišče. Načrt španske ustave izdelan Omejena avtonomija pokrajin — Ločitev cerkve od države test španskih škofov — Pro- Madrid, 17. avgusta. AA. Ustavni odbor je sestavil načrt nove španske ustave. Načrt, ki bo predložen jutri poslanski zbor* niči, dovoljuje avtonomijo pokrajin, vendar bo imela osrednj? vlada vsa vrhovna oblastva. Načrt določa nadalje ločitev cerkve od države in razpust vseh verskih redov. Posestva cerkve bodo nacionalizirana. Volilno pravico bodo izvrševali vsi državljani brez razlike spola od 21. leta dalje. Usta* va priznava sindikalne pravice. Predsednika republike bodo vplili s splošno direkt* no in enako volilno pravico. Tc volitve bodo tajne. Poleg predsednika republike bo še podpredsednik. Madrid, 17. avgusta. AA. Po načrtu ustave, o katerem pravkar razpravlja poslanska zbornica .bosta prvega predsedni« ka republike izvolili obe zbornici. Smrtna kazen bo ukinjena. Madrid, 17. avgusta. AA. Španski šikofje so podpisali pastirsko pismo, v katerem protestirajo proti ustavnemu načrtu nove španske republike. Po mnenju škofov ogroža nova ustava verske in moralne interese katoliške cerkve. Politiko vlade prešinjajo brezverski momenti. Krst rumunske podmornice Bukarešta, 16. avgusta. AA. Rumunski kralj Karol, prestolonaslednik Mihael, jugoslovenska kraljica Marija in princ Nikolaj so danes prispeli v Konstanco, da se udeleže krsta nove podmornice. Velikanska množica ljudi je z neoopisnim navdušenjem pozdravila kralja Karola in ju-goslovensko kraljico Marijo ter ostale člane kraljevske rodbine. S postaje so se visoki gostje odpeljali naravnost v pristanišče, kjer je kralj Karol predsedoval svečanosti krsta nove podmornic Iraški kralj v Parizu Pariz, 17. avgusta A A. Iraški kralj Fey-sai je prispel inkognito v Pariz. Predsednik francoske' republike je povabil visokega gosta na obed, ki bo v sredo v gradiču Rambouilletu. Moskva nezadovoljna z nemškimi komunisti Berlin, 17. avgusta, č. V Moskvi so zelo razsrjeni nad izidom pruskega plebiscita in so voditelja nemške komunistične stranke Thalmana pozvali z več njegovimi tovariši v Moskvo, da se opraviči Žalosten konec najstarejšega londonskega dnevnika London, 17. avgusta č. List »Sunday News«, ki je pričel izhajati 1. 1842., je včeraj na romantičen način »umrl«. V prostore lista je došel lastnik ter javil vsem uslužbencem sredi posla, da preneha list izhajati. Imel je »samo« 40.000 naročnikov ter se zaradi naraščajoče konkurence ni mogel več vzdržati. Težnje in potrebe narodnega delavstva Resolucije narodnega delavstva, sprejete na nedeljskem kongresu v Trbovljah Kakor smo že v ponedeljskem »Jutru« obširneje poročali, se je vršila minule praznike v Trbovljah impozantna manifestacija narodnega delavstva. Po izčrpnih referatih o položaju delavstva so bile na nedeljskem kongresu sprejete naslednje resolucije 1.) Ugotoviti moramo, da breme splošne gospodarske krize najobčutneje leži na ramenih delavcev in nameščencev in na ramenih malega človeka. Kdor nima ničesar drugega, kakor le svoje zdravje, ni sposoben, da z lastnimi sredstvi od sebe odbija valove krize. Oni, ki imajo produkcijska sredstva v rokah, pa so že po tem dejstvu sposobnejši, da čase gospodarske krize z manj občutnimi posledicami preživljajo. Zato je nujno potrebno, da imajo državni ukrepi, kateri imajo za cilj blaži-tev krize, v najizrazitejši meri pred očmi potrebe delavca in nameščenca. Skrb za delavce in nameščence mora postati neposredna, samo posredna pomoč s čistimi gospodarskimi ukrepi ne zadošča. 2.) Gospodarska kriza nujno zahteva najvestnejše spoštovanje in uvaževanje socialno politične zakonodaje. To se mora zgoditi takoj od strani državne oblasti, kakor tudi od strani zasebnikov. Delavska zaščitna zakonodaja mora dobiti najpopolnejšo avtoriteto. 3.) Smatramo, da je usodepolna pogreš-ka, ako socialno politično uveljavljanje države ni aktivno in ako socialno politična zakonodaja ni skrajno vsestranska. Gospodarskim zakonom morajo nujno in neposredno felediti tudi zakoni v neposredno zaščito delavcev in nameščencev. Volja države v tej smeri mora biti tako izrazita in vidna, da utihnejo vsi glasovi o redukciji socialno političnih zakonov. 4.) Ker so plače delavcev in nameščencev daleč pod potrebami materijalnega in | kulturnega življenja, more znižavanje plač prinesti le gospodarsko škodljive posledice. V času gospodarske krize je nedopustno, da se to vrši celo brez državne kontrole. Ravno gospodarska kriza nujno zahteva, da državne oblasti budnejše pazijo na odnose med delavci in delodajalci in da ničesar ne dopuste, kar ne bi biio v skladu z interesi socialno šibkejših slojev. Ostrejša reglementacija delovnega razmerja mora jamčiti, da breme krize ne bo težje ležalo na ramah delavcev in nameščencev, kakor pa na ramah drugih slojev. 5.) Mi se zavedamo, da je najjačje sredstvo za ublažitev krize dobro izvedeno in zajamčeno socialno zavarovanje. Slabo je storjeno za narodno gospodarstvo, aKo tega zavarovanja nimamo takega, kakor ga zahtevajo socialni in gospodarski interesi. 6.) V javnem življenju narodno delavstvo in nameščenstvo ne sme ostati neuva-ževan element. Pritegnitev delavstva k reševanju aktualnih gospodarskih in socialnih vprašanj je velike politične in moralne važnosti. Delavec in nameščenec morata dobiti zavest, da sta enakovredna državljana. 7.) Mi hočemo, da je država naša in mi njeni. Naša narodna zavednost nam povzroča bol, ako vidimo, da je država ovirana v stremljenju po konsolidaciji, po mirnem gospodarskem in socialnem življenju. Pozdravljamo ukrepe, kateri imajo za cilj, da vse odstranijo kar je konsolidaciji državnega življenja na poti. Pogrešamo pa, da ni zadostno zaščiteno ono, kar to konsolidacijo pospešuje. Konsolidacijo brez dvoma pospešuje narodna in državljanska zavednost delavstva in nameščenstva, ovira jo mlačnost in indiferentnost, politična nestrpnost in pa preslaba aktivnost državne administracije in zakonodaje v zaščito malega človeka. Resolucije so bile soglasno sprejete in ob 13. je bil veličastni kongres zaključen. Smrt brata zunanjega ministra Beograd, 17. avgusta č. Danes je do-šla v Beograd iz Vichyja vest, da je tamkaj davi ob 5. umrl zaradi srčne kapi konjeniški polkovnik v p. Sveta Marinkovič, brat zunanjega ministra dr. Voje Marin-koviča. Smrt polkovnika Svete Marlnko-viča, ki je bil rojen v Beogradu 1. 1879., je izzvala splošno sožalje. Pokojnik je bil znan kot trezen in resen človek tako v vojaških kakor v meščanskih krogih. Pred 6. januarjem se je bavil aktivno s politiko ter je bil član demokratske stranke. Za svoje zasluge je bil odlikovan z mnogimi odlikovanji, med drugimi s Karadjordjevo zvezdo z meči, z redom Belega orla z me či, s srebrno svetinjo za hrabrost, z redom francoske legije časti, z angleškim redom za posebne zasluge, z ruskim re dom sv. Stanislava z meči in z ruskim redom sv. Vladimira z meči, kakor tudi z mnogimi drugimi. Truplo pokojnika bodo prepeljali v Beograd, kjer bo v nedeljo pogreb. Poset dr. Marinkoviča v Varšavi odgoden Beograd, 17. avgusta. M. Zunanji minister dr. Marinkovič bi bil moral te dni odpotovati v Varšavo, da bi vrnil poset poljske vlade v Beogradu. Zaradi smrti svojega brata pa je bil ta poset odgoden za nedoločen čas. Poljska vlada je bila danes o tem brzojavno obveščena. Vpis v peti letnik učiteljišč Beograd, 17. avgusta. AA. Prosvetni minister je odredil, da se lahko vpišejo v peti razred učiteljišča v začetku šolskega leta 1931132 tudi učenci četrtega letnika učiteljišč, ki so julija ali septembra t. 1. polagali prvič ali drugič maturo in padli. Popravljalni izpiti na srednjih šolah Beograd, 17. avgusta. A A. Ker rešujejo učenci srednjih in srednjih strokovnih šol že med šolskim letom številne domače pismene naloga in da bi mogli ustmeni izpiti biti terrieljitejši, je minister prosvete odredil, naj učenci srednjih in srednjih strokovnih šol polagajo popravljalne izpite samo ustmeno. Ta s^lep ministra prosvete je dostavljen ravnateljem vseh gimnazij in srednjih strokovnih šol. Iz železniške službe Beograd, 17. avgusta. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra so postavljeni pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: za kontolor-ja in postaienačelnika v Čakovcu v 7. skupini Gavrilo Pirkmajer, dozdaj v Vršcu; za poverjenika in šefa prometne službe v 6. skupini Franc Smerdu. dozdaj poverjenik v Mariboru: za poverjenika v nromet-no-komercijalnem oddelku v Mariboru v 6. skupini Edvard Stancuk. dozdaj poverjenik iste skunine v Ljubljani, in za višjega kontrolorja in šefa prometne službe v Mariboru v 6. skupini Alojz Kovačič, dozdaj v Sarajevu Beograd, 17. avgusta. A A. Za kontrolorja prometno-komercijalnega oddelka v 7. skunini je postavljen v Ljubljani g. Viljem Novak, dozdaj kontrolor in postajenačelnik v Čakovcu. Novi podguverner Narodne banke Beograd, 17. avgusta AA. Dosedanji pomočnik direktorja finančne direkcije v Beogradu Milorad Gjorgjevič ie danes prevzel dolžnost podguvernerja Narodne banke. Kot podguverner bo g. Gjorgjevič sodeloval tudi V izvršnem odboru banke. Nesreča pri letalskih akrobacijah Pensylvania, 17. avgusta AA. Tu je nastopil neki letalec z letalom brez motorja in predvedel pred tisočglavo množico razne zračne vežbe. Nenadoma je izgubil oblast nad letalom, ki je treščilo na tla. 11 ljudi je bilo hudo ranjenih. Redarstvo je prijelo letalca, čeprav je bil ranjen, in ga odvedlo v zapore. Obtožen bo zaradi malomarnosti. Nenavaden samomor mlinarja Velenje, 17. avgusta. V Kolavtarjevem mlinu v Šaleku je bil kot mlinar že dalj časa zaposlen 43 letni Resnik Fortunat, doma iz vasi Kasaze pri Petrovčah. Ne da bi navedel kak vzrok ali imel drugače kakšen tehten povod za svoje vedenje, se je na Veliki šmaren zjutraj poslovil od svoje žene in parletns hčerke: »Zbogom, sedaj se pa ne vidimo več!«r — Nato je izginil. Žena ni vzela teh besed resno, zato tudi za možem ni dalje gledala, misleč, da je šel v bližnjo gostilno na kupico pijače. Ko ga pa vse dopoldne in tudi h kosilu ni bilo domov, se je je začela lotevati grozna slutnja. Brž je opisala čudni nesta-nek svojega moža sosedom, ki so nato takoj začeli v potoku Paki iskati pogrešan-ca. Iskanje so osredotočili na jez za mlinom, kjer je voda več metrov globoka. Neki pogumni kopalec se je potapljal na dno in z nogami zadel na utopljenca. Ob-upanca so potem s kavlji in drogovi z veliko težavo spravili na obrežje, saj ga jo 50 kg težak kamen, katerega je imel a vrvjo ovitega in okoli vratu privezanega, z vso svojo težo vlekel na dno tolmuna. Nova pridobitev stražiških gasilcev Stražišče, 17. avgusta. Agilno Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Stražišču pri Kranju je v zadnjih letih vzgledno napredovalo ter se je z žrtvami svojih članov tehnično v vsakem pogledu izpopolnilo. Lani si je nabavilo motorno brizgalno in 300 metrov najboljših cevi, pred par leti pa si je žs postavilo svoj dom, za katerega so največ žrtvovali v denarju, materijalu in tudi z delom člani sami. Seveda pa tudi vse prebivalstvo ve ceniti pomen in korist gasilnega društva. Upamo, da bo tako tudi prihodnjo nedeljo 23. t. m. ali pa. če bi bilo tedai slabo vreme, 30. t. m., ko bo društvn blagoslavljalo svoj rešilni avtomobil. Ta jc za društvo samo in seveda tudi za ves okraj velika pridobitev. Avtomobil je prikladen za vsa gasilska opravila: za prevoz moštva. motorne brizgalne in cevi, ravno tako pa je prikladen tudi za prevoz bolnikov. V dravski banovini je to eden prvih avtomobilov, ki ie urejen za vse gasilno in reševalne akcije. Kumstvo je prevzel ugledni tovarnar in gasilski dobrotnik g. Ciril Šifrer, kumica pa bo soproga tovarnarja. trgovca in gostilničarja ga. Pavla Benedkova. Nevarna ženska Ljubljana, 17. avgusta. V Kolodvorski ulici pred Ljubljanskim dvorom se je davi okrog 7.30 odigral razburljiv prizor. Z gorenjskega vlaka sta prišla mlajši moški in mlada ženska. Slednja je neprestano mahala z rokami in vsiljivo govorila v moškega. Pred vhodom v Ljubljanski dvor se ji je hotel spremljevalec očividno umakniti v poslonje. Čim pa se je moški okrenil, je ženska potegnila nož in zabodla moškega v levo stran vratu. Brizgnila ie kri in se ie mož opotekel v vežo Ljubljanskega dvora. Ženska .ie po tem dejanju utekla v Slomškovo ulico, kjer pa jo je dohitel stražnik. Ranjenca, ki ie 36 letni France Š., kantiner iz Škofie Loke, so nre-peljali v snlošno bolnico, hudokrvno žensko, neko bivšo branjevko, pa je odvede! stražnik na policijsko upravo. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Brez posebnih sprememb. — Situacija včerajšnjega dne: Stojimo pod vplivom razprostrte depresije, ki povzroča nestalno vreme in zelo spremenljivo oblačnost. Barometerski pritisk je povsod narasel za 1 do 5 mm, največ na severu, najmanj na srednjem Primorju. Temperature so povsod padle za 1 do 6 stopinj, največ na severu in najmanj v Primoriu. Dunajska vremenska napoved za torek: Spremenljivo vreme bo trajalo dalje. Naši kraji in ljudje Ob temeljnem kamnu za Dom kralja Aleksandra I. v Ljubljani Nagovor predsednika Mestne hranilnice obč. svetnika Riharda Sušnika na zbrane goste, med njimi ban dr. Drago Marušič (X)-Na desni stolni kanonik dr. Tomaž Klinar, ki je opravil bla-goslovitveni obred, levo pa župan dr. Puc, ko vrže lopatico malte v odprtino z listino, rekoč: »Tako moramo urediti s složnim delam našo domovino, da bo vsak našel kruh in v sta-rosti zavetišče«. (Glej obširno poročilo na drugi strani.) Naši učitelji v Črni gori Cetinje, sredi avgusta. Naše učiteljstvo, združeno v Učiteljski ferijalni zvezi, letuje tudi letos v samostojni učiteljski koloniji v Velaluki. Nedavno je priredilo prelepo ekskurzijo preko Dubrovnika, Ercegnovega, Kotora in preko Lovčena v Cetinje. Parobrod »Bosna«, eden izmed največjih parnikov Jadranske plovitbe, nas je po krasni 10-urni vožnji izkrcal v Dubrovniku. Bila je krasna vožnja mimo Hvara, Šipanja, Pelješca. Iz Dubrovnika smo na dveh avtobusih in dveh avtomobilih krenili po najlepši obmorski poti preko divne Boke Kotorske in znamenitih gora do Kotora. Upravičeno so trdili Cehi, ki so po-tovali z nami, da je tu košček raja na zemlji. Iz Kotora smo nadaljevali pot preko Njeguša, kamor vodi 25 serpentin, dolgih okrog 25 km, na najvišji vrh Njeguša, odkoder je bajen razgled na vso Boko. Tam v daljavi pa smo jasno uzrli Skadersko jezero in nepristopne albanske gore. Fotografski posnetki nam bodo najdražji spomin s te nepopisno lepe poti. Iz Njeguša nas je vodila pot dalje po ostrih ovinkih. Odprl se nam je popolno'-ma nov svet. Globoko spodaj smo uzrli zeleno cetinjsko polje, nad nami pa je blestel ponosni Lovčen z mavzolejem Petra Petroviča Njeguša. V hitrem tempu vožnje je vzbudila našo največjo pozornost pred Cetinjem rojstna hiša kralja Nikole. Že smo v Cetinju. Vročina je huda. A toplo so nas pozdravili cetinjski tovariši in nam raz-kazali cetinjske znamenitosti. Najprisrčneje nas je sprejel tudi ban g. Krulj, zainteresiran na naši koloniji in UFS. Žal, po 2 in pol urnem postanku smo morali zapustiti Cetinje. Za slovo smo si še ogledali rojstno hišo Nj. Vel. kralja Aleksandra, kjer je bila pred kratkim svečano odkrita spominska plošča. Pot v Velaluko nas je vodila preko Tirata, kjer je največja ladjedelnica. Po štiridnevnem potovanju smo prispeli v Dubrovnik in smo po krasni vožnji zopet doma, to se pravi: v naši tako ljubljeni Velaluki. Ostali so nam nepozabni spomini na junaško Črno goro. Slavko Mrovlje. Otvoritev novega mostu v Zidanem mostu Danes dopoldne ob 11. bo na Zidanem mostu na slovesen način otvorjen novi železniški most, ki pomeni velik napredek za železniške zveze na tem važnem križišču. Most so delali nad leto dni in ustreza zdaj, ko je bil z velikim trudom dograjen, vsem varnostnim meram. Gradila je most gradbena tvrdka Slavec iz Kranja, ki je pokazala pri tem delu vso žilavost in podjetnost domače volje do ustvarjanja. Proslave otvoritve mostu se udeleže mnogi odlični predstavniki. Prvi vlak, ki Lo peljal čez novi most, bo brzovlak št. 1, ki odhaja ob 9.20 dopoldne iz Ljubljane in vozi proti Zagrebu. Majšperski praznik Majšperk, 17. avgusta, Majšperk je gotovo neznan marsikomu, poznajo ga pa prav gotovo industrijcl usnja v naših krajih, kakor tudi oni iz inozemstva, saj dobivajo od tukajšnje tovarne tanin za izdelavo usnjatih izdelkov. Pred par leti je lepa vasica, ležeča pod znano romarsko cerkvijo Ptujsko goro v Dravinjski dolinici, obdana krog in krog s prijaznimi haloškimi griči ln onimi vi-tanjskega pogorja, spala spanje pravične-no. Danes so se razmere dokaj predruga-čile. Kraj je dobil svoj telefon in telegraf, tovarna je preskrbela domačinom lep delavski oder, šola je ustanovila šolski oder. javno ljudsko knjižnico ZKD in uvedla kmetsko nadaljevalno šolo. Ustanovljena je Kmečka posojilnica, ki prav dobro uspeva. Novoustanovljena kmetijska podružnica je preskrbela kmetu potrebno skupno gospodarsko orodje, sadjarju pa moderno škropilnico. Gasilno društvo si je pa nabavilo najmodernejšo motorno brizgalno, ki jo je zdaj na naj-slovesnqjši način blagoslovilo. Pokroviteljstvo in kumstvo sta prevzeli ugledni družini tovarnarjev Novak-Kubricht, ki sta tudi gmotno omogočili, da si je gasilsko društvo lahko nabavilo v tako kratkem času moderno gasilno orodje Že ves teden je vse mrgolelo na veselič-nem prostoru, saj so prihiteli vsi člani, da pripravijo vse rvotrebno za slovesnost, ki je bila za naš kraj pravi ljudski tabor. V soboto zvečer so se začeli domačini zbirati k bakladi ter z godbo na čelu pri gradu Hamre priredili kumici podokmico. Umetni ogenj je napravil bajne prizore. Drugo jutro so domači godci igrali bud-nico, na razvalinah starega gradu nekdanjih roparskih vitezov so pa zabučall možnarji. Privabili so trume gostov, ki so se udeležili službe božje, darovane na prostem. Po blagoslovitvi je podstarosta gasilske zveze g. Vengust v zbranih besedah razložil pomen gasilstva ter ob sklepu zaklical Nj. Vel. kralju Aleksandru in njegovi vladarski hiši: »Živeli!« Godba je zaigrala himno. Blagoslovitev je opravilo domače du-hovništvo; nato se je vršil mimohod vsega gasilstva ter banket, ki so se ga udeležili povabljeni gostje. Šolski upravitelj g. Zvonko Predan se je udeležencem zahvalil za odziv, nakar se je začelo pravo rajanje na veseličnem prostoru. Godba, ples, drča, šotori z raznimi jestvinami in darovanim pecivom, kavarna, tobakarna, povsod je bilo vrvenje. Veselo razpoloženje je trajalo pozno v noč, nakar so se gostje mirno razšli. Da je pa prireditev moralno in gmotno tako dobro uspela, je pripisati aigilnemu gasilstvu domačega društva pod spretnim vodstvom načelnika švaišnika ter poveljnika Vrečka, ki sta žrtvovala marsikateri dan in noč za pro-cvit dobrodelnega društva. Nevaren požar pri Braslovčah Že v ponedeljskem »Jutru« smo na kratko poročali o požaru, ki je uničil lepo kmečko domačijo v Savinjski dolini. Naknadno smo iz Braslovč prejeli o požaru še naslednje podrobnejše poročilo; Na Veliki Šmaren so imeli v Topovljah pri posestniku Ivanu šošterju, po domače Kejcu, žalosten praznik. Sredi dopoldneva, ko so bili domači pri maši v Braslovčah in je gospodinja v kuhinji pripravljala kosilo, je naenkrat začelo goreti podstrešje hiše. Ogenj so opazile najprej obiralke hmelja, nato pa že tudi gospodinja sama, ki je šla pogledat, kaj pomenja sumljiv šum na podstrešju. Preden so prišli na pomoč gasilci, je bilo že vse poslopje v plamenih in v kratkem času nato se je vžgalo tik poleg hiše stoječe veliko gospodarsko poslopje, napolnjeno s krmo in drugimi pridelki. Ko so dospeli gasilci z brizgalnami, so takoj začeli omejevati požar. Napeljali so cevi v velik vodnjak, nalašč zgrajen za prilike požarov. Zaradi suše pa je bilo v vodnjaku le malo vode, ki so jo kmalu izčrpali. Na kraju požara so bila gasilna društva s Polzele, iz Braslovč in Trnave z motorkami in iz Pariželj, Kamenč in z Gomilskega z ročnimi brizgalnami. Ker je zmanjkalo vode v požarnem vodnjaku, sta morali društvi iz Braslovč in s Polzele napeljati cevi v precej oddaljeno Savinjo, nakar sta obe motorki z mogočnimi curki s sodelovanjem ostalih brizgaln v nekaj urah pogasili požar, ki je zaradi vetra že grozil sosednim poslopjem, nahajajočim se tik Kejčeve domačije. Le neumornim gasilcem se je zahvaliti, da so bili sosedje obvarovani požarne nesreče. Iz hiše in gospodarskega poslopja nesrečnih pogorelcev so mogli še rešiti opravo in več gospodarskih strojev. Tudi živino so rešili. Zgorel je v gospodarskem poslopju tudi ves hmelj, kolikor ga je bilo spravljenega. Kako je ogenj nastal, ni znano. Sodi se, da je začelo goreti v dimniku. Dan poprej so se namreč vnele v dimniku saje, ki so jih sicer pogasili, a je najbrže kak tram še dalje tlel, dokler ni vzplamtel v ogenj in zajel podstrešja. Posestnik šošter je bil sicer zavarovan, a ne za polno vrednost pogorelih poslopij. Sobotna nesreča je vnovič dokazala, kako velikega pomena in kako velika korist so za naše kraje gasilska društva. Ako gasilci z brizgalnami ne bi prihiteli tako hitro na pomoč, bi lahko požar uničil vso vas. Zato priporočamo vsem: podpirajte gasilce in gasilska društva, kjer in kolikor največ morete! SAMO ŠE DANES! Najlepši film te sezone! — Film globoke, nežne ljubezni, veselja, humorja, petja in lepote! — Velefilm, o katerem piše vsa kritika z navdušenjem. vo liute V glavni vlogi KATICA NAGY naša slavna filmska zvezda iz Subotice. Partnerji: Franz Lederer, Szdke Szakal, Greti Theimer, Adele Sandrock. Predstave ob 4., y2 8. in 9 % zvečer. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA Fond za rodbine ponesrečenih mornarjev Split, 16. avgusta. Takoj po strašni nesreči parobroda »Daksa«, ki je ugonobila 38 naših mornarjev, se je po inicijativi izvršilnega odbora Jadranske Straže uvedla akcija, da se v prvi vrsti pomaga rodbinam ponesrečenih mornarjev, v drugi pa osnuje fond, ki bo imel ob takih nesrečah na razpolago sredstva za nujne podpore. Pod pokroviteljstvom Jadranske straže je bil osnovan za to akcijo poseben odbor, kateremu je dala Jadranska straža na razpolago vse tehnične pripomočke. Odbor je deloval v Splitu ter je pritegnil k akciji razne organizacije naših pomorščakov. Nabiralna akcija je imela v kratkem času precejšen uspeh. Nabralo se je 962.470 Din in sicer največ potom Jadranske straže, 611.289 Din, akcijski odbor sam je zbral 173.058 Din, ostalo pa sta prispevali uprava Primorske banovine in »Naša sloga« na Sušaku. Iz tega je bilo izdanih najprej nekaj nujnih podpor, potem pa določeno, da dobi vsaka rodbina ponesrečenih-mornarjev za letošnji božič po 2000 Din. Akcija je dozorela v toliko, da je odbor predlagal ustanovitev permanentnega fonda ter zaključil svoje delovanje z gotovino 873.567 Din, stroški pa so znašali samo 15.403 Din, ker so vsi funkcijonarji odbora vršili svoje posle brez vsake odškodnine. Izvoljena je že uprava permanentnega fonda, v kateri so predstavniki vseh organizacij, ki so se akciji priključile. Ta odbor bo odslej deloval samostojno in naj se v bodoče vse zadeve ne pošiljajo več Jadranski straži, temveč edinole na njegov naslov: Zaklad Daksa, fond za podpiranje rodbin ponesrečenih mornarjev jugoslovenske trgovske mornarice. Naval krvi, tesinobo srca, zasoploenost, tesnobnost, draižljivost živcev, migreno, otožnost, nespa/n je, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da s/lus ži »Franz Josefova« voda pri zagat en ju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dolbi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Na taborenju v dolini Save Bohinjke Ljubljana, 17. avgusta. Kakor se povsod drugod vedno bolj razvija taborno gibanje, sploh preživljanje prostih dni v okrilju šotorov, tako tudi pri nas, čeprav le bolj v krogih mladine. Saj pa je tudi taborenje v primerni obliki največjega pomena za mladino, pri čemer ob pravilno in skrbno organiziranem ta-, boru ni treba posebej ma širše omenjati zdravstvenih in vzgojnih dobrin poleg počitniškega osveženja. Tako so letos tudi sokolska društva uvedla svoje tabore, ki so prav gotovo začetek lepega in koristnega razvoja. Ljubljanski Sokol je postavil svoje taborišče v krasni in edinstveni dolini Save Bohinjke nad Radovljico, onkraj vasi Rib-no, tik pod strmimi pobočji Jelovce. Dvajset udeležencev pod skrbnim vodstvom štirih članov je prebilo mesec dni v nad vse prijetnem zadružnem življenju, sredi skoro neobljudene prirode, na planinskem zraku in solncu, v krasni vodi šest šotorov je bilo postavljenih v senco visokih smrek kraj travnika, ki je nudil obsežno in idealno igrišče. Za hrbtom gozdovi^ prenapolnjeni malin in jagod, pred sabo razgled na Triglav, Golico, Stol in Kamniške planine. Pod taborom romantična globel bistre Savice, malo dalje med skalami in zelenjem kakor triglavsko jezero bistra voda, mirna, idealno kopališče. Prehitro so minili dnevi v organiziranem delu, telovadbi, izletih, kopanju in prostem času. In kdor je videl tak tabor, ta ve, da ta čas ne gre v .izgubo. Za podpore, ki jih je društvo prejelo za taborenje od ljubljanske občine in banske uprave, je pač najboljša zahvala ta, da je bil denar porabljen v veliko korist .in dobroto mladini, ki ne obeta biti nepridobitna. Vsi pa so lahko hvaležni društvu, da je omogočilo mlademu članstvu tak tabor, ki je bil mnogoterim kot edina sprememba bivanja prav gotovo v veliko zdravstveno korist. Vsi udeleženci so se vrnili razpoloženi in zadovoljni, po okoliških brdih pa bo od pastirjev še dolgo odmeval med nje zaneseni klic: e-lop-lop! Lepite na pisma znamke protituberUulozne lige l Z bojevniki na Brezjah Zopet so slovenski bojevniki na praznik Velikega šmarna pohiteli na svoj vsakoletni tabor na Brezjah, da si pogledajo oči v oči, osvežijo spomine s fronte in pomolijo za duše padlih tovarišev, obenem pa, da manifestirajo za Jugoslavijo in izrazijo vso vdanost junaškemu vladarju. Prišli so iz najoddaljenejših krajev Dravske banovine, posebno veliko pa jih je bilo iz obmejnih krajev in tudi izza meje. V prelepem jutru je odbor pričakoval tovariše, ki so se pripeljali v presledkih s štirimi vlaki. Na cesti in poteh v Brezje je mrgolelo ljudi, toliko jih Brezje že ni videlo z lepa. Ko se je ob 9.30 pripeljal predsednik Zveze general Maister, so mu priredili bojevniki viharne ovacije in ga spremili z vidno ljubeznijo dc mize v drevoredu, kjer so ga pričakovali odborniki ter zastopniki oblastev in društev. Ko so združeni pevski zbori pod vodstvom g. Juvana zapeli pozdravno pesem, je imel daljši govor kurat g. Ivan Bonač. Nato je godba narodnih železničarjev »Sloga« zasvirala žalostinko in so zapeli pevci podružnice iz škofje Loke ganljivo Jerebovo pesem »Pelin roža«. Pod milim nebom je daroval mašo bivši kurat g. Ko-bej iz št. Vida. Združeni pevski zbori so po opravilu zapeli »Blagor mu« in slednjič »Oj Doberdob«, ki se je silno dojmil vseh prisotnih. Orosilo se je menda vsako oko. V imenu osrednjega odoora Zveze bojevnikov je nato otvoril deveti tabor navdušeno pozdravljen general Maister: Tovariši bojevniki, pozdravimo vrhovnega bojevnika in voditelja Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki že 10 let krmari našo državno ladjo. V ljubezni do vsega jugoslovenskega naroda in do naše zemlje je v tej dobi s skrbno preudarnostjo obvladal vse najhujs še prilike in priboril naši kraljevini ugled vsepovsod. Daj Bog našemu vladarju zdravja in moči, da privede Jugoslavijo do smotra, za katerim vsi stremimo, do veljave, ki ji gre po njeni narodni in zgodovinski pravici! Godba je zaigrala državno himno, na kar je bilo sklenjeno, da se odpošlje Ni. Vel. kralju na Bled vdanostno brzojavko. Ob čitanju besedila je šesttisočglava množica priredila kralju viharne ovacije. General Maister je nato še pozdravil predstavnike, tako zastopnika bana svetnika dr. Karlina, zastopnika dravske divizijske oblasti podpolkovnika Jorgoviča, zastopnika sreskega glavarja g. čermaka, zastopnika Sokolstva br. Prestorja, zastopnika Narodne odbrane polkovnika v p. Kriktama, predisednika UVI Štefeta, za« stopnika ameriških Slovencev Grdino in slednjič vse številne zastopnike drugih društev in organizacij. Toplo se je gosp. predsednik spominjal bivšega predsednika pokojnega majorja Colariča in vseh umrlih tovarišev, katerih spomin so ziboroval-ci pozdravili z vzkliki »Slava«. Predsednik je zaključil z besedami: Tovariši! Mi smo organizacija bojevnikov, nismo pa bojna zveza, mi hočemo mir! Samo če bi domovina klicala na brambo ogroženih pravic, takrat, tovariši bojevniki, bomo mi, mi, ki hočemo mir, prvi v boju za naše meje ia naš narod: Nato je govoril član osrednjega odbora g. Josip Pire, ki je posebno podčrtal gojitev prijateljstva med člani, naglašal potrebo podpiranja članov, invalidov in sirot v vojnah paidlih vojakov in se spominjal tudi Colaričevega sklada. Banski svetnik dr. Karlin je najprisrč-nejše pozdravil vse zborovalce, in je na- Ljubljanski velesejem »Ljubljana v jeseni« — »Kraljev teden« 29. Vm. — 9. IX. 1931 Posebne razstave: Tujski promet, razstava slovenskih mest — Kmetijstvo (mlekarstvo in sirarstvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, zelenjadarstvo, perutnina, kunci, kmetijski stroji) — Higijena — Novodobno gospodinjstvo — Pohištvo, stanovanjska in hotelska oprema — Industrijski in obrtni oddelek Za časa velesejma velike slavnosti »Kraljev teden«. (Operne in dramske predstave na prostem, glasbeni festival itd.) Legitimacije po Din 30.— prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske organizacije, biljetarne »Putnika«, velesejmski urad. 50% popust na železnicah. Razstavišče obsega 40.000 m2, 10 razstavnih zgradb. Stanovanja preskrbljena. 10469 glašal, da ja Zveza idejno močna organiza--cija, ki ji pripadajo vsi oni, ki so si nadeli v povojni dobi važno nalogo krepiti medsebojno bratstvo in prijateljstvo, s čimer utrjuje Zveza tudi narodno in državno zavest ter jugoslovensko edinstvo. LetoSnji tabor je posebno pomemben še zato, ker se vrši tik pred dnem, ko slavi ves narod jubilej desetletnice kraljevega vladanja. Kralju Aleksandru velja s tabora pozdrav; Živel! Sledili so še govori podpolkovnika Jorgoviča, Nikolaja Prestorja, Antona Grdine in zastopnika dobrovoljcev patra dr. Aljančiča. Zborovanje je pozdravil slecU njič še predsednik Zveze invalidov g. Mat-ko štefe, nakar je bil impozantni tabor zaključen. Po prijetni tovariški zabavi so se udeležniki proti večeru segali v roke iu si želeli samo še: Na svidenje prihodnje leto! Žrtve avtomobilske nesreče Ljutomer, 17. avgusta. V nedeljo okoli 20. ure se je na ostrem ovinku nedaleč od Ljutomera dogodila huda avtomobilska nesreča. Podjetnik Jože Muršec iz Kaniže pri Št. Ilju v Slovenskih goricah je bil naložil na svoj tovorni avtomobil 14 oseb, namenjenih na proslavo blagoslovitve nove motorne brizgalne v Ljutomeru. Na povratku iz Ljutomera je avto nenadoma zdrčal zaradi razmočene ceste na ostrem ov.inku s ceste v jarek in se -nrevrnil. Pri tem so bili trije potniki težje ranjeni. 47 letni posestnici Kunigundi Klajžar-jevi je stisnilo težko vozilo trebuh, poškodovana pa je tudi po obrazu. Levo nogo pa si je poškodovala 29 letna posestnica Marija Grmova iz Dobranja pri Pesnici. Težje notranje poškodbe je odnesla 30-letna žena župana in posestnika Simonči-ča iz Cirknice ob Muri, Vse te tri pone-srečenke so prepeljali ptujski reševalci v mariborsko bolnioo, dočim so dve samo obvezali ter jih prepustili domači oskrbi. Pri nesreči ne zadene šoferja nobena krivda, ker je vozil zelo previdno: pripisati jo je treba le nesrečnemu naključju. Tragična smrt mladega železničarja V nočni služb! je zadet od lokomotive padel preko nasipa Videm, 17. avgusta. Danes zjutraj se je po štajerskem Posavju razširila tragična novica, da se je mlad železničar smrtno ponesrečil na pro* gi med postajama Videm in Brežice. Podrobnosti o tej nesreči, ki zares upravičeno vzbuja vse sočustvovanje s ponesre. čencem in z njegovo družino, so naslednje: Zjutraj okrog 4. se je progovni obhod-nik g. Gabrijel Vizjak podal po službeni poti po progi. Med čuvajnicama 27 in 28 je od daleč ozrl pod nasipom v prvem jutranjem svitu neznanca, ležečega negibno. Ko se mu je približal in ga v domnevi, da je mož zaspal, hotel predramiti, je uvidel, da ima pred seboj mrliča. Spoznal je v njem 28 letnega Marka Vodiška, ki je bil uslužben pri železnici kot progovni delavec in pomožni čuvaj. O ponesrečencu je takoj obvestil postajno načelstvo na Vidmu, odkoder so bili k ogledu pozvani tudi orožniki s Senovega. Vodišek se je sinoči zdrav podal v sluz* bo in je nadzoroval progo. Domnevajo, da je v usodni uri, ko vozi nočni vlak proti Vidmu, prišel do mostička pri 36 km. Preden se je mogel ogniti vlaku, mu je spodrsnilo in ga je cilinder lokomotivo udaril v glavo in v levo stran prsi. Nesrečni železničar je odletel v loku 7 m daleč preko nasipa v jarek, ki je tri metre globok. Obležal je na mestu mrtev, saj mu je bila razbita lobanja, da so možgani izstopili iz nje, zdrobljene pa so tudi prsi. Pri jutranjem ogledu trupla so nastali pretresljivi prizori, ko je k pokojniku prišla žena z obema otročiekoma, od katerih je fantek star štiri, dekletce pa dve leti. — Truplo so prenesli v mrtvašnico na Vidmu, kjer je pokojnik bil doma. Jubilejna prireditev ribniških Sokolov Ribniški Sokol je v soboto proslavil 25-letnico svojega obstoja. Pri tej priliki se je vršila v Ribnici tekma ribniškega so-kolskega okrožja in pa javna telovadba. Društvo pa je razvilo tudi novi naraščajski prapor po načrtih ravnatelja Trošta. Razen sokola na drogu, ki je delo prof. A-. Severja iz Ljubljane, je bil ves prapor iz-gotovljen v Ribnici. O proslavi je pome-deljsko »Jutrow) obširno poročala. Na sliki sta zgoraj in spodaj nastop članov in naraščaja s sulicami pri popoldanskem javnem nastopu, desno pa Rustja Vlado,_ vodja članske vrste Kočevje in Jurjevčič Stane, vodja naraščajske vrste Sokola Ribnica s. prehodnimi darili, ki sta si jih vioti pri okrožni tekmi priborili. Lepi prehodni darili. za okrožna tekmovanja je darovalo sokolsko društvo Sodražica. Vsem mladcem in mladenkam? Fotografirajte, fotografirajte na barvno občutljivi Lumierov film, da boste imeli še večje veselje! DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešernova 5 265 vesti sili brivski mojstri krasen venec, enako le© je bil venec osobja, zaposlenega v GiVidovi brivnici, na vozu Da so bili številni venci, poklonjeni blagemu pokojniku na grob od raznih društev, rodbin in ožjih prijateljev. u— Slovo ameriških izletnikov. Naši ameriški .rojaki, ki so prišli to poletje na obisk v staro domovino, se po kratkem oddihu med svojimi dragimi, polagoma vračaio oreko morja. Težko jim ie slovo od drasre domovine, ki jim ie nudila toliko priletnega razvedrila, toda želja do zaslužku jih vodi nazaj v Ameriko. Tako se ie v soboto 15. t. m. v pisarni Ivana Krakerja. za-stonnika Francoske linije Kolodvorska ulica 35. zbrala skupina okoli 30 ameriških izletnikov, ki so z večernim brzovlakom odpotovali preko Jesenic, Avstrije, Švice in Francije v francosko pristanišče Le Hav-re, kjer se bodo vkrcali na znameniti francoski brzoparnik »Ile de France«, last nre-komorske družbe Cie. Gle. Transatlantique, ki jih bo prepeljal preko Oceana. Med temi izletniki se je podal na obisk v Ameriko po 10 letnem bivanju v domovini tudi znani in v Borovnici priljubljeni g. Fran Dra-šler s svojima hčerkama Liliano in Mileno. Srečno not u— Kathe Staller - Stotterjeva v radiu Znana pevka graške opere Kathe Staller-Stotterjeva, ki je gostovala opetovano tu d: v Ljubljani, zapoje drevi ob 20. v Radiu Ljubljana nekaj malo znanih opernih arij in prvi prizor IV. dejanja iz Verdijeve opere »Othello«. u— Učiteljski tečaj za deška ročna dela, ki ga je priredila banska uprava na tehniški srednji šoli, je bil nedavno zaključen. Tečaj je obiskovalo 31 učiteljev in učiteljic, ki so si nabrali toliko znanja, da bodo priučeno snov z vsem pridom lahko uporabljali med deco, ki je deških r potrebe države. Onih 100 milijonov Din ki jih na leto plačamo inozemstvu za uvoz čevljev, po nepotrebnem obremenjuje našo plačilno bilanco. G. Albert Firt, podprea sednik Saveza obrtniških udruženj, je podiral za to, da se akcija pod geslom »Svoji k svojim« razširi tudi na ostale panoge. Kongres se je nadaljeval še popoldne Delegati so zlasti razpravljali o pogojih, pod kateimii naj bi se izvedla nadaljnja borba za propagando domačih izdelkov. Nj podlagi ff-Ierf.ta g. Josipa Frida je bilo so glasna skien.e iO," da se osnuje skupni Savez '-br »likov, trgovcev, industrijcev usnjarske stroge, ki ;nu bo cilj, da zastopa sk >p-ne interese včlanjenih gospodarskih paa° in da vodi s p-imernimi sredstvi propagando za domače proizvode. Po sprejetju pr* vil so bili v .predsedstvo Saveza izvoljeni gg. Josip Frid, kot predsednik obrtnikov; Dragiša Matejič in Radomir Jokič. kot predstavnika industrijcev ter Bora Stankovič in Milivoj Savič, kot predstavnika trgovcev z usnjem.. Na koncu je bila sprejeta naslednja resolucija: Naproša se kr. vlada: 1.) da ob priliki sklepanja trgovinskih pogodb prvenstveno zaščiti domačo proizvodnjo; 2.) da odredi kontmgentiranje uvoza vseh proizvodov, zlasti čevljev do količine, ki ne bi škodovala razvoju domačega gospodarstva; 3.) da se izvršijo spremembe v zakonu o državnem računovodstvu v smislu čim večje zaščite domačih producentov; 4.) da se v Jugoslaviji "onemogoči gradnja Bafovih tvornic, kakor tudi vseh novih sličnih podjetij z inozemskim kapitalom, ker bi kot posledica nastopilo osiromašenje našega naroda in ker bi to sigurno dovedlo do propasti domačih producentov usnjepredelujoče stroke; 5.) da se tvrdki Bat'a prepove otvarjanje delavnic za popravilo čevljev in da se že obstoječe delavnice zapro, ker nikjer na svetu ne obstoja industrijsko podjetje, razen tvrdke Bat'a, ki bi imelo popravljalnice za krpanje čevljev; 6.) pooblašča se uprava novega saveza, da v smislu te resolucije podvzame vse potrebne ukrepe. = Obiranje hmelja. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 15. t. m.: Obiranje hmelja je v polnem teku. S posebnimi lepaki je Hmeljarsko društvo vsem hmeljarjem nujno priporočalo, naj obirajo le zreli hmelj lepe barve in normalne velikosti. Vse druge kobule pa naj puste na drogih. Zaradi tega bo letos gotovo ostalo 30—40% neobra-nega hmelja, kar bo na količino pridelka znatno vplivalo, zlasti ako pomislimo, da se je s hmeljem zasajena ploskev od leta 1929. skrčila skoro za 50 %. Obrani hmelj bo najboljše kakovosti. Posameizni nakupo-valci so že došli 17. avgusta. Na ljubljanski borzi so se danes devize več ali manj okrepile, le devizi Newyork in London sta nekoliko popustili. Ne zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škodsi obdržala na višini zadnjega tedna. Za aranžma se je trgovala po 358 in 361, za kasc 360 in 361 in za december po 366. Od dolarskih papirjev je bil zabeležen promet v 8% Blairovem posojilu za aranžma po 81 ter za kaso p«) 80 ter v 7%> Blairovem posojilu za aranžma po 70 in 71.5 ter za kaso po 70.25. Od ostalih državnih vrednot je bil promet samo še v begluških obveznicah po 61. Med bančnimi vrednotami so bili zabeleženi zaključki v Praštedioni po 965, v Union banki po 150, v Jugo banki po 67, v Srpski po 190, v Zemaljski po 115 do 116 in v Poljodelski po 53.5. Na tržišču industrijskih vrednot ni bilo prometa. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2279.65 — 2286.49, Bruselj 787.84—790.20, Curih 1102.35 do 1105.65, Dunaj 794.78—797.18, London 274.59—275.41, Newyork 5642.58—5659.58, Pariz 221.62—222.28. Praga 167.39 do 167.89, Trst 295.75—296.65. Curih. Beograd 9.06, Pariz 20.115, London 24.925, Newvork 513, Bruselj 71.50, Milan 26.84, Madrid 44, Amsterdam 206.90, Dunaj 72.10, Sofija 3.70. Praga 15.18, Varšava 57.40, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.045. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 359 — 360, za december 366 — 368, investicijsko 77 bi., agrarne 46 bi., begluške 60 — 62; 7°/o Blair 70 — 70.25, 8°/o Biair aranžma 79.50 — 80.50, kasa 80 do 80.50, 7°/o Drž. hipotek, banka 72 dem; bančne vrednote: Praštediona 960 — 965, Union 150 — 155, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 120 den., Srpska 190 — 191, Zemaljska 115 _ 116, Poljo 53.55; industrijske vrednote: Gutmann 110 — 125. Sla-veks 25 — 30, Slavonija 200 den., Drava 212.50 — 200, Šečerana 216 — 224, Brod vagon 50 bi, Vevče 120 den., Isis 35 — 46, Dubrovačka 300 — 330, Trbovlje 235 — 240. Beograd. Vojna škoda 357, 358 zaklj., za november 367, 368 zaklj., za december 369 den., investicijsko 78 den., agrarne 42—46, 6% begluške 59 — 60, 7°/o Blair 71.5 zaklj. Blagovna tržišča ŽITO + Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 7 vag. pšenice, 11 vag. koruze, 1 vag. ječmena, 3 vag moke, 1 vag. fižola. Pšenica: sremska, nova, Dunav šlep, 79/80 kg 168 do 170. — Oves: baški, sremski in slavonski novi 125 — 130. Ječmen: baški in sremski, novi, 63/64 kg 117.5 — 122.5. Koruza: baška in okolica Sombor 97—98; banat-ska 92.5—95; sremska, okolica Indjija 98 do 100; okolica Šid 99 do 101- — Fižol: baški, 2% 180 — 190. — Otrobi: baški, stari 105 — 110. — Moka; baška, banaška »0« in »00« 290 — 300; >2< 270 — 250; >5« 250 — 260; >6« 225 — 235; >7< 180 — 190; »8« 125 — 135; sremska, slavonska >0« in 2>(Xk 270 — 2S0; j.2« 250 do 260; >5« 240 — 250; 220 — 230i + Budimpeštanska terminska borza (17. t m.) Tendenca neenotna, promet srednji. Pšenica: 11.30 — 11.32 (11.40), za marc 12.40 — 12.42 (12.50); rž: za december 11.15 — 11.18 (11.00), za marc 12.15 — 12.18 (12.00); koruza: za maj 13.42 — 13.46 (13.50). Šport Trinajsto kolo liginih tekmovanj se je vršilo brez udeležbe naših klubov. V Zagrebu so bile prvotno projektirane jubilejne svečanosti Concordije, pa je bil v zagrebški ligi ta termin rezerviran. Tako bomo tudi v naši ligi zaključili tekmovanja skupaj z drugimi prihodnjo nedeljo. Beograjska liga. Beograjska liga je bila enako kot vojvodinska kompletna na delu. V Beogradu so imeli derby med BSK in Jugoslavijo, ki je končal neodločeno 2:2. Jugoslavija je stala pred gigantsko nalogo, da potolče svojega protivnika in je potrebovala vsestranske pomoči skopljanskega Juga, ki bi bil moral odvzeti Sašku obe točki, da bi še v zadnjem hipu zasijal Jugoslaviji žarek nade. Sama je svojo nalogo rešila polovično in s tem zaigrala vse šanse, Jug pa jo je pustil povsem na cedilu. Sašk si je z zmago 3:0 zasigural drugo mesto v tabeli in tako udeležbo v ožjem tekmovanju za državno prvenstvo. V Sarajevu sta Slavija in Soko (2:2) podelili plen. Tablica beograjske lige je že definitivna, bistvenih izprememb v poslednjem kolu ne bo doživela. Jugoslavija je eliminirana! Stanje je naslednje: BSK 9 7 1 1 43:11 15 Sašk 10 7 0 3 26:16 14 Jugoslavija 9 4 2 3 23:18 10 Slavija 9 4 1 4 14:23 9 Soko 10 2 3 5 17:24 7 Jug 9 0 18 10:41 1 Vojvodinska liga Mačva kaže neugoden finish. Do 20 točk, kolikor ji je uprav dovolj za prvo mesto, je v neprekinjenem zanosnem pohodu osvajala doma in na tujem vse točke. Deset iger, deset zmag in — 20 točk. Sedaj pa kakor bi odrezala že tretji poraz zapovrstjo! Pa ima srečo. Vojvodina, ki ji je bila tik za petami, je izgubila eno točko proti Gradjanskemu (0:0) in jih sedaj lahko doseže samo še 19. če Mačva izgubi še preostalo tekmo (z Gradjanskim na lastnih tleh), jo utegne po točkah dohiteti samo še Slavija, pod pogojem, da spravi pod streho iz obeh tekem vsi štiri točke. Potem bi odločal količnik, ki je za Mačvo zelo ugoden. Računati je torej z Mačvo kot definitivnim prvakom svoje lige. Slavija je z zmago nad Mačvo (1:0) močno utrdila svojo pozicijo in ima mnogo nad, da bo končno pristala tik za svojim nedosegljivim konkurentom. Bačka je klonila Obili-ču na lastnih tleh (4:2) in zaključuje tako neslavno svojo sijajno začeto kariero. Sand je šel k PSK v vas in mu prepustil obe točki (3:1), poleg Vojvodine edina žrtev zadnjega v tabeli. Pokvaril si je položaj in zdrknil na predzadnje mesto. V tabeli vojvodinske lige se utegne vrstni red še v zadnjem trenutku nekoliko izpremeniti, kakor je razvidno iz sedanjega položaja: Mačva 13 10 O 3 21:8 20 Vojvodina 13 8 1 4 35:19 17 Slavija 12 8 0 4 35:18 16 Bačka 13 7 0 6 23:22 14 Gradjanski 13 4 2 7 26:22 10 ObiliC 12 5 0 7 26:35 10 Sand 13 4 1 8 21:26 9 PSK 12 2 0 10 16:53 4 Sašk in Soko iz beograjske lige sta z od-igranjem po 10 tekem svoje opravila, zato ne bosta v poslednjem kolu prihodnjo ne- deljo več sodelovala. Vseh osemnajst ostalih klubov pa sodeluje v poslednji fazi tega nad vse zanimivega tekmovanja. Pari so določeni tako: Zagrebška liga: Primorje : Ilirija, Concordia : Gradjanski, Hašk : Hajduk. Beograjska liga: Jugoslavija : Jug, Slavija : BSK. Vojvodinska liga: Mačva : Gradjanski, Slavija : Vojvodina. Obilič : Sand. Bačka : PSK. Igralo se bo na igriščih prvoimenovanih klubov. SFfl >SLAVIJA< V LJUBLJANI, Gosposka ulica 12, telefon štev. 2173, 2276. ?66 Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split Vtisi z juniorskega m seniorskega državnega prvenstva v plavanju Juniorji so prvič tekmovali v disciplini 200 m prosto. Wilfan se je tukaj pokazal kot razred zase z zelo dobrim časom 2:18.5; toda tudi naslednje plasirali Brainovič, Ci* ganovic, Fritsch in Durman so z zelo dobri* mi rezultati dokazali, da so enakovredni svojim sen i o rek) m tovarišem in jih deli časovno le čas treninga v eni sezoni. V hrbtnem stilu tudi velik napredek! Wilfan je lepo napredoval z odličnim res zultatom (1:14.8). Toda tudi Marčeta (1:18.9), Ciganič (1:19.2) in Duvnjak (1:21.2), ter Grčič (Bob) (1:21.8) so poka* zali zelo lep napredek. Razveseljivo je tu« di dejstvo, da so vsi finalist; razen enega plavali v cra\vl stiilu. dočim smo pri seni; orskem prvenstvu zaznamovali razen dveh izjem stari »Germania« stil. Odličen je tudi napredek v prsnem stilu. Vsi fi i al isti so se v predtekmovan.jih klasificirali za finale z rezultati, boljšimi od tedanjega državnega rekorda, dočim so plavači z rezultati 1:27.4, 1:28.4 itd. izpad« li. V finalu smo razen starega znanca in državnega rekorderja Birimiše, ki je tudi sedaj zmagal v izbonem času 1:22.8, opazili eame nove talente, ki so Birmišo prisilili do viška. Grkinič (Viktoria) z 1:24.3 Laš-karin (KSU) z 1:26.6, Ferček (Gradjanski, Kari ovac) z 1:27 ter Conoordijaši Strmac (1:27.2) in Iva,novic (1:27.4) kljub izbor* nim rezultatom nimajo še i zglajenega stila. V štafeti prostega stila je" dominiral Ja» dran s svojimi nzbornimi »printerji jn ods liičnim rezultatom 1:57.8! Toda tudi za njim plasirana moštva Viktorija (2:00.6), Ilirija (2:02.6) in diskvalificirani Jug (2:02.8) so se povzpela preko tedanjega re= kqrdnega rezultata. Novinec letošnjega drz. tekmovanja, Concordija. Zagreb (2:04.7), SK Bob (2:05.2) in V. K. Beograd (2:06.2) so pokazali par talentov, ki jim je treba še treninga. V jun ionski štafeti 3 krat 100 mešano smo zaznamovali veliko diskvalifikacij in kljub temu i zborne rezultate! Štafete VLk» torije in Juga, ter diskvaiificiranih Jadrana I. in ASK Primorja, vse pod starim rekors dom; štafeta Viktorije z odličnim rezulta« tam (3:54.6). skoraj za 10 sekund boljše od drž. rekorda! Kakor se je na Iansfkih državnih prven* sftvih med juniorji zelo opazilo \Vilfana, tako je bilo letos v prostem stilu opaziti Nado Lampretovo, ki je brez konkurence dosegla mednarodne rezultate! (Nadaljevanje jatri). Juniorski pokalni turnir. (Službeno.) Seja odbora za izvedbo juniorskih pokalnih tekem bo v sredo ob 18.30 v kavarni »Evropa«. SK Reka se poziva, da predloži na seji krstni list igr. Spreitzerja, SK Jadran pa krstni list igralca Lipovška Antona, ki doslej nista predložila starostne izkaznice. SK Jadran naj z ozirom na vloženi protest SK Mladike predloži nadalje krstni list igralca Edvarda Pirnata, katerega izkaznica ni zadostna. SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes in v četrtek obvezen trening I. moštva in rezerve ob vsakem vremenu. Seja sekcijske-ga načelstva bo v četrtek ob 20.30 v »Evropi«. ŽSK Hermes. 19 t. m. seja upravnega odbora ob pol 21. v prostorih gostilne »vezda« v Šiški. Zaradi izredne važnosti navzočnost vseh odbornikov stroco obvezna. JŠllfl? ŠNrra? .'i H Brez posebnega obvestila Občina Ljubljana Mestni pogrebni lavoo feHt INŽ. HERBERT LUCKMANN naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, kakor tudi svoje tašče pretresljivo vest, da se je njegova draga, dobra soproga oz. mati in hči, gospa Zora Luckiiiami roj. pl. Gorup - Slavijnski dne 16. avgusta 1931 na lovu smrtno ponesrečila. Pogreb naše drage nepozabne se bo vršil v torek, dne 18. avgusta t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Ljubljana, Karlovška cesta 18, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 19. avgusta ob 9. uri dopoldne v mestni župni cerkvi pri Sv. Jakobu. Ljubljana, dne 17. avgusta 1931. Ing. HERBERT LUCKMANN, soprog. CLAUDIA pl. GORUP-SLAVIJNSKI MARIO, INGE, HERBERT mati. otroci. BRATJE, SESTRE IN OSTALI SORODNIKI. Zahtevajte od prodajalca podatke o Fordovem kreditnem sistemu. 5P prvi napoletul Zopet Ford, ki starta prvi! Hitro se prerine ter pusti z bliskovito naglico za seboj množico voz • • • To pa vsled tega, ker Ima njegov stroj toliko rezervo moči • • • Hiter, silen ter elastičen motor v lahkem in udobnem vozu — to je Ford — vaš bodoči avtomobil • • • Kajti vi si bodete izbrali samo Forda, ki je voz, katerega si želite. LINCOLN (j A1RCRAFT v &&& s | Fordsoiv Radio Izvleček Iz programov Torek 18. avgusta. LJUBLJANA 12 15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 16: Prenos opere Tristan in Isoi-da iz Beyreutha. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Spomin na zadnje vstoličenje koroškega vojvode. — 20: Pevski koncert ge Staller-Stotterjeve. — 20.45: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa In poročila. — 22.15: Salonski kvintet. Sreda. 19. avgusta. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Literarna ura. — 20: Koncert delavske godbe >Zarja«. — 21: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. _ 12.45: Radio-orkester. — 10: Večerni koncert. — 20.30: Violinski koncert. — 21.30: Poročila. — 21.50: Radio - orkester. — 22.50: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncertni večer. — 22.10: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17: Plošče. — 19.05: Prenos iz Brna. — 20 25: Pevski koncert. — 21: Violinski koncert. — 21.30: Jugosloven-ska klavirska glasba. — BRNO 17: Plošče. — 19.05: Zabaven program. — 19.55: Godba na pihala. — 20.25: Prenos iz Prage. — 21.30: Godalni kvartet. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbe. — 20.45: »Poročna noč«. — 21: Koncert solistov. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12.40: Koncert kvartet« — • -i^nan. akademija. — 17.10: Madžarski skladatelji. — 19.45: Plošče. — 20.45: Večer arij in pesmi. — 21.45: Ciganska godba iz Budimpešte: — BERLIN 19: ™ nemška giasoa. — 20: Plesno večer. — 22.30: Zabaven program. — KoNIGSBERG 16.30: Lahka glasba. — 18.15: Orkestralen koncert. — 20: Prenos iz Berlina. — 22.30: Operetne melodije. — MuHLACKER 16.30: Orkestralen koncert. — 19.45: Lahka glasba. — 21.15: Godalni kvartet. — 22: Godba za ples. — BUD1PEŠTAM 17.30: Orkestralen koncert. — 20: Ciganska godba. 21: Klavirski koncert. — 21.45: Koncert orkestra. — Ciganska godba. Graška tovarniška delniška družil a za sfrofe in vozov® prej JOHN VVEITZER (Grazer VVaggon- und Maschinen - Fabriks - Aktien-gesellschaft vormals John Weitzer, Avstrija) Graškl dvotaktni Dleselovi motorji 6 konjskih sil isi več Graškl četver ©taktni Dleselovi motor]! do največje zmogljivosti. Zastopniki za Jugoslavijo: ZAGREB: Slavko Bosendorfer, Zvonimirova 2. BEOGRAD: Ing. Oskar Meinhard, Knez Mihajlova ul. 35. 5906 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva §t. o Moderne zofe v raznih oblikah, kaker vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno po solid nib cenah izvršuje po ra ročiln Rudolf Sever, Marijin trg 2. 221-30 krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIiK Ljubljana VII. Sokol Mengeš naznanja pretužno vest, da je preminula sestra Pogreb preminule sestre bo v torek, dne 18. avgusta dopoldne ob 10. uri iz hiše žalosti Veliki Mengeš št. 2 na farno pokopališče v Mengšu. 3Xengeš, dne 16. avgusta 1931. 10445 ODBOR. Prijem pitomaca pripremnog kursa u Nižu Školu Vojne Akademije, po konkursu Br. 2 prodiižaje se do §, septembra tek. godine. Uslovi za prijem ostaju u svemu isti kako su u konkursu izloženi i dalje imaju pravo na konkurs samo oni djaci koji su u ovoj godini položili niži tečajni ispit (malu maturu) a rod jeni so 1916. i 1917. godine. Svi prijavljeni kandidati po novom konkursu, kojima se dokumenta ne vrate, imaju biti u Vojnoj Akademiji 7. septembra u 7 časova u jutru, a svi oni kandidati prijavljeni po prvom konkursu imaju doči u vreme koje je tim konkursom označeno. OB UPRAVE VOJNE AKADEMIJE Br. 5740/31. godine u Beogradu. 10464 ----—-1 m m v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno v zalogi 99 trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. $6 Z TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL ■-'m ZAHVALA Za vse izraze iskrenega sočutja povodom smrti naše predobre mame, gospe Katarini roj. Bizjak posestnice v Vodmatu se vsem najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi izrečena pevskemu društvu »Zvezda« v Mostah za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so preblago spremili k večnemu počitku. Moste, dne 17. avgusta 1931. 10468 žalujoči otroci. , ••:,,, • .'v- "T • • . - , • : i-' 'v r. • 'S^&tti&iBSi aH Nalivala Povodom smrti našeg-a dragega nepozabnega pokojnika, gospoda Ivana Kastelica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Predvsem pa se zahvaljujemo prečast. duhovščini, gospodu primariju A. Breclju za njegovo dolgotrajno, požrtvovalno zdravniško pomoč, čč. sestram usmiljenkam ter vsem darovalcem krasnega cvetja. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1931. 10465 Žalujoče rodbine: KASTELIC, HLADKY, HARČAN, G JUD. r 'ž • " " ■/ v* - V - • - - - Tfe - ' £ ?. V ; ; > -7" V,'. ' Pokojninski zavod za ffismešiense v Ljubljani razpisuje oddajo za nebotičnik ob Dunajski cesti v Lfisb-ljani Proračun ter gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od d.seva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 50.—• Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 27. avgusta 1.1. pri pv&plsznsm zavodu do pol 12. ure dopoldsue. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI. 10462 Zahvala Za premnoge izraze sožalja, ki smo jih prejeli povodom veliko prerane 6mrti naše ljubljene, nepozabne žene, mamice, hčerke, sestre, svakinje in tete, gospe Kamile Volčanšek roj. Stumberger izrekamo najislkrenajso zahvalo vsem, ki so jo v tako veličastnem številu spremljali na njeni zadnji poti, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, sploh vsem, ki 60 skušali na bodisi kak način omiliti našo neizrecno bol. Posebno zahvalo smo še dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom, ki so se potrudili za blago pokojnico, zlasti gospodu dr. Hausu v Ljubljani, ki je z vso požrtvovalnostjo in blagodejnim sočutjem omiijeval njeno trpljenje, č. sestram usmiljenkam Leonišča, prijatelju g*u. Jošku dr. z.dolšku za iskren in ginljrv poslovilni govor ob odprtem grobu, gasilnemu društvu občine Zakot za zadnjo čast, kojo je skazalo svoji kumici in pevskemu društvu »Vrbenica« za krasne žalostinke. Vsem, ki ste čutili z nami, še enkrat srčna hvala — s prošnjo, da ohranite našo Kamilo v prijaznem spominu. .V Brežicah, dne 14. avgusta 1931. 10460 ŽALUJOČI OSTALI Mesto pogrebnega obvestila. t Za vedno nas je zaipustila naša iskreno ljubljena soproga, dobra mamica, hčerka, sestra in sinaha, gospa B soproga strok, učitelja in strok, učiteljica Erdevik — Andrijaševci — Laverca, 15. avgusta 1931. Ferdo Wigele mL, soprog; Jagoda, hčerka; Martin Ižakovič, cce; Anica, Rožica, sestri; Ferdo Wigele st., šol. uprav, v p., tast in ostalo sorodstvo 10447 gjgl m SSg m SB' ZAHVALA Ko je neizprosna, kruta smrt ugrabila nam ljubljenega soproga, dragega očeta, starega očeta, tasta, brata, svaka in strica, gospoda ing1. Adolf a Widro RAVNATELJA TPD V POKOJU smo prejeli toliko pismenih in ustmenih izrazov blagodejnega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zato smatramo za našo dolžnost, da se vsem, ki so nam stali v tej težki uri bodisi s tolažbo, bodisi z dejanji ob strani, tem potom najiskreneje zahvaljujemo. x Prav posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini z g. dekanom monsignorem dr. Kruljcem na čelu ter za njegov v srce segajoči poslovilni govor na grobu, dalje vsem številnim darovalcem krasnih vencev in cvetja, ki so kar zasuli oder in grob dragega pokojnika, Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani, gg. ravnateljem rudnikov v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Rajhenburgu, Kočevju in Hudi jami, vsem stanovskim tovarišem, posebno pa g. obratovodji ing. Homanu za prekrasen govor pred hišo žalosti, predsedstvu rudniških nameščencev v Trbovljah in njegovemu pevskemu odseku za ganljive žalostinke, rudarski godbi iz Hrastnika, vsem pokojniku tako dragim rudarjem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da se od njega zadnjič poslovijo, gasilcem žup Trbovlje in Žalec, kakor tudi zastopnikom državne oblasti, korporacij in društev, prijateljem in znancem, ki so pokojnega v tako veličastnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Pred vsem se še posebno zahvaljujemo rud. zdravniku g. dr. čede-ju za nad vse požrtvovalno zdravniško pomoč, ki jo je nudil pokojnemu do zadnjega trenutka. Laško-Trbovlje, dne 15. avgusta 1931. 10466 Žalujoči ostali. i Javna zahvala Upravni odbor Oblastne zadruge za poljedelski kredit v Cupriji pošilja s svoje prve seje po tragični smrti svojega dragega in nepozabnega direktorja Lešnicari toplo zahvalo vsem udeležencem na njegovem pogrebu, zlasti pa vsem društvom in korporacijam, ki so ga korporativno spremile do poslednjega doma in s tem izkazale veliko čast tudi tej upravi in vsemu našemu zadružništvu, ki je Janka vklesalo globoko v svojo dušo, ker je v kratkem času svojega dela na čelu te zadruge storil mnogo za naše zadružništvo. Zlasti smo hvaležni slovenskim javnim glasilom za članke in osmrtnice ob njegovi smrti. Jpravni odbor Oblastne zadruge za poljedelski kredit v Čupriji. Harry Sinclair Dragom Scviljski pevec i Kdaj pa kdaj je tiho pomolila k Bogorodici ali v duhu poprosila rajnko mater, naj odpusti, ker ni izpolnila svoja obljube. In tako je prišel dan, ki je bil določen za poizkušnjo. Že zgodaj zjutraj je vladalo v malem stanovanju silno razburjenje. Stric Este-ban se je izprehajal po sobicah, med tem ko je La Rumbarera v praznični obleki neprestano tekala na ulico, da vidi, ali ie že prišel naročeni voz, da jih popelje v opero. Marija je sedela pri oknu in krpala raztrgano podlogo Juanove pelerine. Zdaj pa zdaj se je skrivaj ozrla na Juana; kar razumeti ga ni mogla, da je v teh usodnih trenutkih tako miren. Juan je bil tako zadovoljen, da sploh ni opažal razburjenosti svoje okolice. Popolnoma hladnokrven je stal pri klavirju in čakal, kdaj se stric Este-ban toliko pomiri, da pred poizkušnjo še enkrat ponovita arijo. Nazadnje se je starec unesel. Sedel je za klavir m velel Juanu, naj prične z dihalnimi vajami. »Pazi na vsak legato,« je rekel Esteban, »posebno pa na to, kako dihaš. To je sila važno.« tDa važno,« je veselo ponovil Juan in jel globoko dihati. »Ong-ong-ong--« je dihal Juan skozi nos, in dasi ga je bilo strah poslušati, mu je stric Esteban vendar pohvalno kimal z glavo. »A zdaj vadi ,mi'!« »Mi-mi-ini--« je ubogljivo zapel Juan. »Dobro!« ga je pohvalil učitelj. »In zdaj, prosim, ,do\« Tako je Juan vadil posamezne tone, delaje se, kakor da je ves zaverovan v svojo reč. Med tem pa je izza hrbta strica Estebana mežikal Mariji in ji z roko pošiljal poljube. Marija mu je zažugala s prstom in mu z glavo kazala na strica Estebana. »Daj, Juan,« je rekel učitelj, čuteč, kako ga spet obhaja »trema,« kakor da pojde on na preizkušnjo, ne pa učenec, »zapojva arijo. Jaz bom pel sopran.« Po majhnem uvodu je stric Esteban markiral s svojim glasom Leonorino pesem iz prvega dejanja »Trubadurja«. Ali Juan se ni menil za pesem. Po prstih se je splazil k Mariji, jo objel in jo poljubil na čelo. Marija se mu je izvijala, kažoč na Estebana, ki je bil pravkar končal svojo pesem in čakal Juanove arije. Mladenič je naposled odskoeil od Marije, ali bilo je prepozno. Esteban se je okrenil, zaloputnil klavir in zakričal: »Zdaj mi je pa dovolj! Nič več ne bom vadil s teboj, če ne postaneš tak, kakor se spodobi! Ali tvoja prazna buča res ne razume, da je danes vsa tvoja bodočnost na kocki?« Juan se je skesano potrkal na prsi. »Marija Consuelo, ali slišiš? Danes je vsa moja bodočnost na kocki! Prosim te, stori mi uslugo in ne glej me več. Glej rajši te golobe. Ali jih vidiš, kako zaljubljeno grulijo?« In že se je tudi sam našopiril kakor golob in s hreščečim glasom zagrulil: »Kurr-kruu, krr--« Strica Estebana toliko da ni kap zadela. Vstal je izza klavirja in hotel brez besede oditi iz sobe, ali Juan ga je ustavil: »Dragi, dobri stric Esteban! Prosim vas, usmilite se me! Prise-žem vam, da ne bom več uganjal neumnosti. Dajte, zapojte še enkrat.« Stric Esteban je še enkrat začel in Juan je zdaj pazil na vsako noto. Marija ga je tako zamaknjeno gledala, da je čisto pozabila na svoje šivanje. A stricu Estebanu je zavrela kri. Juan je mahoma nehal paziti na fraziranje — in ne samo to: pel je svoio veliko arijo, kakor da bi bila ulična popevka. Ko je končal, je pogledal Estebana, kakor da čaka pohvale; ali Esteban je vstal s svojega stola, smešno klateč z rokami, in zakričal: »Leonora moja, ne pozabi me!... Leonora moja, ponudi mi juhe!... Ali se tako poje, bedak? Odloči se, ali misliš peti, kakor js treba o nesrečni ljubezni, ali tako, kakor pojo o juhi!« Juan se je delal, kakor da ga ne razume. »Saj ni mogoče! Ali je res, da vam moje petje ni ugajalo? In tebi, Marija?« »iMeni ugaja vse, kar ti delaš!« je vzdihnila Marija. »Kakšne neumnosti so spet to? Vse, kar ti delaš, mi ugaja!« jo je oponesel stric Esteban v svoji jezi. »Veš, Juan,« je rekla Marija, da bi popravila svoj greh, »jaz tu ne odločam. Stric Esteban razume vse to bolje od mene!« »Prav govoriš! Hvala Bogu, da ima vsaj to dekle še nekaj soli v glavi!« Juan se je užaljeno namršil in odgovoril: »Seveda, če hočete, lahko pojem im tarnam tudi po vašem pretiranem, smešnem načinu.« Spet je pričel svojo arijo, le da je zdaj karikiral sleherno gesto. A tisti mah je stopila v sobo La Rumbarera in z grozo pogledala na prizor. »Dovolj tega!« je vzkliknila. »V moji hiši se ne bo nihče norčeval iz tradicij!« Nato se je obrnila k stricu Estebanu in navalila nanj: »Ali je dečko znorel? Kaj pa dela s svojim glasom? Dere se kakor zaljubljen osel in poje skozi nos, kakor da bi imel polipe. Vidi se mi, da nas ima vse za norca!« Juanu je bilo žal, da je bil užalil staro ženo. Izkušal se je opravičiti, ali Esteban ga je odrinil in sam potolažil nervozno pevko. »Moj Bog!« je vzkliknila. »Skoraj bi bila pozabila, da nas kočija že četrt ure čaka. Pojdimo, čas je!« Inserirajte v „Jutru! American Kola NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA Mladi in močni ljudje se Vam smejejo fcpr ste slaM. Znameniti zdravnik dr. Schmei- der in njegovi sodelavci so pokazali, kako se more tudi vsak slabejši in starejši moški (a tudi žena) naravnim potom pomladiti oziroma okreiiti. Pišite takjj, DOKLER JE SE CAS, za brezplačno pojasnilo na Apotlieken-Bedarfs-Kontor, Abtei-lung F, Berlin SVV 48, Friedrich-strasse 19. 8272 Naprodai Tenor Vega Banjf malo rabljena, s plišastim etuijem. Nova 3000 Din, dobi se lahko za 1500 Din. Kari Alberts, pianist, Bled, Park Hotel 10435 Strojnega ključavničarja za samostojno opravljanje Dieselmotorja veščega v postrežbi strojev za strokovnja-ško hlajenje in proizvodnjo ledu sprejme industrijsko podjetje za takojšen nastop. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo plačilnih zahtev nasloviti na Jugomosse a. d. ogl. zavod, Beograd, pošt. pret. 409 pod "Br. 506«. 10458 Kdor je pameten, uporablja OLLA" »» dokazano kriljiva. nenad- 249/V Dva mlajša srnin samostojna dclavca, sprejmemo. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev _ in katere vrste sira znata izdelovati, je nasloviti na: »Mljekarsku industriju »ZDENKA«, Veliki Zdenci«. 10455 Tvrdka spMtuoz prvovrstna, želi za Ljubljano in okolico v spirituozah in vinskem kisu oddati agen-turni tvrdki, ki odjemalce te stroke stalno obiskuje, proti proviziji. Oferte v nemškem ali srbohrvatskem jeziku na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Brennerei«. 10459 Ali ste že naročnik • slovenske ilustrovane tedenske revije „2ivlfenje in svet" ? □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a 9KM •P K PM Moške kratke nogav. Din 6. Moške dolge nogavice iz sukanca . . . Din 25. Moške kratke spodnje hlače iz cefirja, stanovitne barve .... Din 39.' Moške športne srajce z našitim ovratnikom iz tov-ring tkanine, za pranje stanovitne barve Din 68.- Moške šport, srajce iz oks-forda, z našitim ovratnikom, za pranje stanovitne .....Din 68.- Moške apaške srajce, bele ali ekri, izredne izdelave Din 72. Ženske spod. hlačke iz dobrega šif. z ažurom Din 13.— žen. predpasniki z naram. iz dobrega klota Din 20.— ženski predpasniki do pasu iz dobrega klota Din 20.— Ženska srajca s spod. hlačkami iz dobr. šifona, s ičipkami , , . Din 20.— ženska nočna srajca iz šifona, okrašena z ažurom Din 32.— Weekend-kovčeg dolž. 30 cm . . , . , Din 15* Weekend-kovčeg dolž. 35 cm . . . n . Din 17.-Weekend-kovčeg iz laka, rdeče, modre in črne barve, dolž. 35 cm Din 55.' dolžine 40 cm Din 58.-dolžine 45 cm Din 60.- Jako lepe kombine-torbice najmoder. oblike, raznih barv ..... Din 68.- ženski klobuki najmoder., raznih barv, komad Din 28.— : Dame zunaj Zagreba naj nam ob naročbi pošljejo mero za Floraste nogavice par Din 9.. žen. kratke nogavice, bele par Din nogavice in barvaste, Otroške kratke št. 14, komad , Otroške kratke št. 16, komad . Svilnate ženske hlačke . . . Mrežaste majice Mrež. majice, pavolo . . Bela moška maja z rokavi Din 20.— Moška macco-maja, s kratkimi rokavi . , Din 23.— Din 11.50 nogavice i . Din 12.50 j spodnje . Din 15.— j . Din 18.— ! svilnate s . . Din 22.—: Bobine ekri barve pri-kladne za draperije, širi- fiHl na 35 cm .... Din 5.— [ Madras-tkanina ekri-barve Igli širine 150 cm . . Din 14.— HHI čipkasti zastor za meter širine .90—100 cm Din 10.— if^-j Čipkaste vitraže za meter širine 50—60 cm, Din 10.— E® Čipkaste vitraže, gotove, širina 55—65 cm, Din 15.— gHl Čipkaste draperije /eliko- : 5 sti 100—125 cm, Din 24.— ggg Jaquard-preproge, širine 60 cm.....Din 24.— jggj Postelj, pregrinj. po obeh straneh klot, velikost 120 pHO 185 cm.....Din 128.— §gg|j Rogoznice iz trstike, veli- kosti 35—60 cm Din 13.50 ijfj Tridel. modroci, dobro pol- i njeni z afri- Pol-dilen modnih vzorcev za obleke, širokost' 70 cm Din 7.— Modrotisk in kreton za obl. in predpas. šir. 70 cm Din 7.— Etamin-batist za obleke, lepih svet. vzor. šir. 70 cm Din 9.— Batist, enobarvni za žen. perilo vseh barv šir. 80 cm Din 10.— Oksford za moške srajce, trden stanovit. za pranje Din 10.— Namizni prti pisani, raznih velikosti .... Din 25.— Volneni popelin enobarven 100 cm.......Din 30.— Volneni krep, enobarven, širine 95 cm . . . . Din 30.— Angleško vzorčena tkanina za plašče, širine 140 cm Din 42.— Flamingo volneni za obleke širine 100 cm . . . Din 50.— Volneni delen lepih vzorcev, širine 70 cm Obleka iz umetne svile z dolg. j rokavi .... Din 98.—| Jopič za dame, iz umetne svile 1 z lepim desenom Din 65.—1 Obleka in jopa iz panama-tka-| nine, rožaste, modre in zele-| ne barve . . . Din 240.— | Obleka in jopa iz umetne svile .... Din 580.— Obleka iz voln. rips-tka-nine vseh barv Din 240.—I Dež. plašč enobarven ali drobno desiran Din 198.-—J Spomladanski plašč iz angleške tkanine, ves pod- | ložen z brokatom Din 340.—1 žen. nogavice iz fine umet. svIJe raznih barv s puščico par Din Obleka iz pol - de-lena, suknjiča spredaj z naloženimi robovi brez rokavov dinarjev! Ogromna izbira ostankov v prvem nadstropju Ob zaključku sezone vam nudimo to blago po ugodnih cenah, ki veljajo do 1. septembra t. 1. Naročila izvršujemo po povzetju. Zavitke v vrednosti preko 250 Din pošiljamo poštnine prosto. Jamčimo za kakovost. Neustrezno blago zamenjamo ali vrnemo denar. Tri in dvajset jih še čaka na smrt o strašnih poplavah na vzhodnem Kitajskem. 23 milijonov ljudi je brez strehe, okoli 10.000 pa jih je utonilo, žetev je popolnoma uničena in preti lakota. Slika kaže star kitajski most čez reko Jang-tse. Grdnland - skleda ledu Senzacionalna potrditev teorij prof. Wegenerja Od nemške ekspedicije tragično preminulega prof. Wegenerja na Gronlandu prihaja brzojavka, ki pomeni senzacijo za geologe in geografe vsega sveta. Dr. Sor-ge in tovariši so končali merjenja ledu v osrčju Gronlanda na 72. stopnji širine, 400 km od vzhodne in zapadne obale in so se po 12-dnevnem delu in 25 merjenjih preverili, da znaša debelina ledu v sredini 2700 metrov. Ker meri otok tukaj v globino, oziroma višino, 3000 m, je jasno, da znaša podlaga ledu samo še 300 m. Led so merili z umetnimi potresi po posebni metodi, ki so jo bili poprej temeljito preizkusili na univerzi v Gottingenu. Ta način merjenja pravi, da se valovi, povzročeni po eksplozijah, širijo na vse strani, ko pa zadenejo na trdno podlago, jih ta vrže nazaj. Po času, ki ga rabijo sunki za povratek od dna na površino, se izračuna debelost ledu. Sorgejev oddelek je porabil za najmočnejši potres 74 kg dinamita, s seboj pa ga je imel več tisoč kilogramov. Vsega skupaj je odprava povzročila 54 umetnih potresov. Dr. Brockamp in Herdemerten sta merila led tudi blizu obale in sta prišla do zaključka, da znaša njegova debelina 62 km od nabrežja v višini 1800 m kakšnih 700 do 900 m. Ekspedicija, ki je terjala življenje prof. Wegenerja, je s tem kmalu po njegovi smrti našla potrdilo za njegovo teorijo, ki se glasi, da ima Grdnland obliko z ledom napolnjene sklede. Obdajajo jo venci visokih planin, ki dosežejo na robu višino do 2000 m. Od roba proti notranjosti pada svet vedno nižie. V osrčju je podlaga le še kakšnih 300 m debela. Na tej točki se dviga 3000 m visoko v oblake ogromno planinsko teme s kapuco iz večnega leda, ki je debel 2700 m. Na skalni podlagi, ki je v sredini najtanjša, leži torej več tisoč kubičnih metrov večnega ledu. To je geološka razlaga Gronlanda. Po teoriji prof. Wegenerja so te silne ledne mase v milijonih led potisnile podlago otoka močno navzdol, če pa bi pritisnila na Gronlandu huda vročina in bi se zaradi solnčne pripeke stajal led v sredini, bi se jedro otoka dvignilo zopet višje. Primer takšnega dviganja iz morja nudi n. pr. Skandinavija, ki se leto za letom bolj dviga iz vode in ki je vstala izza ledne dobe na svojih tleh za par sto metrov iz morja. Po železniškem atentatu v Jliterbogu Francoski meščanski duh Andre Siegfried je izdal knjigo »Tableau des Pariš en France«, v kateri piše: Ino» zemici nas imajo za vetrenjake. V resnici smo resni, delavni, preračunljivi. Imaio nas za spremenljive. Pa smo trdovratno logični in zaradi tega jetniki naših prepričanj. Smatrajo nas za nezveste. Pri nas pa je več zvestobe nego kjerkoli na svetu. Očis tajo nam bohemstvo. V resnici nimamo nič bohemskega na 6ebi. Imajo nas za preku-cuhe, v resnici smo izenačeni in koser-vativni. imaio nas za dekadente, pa je res samo to, da je francosko ljudstvo nespre« menljivo in biološko neuničljivo. Družabni red je v Franciji kontrola, ki jo ima vsakdo nad seboj, ne pa zunanji videz. Vedno, govore o nas nasprotno kakor je resnica. Mi pa vemo, da ni naroda, ki bi imel solidno moralno strukturo. Pljučnica odpravila sladkorno bolezen V mestni bolnišnici BerlinAVestend 60 imeli zdravniki priliko opazovati, kako je neki 52-letni bolnik, ki je prestal pljučnis eo, ozdravel hkrati tudi od sladkorne bolezni. Ko je bila pljučnica končana, so izginili tudi vsi znaki druge nadloge, ki je po* prej grenila bolniku življenje. Prof. dr. Friedrich Umfoer meni glede na ta primer, da snovi, ki jih oddaja telo v dobi rekon-valescence po pljučnici, silno učinkujejo na trebušno slinavko, ki jo popolnoma prerode in usposobijo, da začne zopet normalno proizvajati inzulin, ki uravnava potrebo po sladkorju v človeškem organizmu. Možgani so mu izkipeli V Ogrskem Hradiču živi 55-letni železniški delavec z imenom Spevak, ki je bil težko ranjen pri nekem tepežu. Nasprotnik ga je bil udaril s sekiro po glavi, da mu je počila lobanja in so mu bili ranjeni možgani. Masa je polagoma izkipela. V bolnišnici so ga operirali in zdravniki se silno čudijo, da se je mož kljub težki poškodbi zopet zavedel ter se zdaj lahko celo sporazumeva s svojo okolico. Seveda še ni mogoče dokončno presoditi, kakšen vpliv bo imela ta katastrofa na poznejše duševno življenje nesrečnega bolnika. Hiša se je podrla V sredini starega * Pariza, v Rue Mouffe-tard, se je podrla hiša in pokopala pod seboj tri delavce, šele po dolgem delu se je posrečilo osvoboditi ponesrečence. Drama na morju Anglcclko ladjo »Rvborn« jc blizu norve* šfce obale zadela nesreča. Radiotclegraf:6t je poslal SOS kilice na pomoč, ki so priklicali ndki pamik, ki je r::šil posadko, bro"jcčo 25 mož. Mornarji 60 pripovedovali, da so sc pri potapljanju »Rviboma« odigravali strašni prizori. Posadka je vsa hkrati navalila na rešilne čolne in ker ni bilo v njih dovolj prostora za vse. so se možje spopadli z noži. Nekega tovariša so tako i/.bbdli, da je težko ranjen in dvomijo, če bo okreval. Najmanjši poštni urad Najmanjši poštni urad ni kje na neznatni točki zemeljske ohle, marveč na odprtem morju. Na Magalhaensovl cesti med južnoameriško celino in Ognjeno zemljo je na neki samotni čeri, ki štrli iz morja, pritrjena puščica, ki plava na vodi. Ladje, ki vozijo tam mimo. spuste v morje čoln, da poberejo iz puščice pisma in jih odpravijo idalje. Ta najmanjša pošta na svetu je pod pokroviteljstvom mornaric vsega sveta. Niagaro je preplavala Štirinajstletna Marv Bell iz Kanade je pre« plavala Niagaro takoj ped slovitimi slapo« vi. Zgodilo se prvič v zgodovini, da 6e je človek upal v to reko na tako opasnem ine* stu. Marv Bell je preplavala progo med Kanado in Ameriko v 10 minutah in je s tem potolkla rekord znanega plavalca Hilla za eno minuto. Deklica je absolv.irala bra-vuro brez predpriprav, 6amo za neko stavo in je zmagala. Z motociklom na južni tečaj Norveški raziskovalec major Trvigge Gran se čisto resno pripravlja z motociklom na odhod na južni tečaj in se nadeja, da bo brez posebnih ovir dosegel cilj. Nje* gova odprava bo štela pet mož in vsak izmed njih bo razpolagal z dvema do tremi motocikli. Poglavitna 6vrha majorja Grana je prevoz celine na južnem tečaju. Tečaj sam je šele na drugem mestu sooreda. Datum starta te nenavadne ekspedicije še ni določen. Motociklisti se še vedno vežbajo. Sovjetske delavke v Londonu Skupina ruskih delavk, ki jih je poslala sovjetska vlada v London, da se razvedre od napornega dela. Delavke (350 po številu) morajo prenočevati na ruskem parniku ter ne smejo posetiti nobenega hotela, da ne bi videle meščanske udobnosti Tragedija delavk Radium Corporation of USA v Orangeu Ledniki izginjajo Nemško-avstnjsko planinsko društvo izdaja vsako leto poročila o stanju Alp. Pri tem upošteva tudi novotvorbe v ledniškem svetu, o katerih pravi letos, da jemljejo polagoma, a sigurno konec. Njih krčenje se stopnjuje naravnost v katastrofalnem obsegu. Znaki, ki so v prejšnjih letih kazali, da se ledniki krčijo, so se posebno lani močno pomnožili. Po splošnih ugotovitvah se lahko računa, da so se ledniki v zadnjem letu skrčili povprečno za 15 do 25 m. V poletnem času so se nekateri vsedli za celih 100 m, vendar je naslednja zima to veliko razliko nekoliko popravila z novimi ledenišči. Najbolj so trpele ledne mase na Dach-steinu, najmanj v Oetztalskih Alpah. Nasploh se opaža, da se krčijo ledne mase najbolj v debelosti. Tako so n. pr. strokovnjaki in gorski vodniki ugotovili, da se je neki lednik skrčil v zadnjem letu za 5 m, v zadnjih treh letih pa kar za 16 m. Te številke dado resno misliti, saj je znano, da vplivajo spremembe v lednikih tudi na preoblikovanje gorskega sveta, ki dobiva s tem nove prehode in nove razpoke, ki jih poprej v njem ni bilo. 650 km na uro V Calshotu so te dni preizkusiti dva no--va hidroplana angleške mornarice, tipa Su-permarine, ki napravita približno 650 km na uro. Ta leta:a se bodo udeleževala že letošnje tekme za Schnciderjev pokal. Stotisoč pošiljatev se je izgubilo »Krasnaja Gazeta« poroča, da se je v ju* niju in juliju izgubilo 10<.000 poštnih pošiljk, za katere je morala ru^ka država plačati odškodnino. Na dan letošnjega 1. avgusta je šlo v izgubo 6221 pisem in 2364 časopisov. Vsekakor je to dokaz smotre-nega dela in reda v sovjetski Uniji. Mrtvičnost v Nemčiji Na kmetih v \Vinkelhonstu. v okolici Gottingcna, v Hentrupu. Schachitrupu in Suderkgeu se je pojavilo 30 primerov otroSke mrtvičnosti, bolezni, ki je zadnje čase posebno v Ameriki zahtevala mnogo človeških žrtev. Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos Jedva sta ušli smrti Zadnje čase sta jedva ušli smrti dve odlični dami. Pri Antibeškem rtu se je kopala v bliži« ni dvorca kapitana Cunninghama lady Mountbatten. V vodi jo je nenadoma zvil krč. Začela se je potapljati. Ndki znanec kapitana je slišal nijene obupne klice na pomoč, skočil oblečen v vodo in potegnil nesrečnico na breg, kjer so jo morali obuditi k življenju z umetnim dihanjem. Podoben doživljaj je imela žena ameriškega generalnega guvernerja v Portoricu, gospa Theodora Rooseveltova. Hidroplan 6 katerim se je poleg drugih osmih oseb vozila, se je nagnil ko je hotel pristati na vodi v luki Ponce. Zadel je ob neko oviro, ki ga je potegnila v vodo. Potniki so bili v nevarnosti, da utonejo, takisto tudi pilot. V zadnjem trenutku pa so jih rešili gro« žeče strašne smrti. Vladikavkaz — Ordšonikidze Osrednji izvršilni odbor sovjetske vlade v Moskvi je sklenil prekrstiti dosedanje mesto Vladikavkaz v Ordšonikidze, kakor je ime članu najvišjega ruskega gospodarskega sveta. Vsak dan ena Med poplavo sZa vraga, kaj bodo zdaj mislili ljudje o moji moči!« Ogromni žerjavi dvigajo prevrnjene vagone in jih postavljajo na tračnice Keltski grobovi v Pečuhu V bližini Pečuha so pred kratkim pri prekopavanju zemlje naleteli na več keltskih grobov, v katerih so našli 43 predmetov (sabelj, sulic, brončenih obročev in lončenih posod). Ker so bili Kelti v teh krajih še v času pr. Kr., so najdbe stare 2300 do 2400 let. Iz najdenih sabelj sklepajo, da so morali biti Kelti jako mišičasti in močni ljudje, ki so se s sulicami borili tudi na ko= niih. Sedel in stremen niso našli. Na zlats nikih, ki so bili v grobeh. so upodobljeni jezdeci na konjih brez sedel. Lončevinasti izdelki pa so brez okrasja iz čisto navadne gline. Klic po Lynchu V ameriškem mestu Ypsilanti (Michi-gan) so nedavno napadli banditi štiri plesalce, dva moška in dve dekleti, ko so se vračali domov s plesne zabave. Z napadom je bilo v zvezi tudi posilstvo. Oblast je prijela zločince, nekega Smitha in Oliverja ter črnca Blackstonea, a jih zaradi nedo-Ietnosti ni mogla obsoditi na smrt, temveč samo na dosmrtno ječo. Ko so ljudje izvedeli za razsodbo, se je zbrala pred jet-nišnico tisočglava množica, ki je hotela naskočiti in linčati zločince. Policija je morala zastražiti poslopje s 300 do zob oboroženimi stražniki, ki se jim je po dolgih mukah posrečilo razkropiti občinstvo. Policija se je morala pri tem posluževati celo oklopnega avtomobila, kajti ljudje so bili tako besni, da se niso hoteli umakniti niti golemu orožju. . . Bresti se sušijo V Nemčilji ugotavljajo strokovnjaki, da napada brest čudna bolezen, ki jo povzroča neki hrošč. Drevesu se začnejo sušiti vršički in polagoma popolnoma opeša. Na ta način so shirali bresti že v celi vrsti dežel nemške države. Bolezen je prišla iz Holandije pred desetimi leti. Štorklje prosijo hrane V Lajosmiszeu na Madžarskem so zadnje čase opazili vse polno napol sestradanih štorkelj, ki so prišle v bližino ljudi ta-korekoč prosit, naj jih nakrmijo, da ne poginejo od lakote. Ptički so talko slabotni,, da morejo jedva še leteti. Pokrajina je bi* la še pred par leti deloma pod vodo, zato so imele štorklje tam najboljšo pašo. Po« tem pa so ljudje zgradili prekop za odtes kanje vode in ker je letos pritisnila še huda vročina, so se tla tako izsušila, da so štorklje in druge povodne ptice ostale čisto brez hrane. Katastrofe zbližujejo narode Ponesrečeni francoski izletniški parnik »St. Philibert«« je dvignjen. Reševalna dela so končana. Zato je povabila mestna občina St. Nazaire posadko nemških ladij »Kraft« in »W:ille« ter inženjerja Fuhr-manna. ki je vodil dela za dvignjenje »St. Philiberta« na magistrat, kjer so se jim predstavniki občine oficielno zahvalili za trud in požrtvovalnost. Zupana iz Nantesa in St. Nazairea sta poveličevala njih delo. Ravnatelj hamburšlke družbe »Berge« ing. Pohl je imel na koncu govor, v katerem ie povdarjal, da bodi to, kar so storili Nemci za rešitev francoske ladje, preidpodoba za dokončno ■ zbližan je in prijateljstvo med obema narodoma. Papež in reforma koledarja Društvo narodov v ženevi pripravlja reformo koledarja in kani uvesti namestu sedanjih 12 v bodoče 13 mesecev. 13. mesec naj bi se vrinil v poletno dobo in naj bi se imenoval solnčni mesec. Zdaj se je k temu vprašanju oglasil papež. Postavlja se na stališče, da ne vidi vzroka za nameravano spremembo, dokler je ne odobri svetovni koncil katoliške cerkve v Rimu. dijska obolenja. Med zdravljenjem je namreč povedala, da je delala tudi v podjetju za pridobivanje radija. Zdaj se je nesreč-nica domislila tudi tega, da je držala majhno ščetko za radij med usti, ko je s čopičem pisala številke na številčnico za ure. Mnogo delavk Radium Corporation of USA v Orangeu je zbolelo na ta način in pri mnogih niso dolgo mogli dognati vzroka obolenja. Družba je delavkam priznala visoke odškodnine, toda kaj to pomaga, ko denar ne podaljša življenja in tudi zdravju le neznatno pomaga. Vrsta 43 žrtev, ki so skoro do polovice pomrle, od polovice dalje pa še čakajo žalostne smrti, govori dovolj o prekletstvu tistega, kar je enim lahko v blagoslov. vzhodnem Kitajskem Za pobesnelim bikom V Pampioni na španskem je neposredno pred začetkom bikoborbe pobesnel velik bik in zdivjal na ulico. Prebivalci so imeli priliko doživeti na lastnem telesu senzacije, ki so jih sicer navajeni gledati le na varnem mestu v areni V newyorških državnih bolnicah se skoro neopazno nadaljuje in dovršuje strahovita tragedija. Dvajset mladih žensk je že umrlo na posledicah zastrupljenja z radijem, 23 jih še čaka ista usoda. Pravkar je zatisnila oči dvajseta žrtev, bivša na-meščenka Radium Corporation of USA v Orangeu. Obrat so zaradi množestvenib obolenj delavstva že pred leti zaprli in ustavili. Bilo pa je že prepozno. Dvajseta žrtev je bila Irena Frances la Porte iz New Yorka. Obdukcija je dognala, da je zakrivil njeno smrt sarkom, ki se je bil razvil zaradi infekcije z radijem. Do lanskega oktobra je bil žrtvi in zdravnikom neznan pravi vzrok njene bolezni. Ko si niso vedeli pomagati, so jo bili zdravniki poslali k specialistu za ra- Strašne poplave na Poročali smo že ^etie malim oglasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda l.— Din. Pristojbina za šifro 5-— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Prit stojbine je vposlati obenem z naročilom, čekovni račun pri Poštni hranilnic^ v Ljubljani 11.842 — Telefon številka 2492. 3492 ShCaslove matih oglasov dobite takoj po izida tista v podružnicah ,Jutra* 9 •Mariborta, 9 9 •Voesm mc«iii# 9 ISfbovtfah in na 4?e*eft«cah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. a š if fd A Kuharica Radi izgube spomina za kuhanje in daru govora, ki ga je izgubila milostiva, fip sprejme kuharica. Samo •pomene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljanski grad (iS«. 36343-1 Gostiln, kuharico anmostojno — proti dobri plači sprejme takoj mirna družina. Naslov v oglas, od-ielku »Jutra«. 363S6-1 Deklico »prejmem k malemu otr-o-? -ku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36379-1 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega v šiva-nem delu in izdelavi goj-" ric, sprejme Vavpotič, na £Iodn. 30:349-1 Učenko * primerno šolsko naobraz-bo i=čem za tukajšnjo trgovino z mešanim blagom 7. popolno lastno oskrbo. Pismene ponudbe pod »Poštenje poglavitno« na »glasni oddelek »Jutra«. 33933-1 Vzgojiteljico r^irfi&o, bolj preprosto, ki P» dobro razume na negovanje in vzgojo otrok in ima mnogoletno prakso — iščem k dvema fantkoma v starosti 4 in 6 let. Zraven tega dela bi imela tudi pospravljanje s*ob. Tonudbe s prepisi spričeva na naslov, ki ga pove oddelek »Jutra«. 35904-1 Mladega kemika rmn-žnega, slovenskega in (nemškega jezika v govoru in rrsavi, išče • tovarniško podjetje v dravski banovini. V obeh jezikih pi-fnne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* v Ljub Tasti t>od značko »Kemik ' 3.3798-1 Učenca s potrebno srednješolsk izobrazbo, v trgovino mešanega blaga sprejme A ton l"ršič, Laško. 36354-1 Plačilno natakarico sprejmem v novo kavarno Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kavcija«. 36407-1 Mlajšega brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme takoj Dragan Lisac, Hra?t nik. 36426 Učenko ki ima veselje do finejše ga plctiljstva, kakor tudi učenko ki ima veselje do šivanja sprejme večje podjetje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36453- Klepar. pomočnika dobro izvežbanega v stavb •iih delih. začasno sprejme Franjo Dolžan v Celju. 3645S-1 Kuharico voljno opravljati vsa hi na dela in voditi gospodinjstvo, sprejmem k tri članski rodbini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Poštena in marljiva«. 36455-1 Prefekta Srp Dijaški dom v Mar boru. 35793-1 Krajevne prodajalce za prodajo vsakovrstnega blaga na obroke, iščem >. Potrebno je 10.000 Din ga rancije. — Vsak posestnik lahko postane trgovec. — Ponudbe na naslov: Mari bor, poštni predal št. 4. 35789-1 Zanesljiva kuharica izurjena, dobi službo pri mladih zakoncih — pole sluge in hišne. Ponudbe na Buronico Adamovich grad Velenje. 35694-1 Prodajalko S! bo morala pomagati tudi pri gospodinjstvu, sprejme takoj tvrdka A. F. Jršič, Mislinje. Z znanjem šivanja in gospodinjsko šolo ima prednost- 35572-1 Mesarskega vajenca sprejme takoj Kari Zdolšek, jn'.'sar, Celje-Gaberje. 36336-1 Vajenca in vajenko sprejme takoj Alojzij Lom-bar. krojaški salon za gospode in dame, Ljubljana VII, Celovška cesta št. 53. 36218-1 Šiviljo prvovrstno moč z daljšo p-akso, vajeno samostojno delati, sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 36216-1 Prodajalka irvšane stroke in dobra ma-mufakturistinja dobi mesto v večjem trgu Slovenije. — Sokoliee imajo predno-st. Nastop 1. septembra t. 1. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna služba«. 36174-1 Mesar, vajenca pridnega in poštenega sprejme takoj Stanič Alojzij, anesar, Gradišče štev. 7. 36133-1 Trgov, učenca manufakturno trgovino sprejme takoj Anton Božič t Kranju. 36125-1 Šoferja » 13.000 Din sprejmem v »talno služho. Naslov pove *>?iasni oddelek »Jutra«. 36404-1 Sobarica Zastopnike za prodajo manufaktume-g3 blaga na obročno odplačevanje 'ščemo za takojšen nastop, v vseb pro-metnejšib krajih dravske banovine. Gospodje z lastno obrtnico imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eksistenca«. 35748-3 Zastopstvo tvornice, kakršnekoli stroke bi prevzel za Srbijo, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. S. L., Sarajevo — Prestolonaslednika Petra 19 Ž lUM %i Francoščino poučuje gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« po-d »Konverzacija 71«. 35930-4 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. Zahtevajte informacije. 34780-4 Camernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 56 (Jugo - Auto) telefon 2236. IPrva oblast, koncesijonirina Prospekt 15 zastonj — pi Site ponj! 851 Šivilja oblek gre šivat .na dum. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 36367-2 Trgovski pomočnik začetnik, dobro izvežban v mešani stroki, želi premeniti službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Zanesljiva moč«. 35809-2 1000 Din dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge, na mitnici ali kaj sličnega Naslov v oglasnem oddelku -Jutra« 36208-2 Rudarski upravnik išče mesto upravnika, -viš. nadzornika ali jamomerca na rudi. Absolviral je rudarsko šolo in ima štiriletno prakso kr>t nadzornik in upravnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen upravnik« 36175-2 Gospodinja išče nameščenje pri starejšem gospodu, ali dveh osebah. Po.nudbe na naslov M. Zupan, Križe št. 25 —-Gorenjsko. 35984-2 Kot skladiščnik ali sluga iščem službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35814-2 Šivilja gre šivat na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna cena«. 36101-2 Motor Harlcv Davidson. 350 cm' generalno popravljen, na prodaj v delavnici Vajbel Miklošičeva cesta. 36414-10 KUnirn . V i. :■.; Železno peč za manjšo lokal, najraje ;Zephir« kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »Peč 200«. 36374 Greva suha goveja in slana ovčja v vsaki količini kupuje Brada Perišin, K. Kambe lovac pri Splitu, Dalmac.iia 35470-"" Tračno žago gater in stružnico, rabljeno, do-bro ohranjeno kupim. — Ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod šifro »Gater«. 36302-7 Poljskih tračnic 5—6 cm visoke, ca 100 m kupi Kane, tvornica parket Mengeš. 36230-7 Otroški voziček modem, prav dobro ohra njen, kupim proti dobre* plačilu. Ponndbe na ogla: oddelek »Jutra« pod šifro »Voziček«. 36397-7 201etni mladenič dosedaj strežnik v večjem kopališču, išče s 15. septembrom službo osebnega sluge ali slično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten in zanesljiv«. 36362-2 Stiskalnico za seno d o h r o ohranjeno kupi družba »Jezersko« v Kokri nad Kranjem. 36361-7 191etno dekle čedne zunanjosti, ki zna dobro kuhati in šivati, išče službo. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva E. A.t 3G3S9-2 Mesto skladiščnika poslovodje, vratarja, čuvaja ali kaj sličnega išče inteligenten mož, srednjih let, vešč knjigovodstva in drugih pisarniških poslov. Po.nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Štev. 58«. 36358-2 Trgovski pomočnik 34 let star, z mnogoletno prakso v manufakturi in špeceriji, z dobrimi referencami, želi službo v mestu ali na deželi. Event. sprejme tudi mesto -potnika Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Manu-fak turist«. 36414-2 Zobotehnik v perfekten v zlatu in kavčuku, išče mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutrac pod »Ljubljana«. 36408-2 Dve natakarici ščeta službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36427-2 Železen štedilnik masiven in dobro ohranjen .-»prodaj. Naslov v oglas, idelku »Jutra«. 36373-6 Otroški voziček a prodaj v Močnikovi, ulici t. 5. 363S0-6 4 »Evanimuse« cvetoče, prodam. Naslov v glasnem oddelku »Jutra« 363S3-6 Otroško posteljo iz trdega lesa z vložkom (Federmadratze) prodam. Ogleda se od do 4. ure popoldne. Gledališka 12-11. 36247-6 Puhasto perje čisto, Sohaoo, bg po 48 Din, druga vrsta kg po 33 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in Bisti puh kg po 250 Din razpošilja po pošt. povzetja L. BROZOVIČ, ZAGREB. Ilica 82. 22-6 Mlado dekle nteligentno, išče mesto trgovske učenke — tudi na deželi. Naslov: A". Širok, Groharjeva ulica štev. 15. 36328-2 Mlada Nemka šče mesto gospodinje pri boljšem, zrelem gospodu. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nemka«. 36377-2 Mizarske obrti želi izučiti priden in pošten, 15 let star fant. — (Ponudbe na naslov: Miha štangei. Jama pri Novem mestu. 36350-2 Pozor! Apreter za moške in žen-ke klobuke, z mnogoletno prakso, špecijalno iz-učen v ženskih modelih, šče mesto za takoj. Na-;lov: Peter Krušič, Men-eš štev. 49, Slovenija. 3584:3-2 Tujec vešč francoskega, angle-kega, italijanskega, grškega in deloma slov. jezika, zučen šofer, išče primerno zaposlitev v tovarni, pi-arni ali kjerkoli. Gre tudi za potnika. Naslo-v v ogl. oddelku »Jutra«. 35581-2 Šofer-mehanik išče službo za takoj. Gre tndi k tovornemu vozu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 36406-2 Gramofonske plošče Piadi opustitve oddelka za gramofone, prodajamo zelo poceni plošče modernih šlagerjev, slovenskih pesmi itd. — dokler t-raja zaloga. Dunajska cesta 36, parter. 36410-6 Železen štedilnik naprodaj na Cankarjevem nabrežju št. 3. 36445-6 Uniforma rer. pešadijskega podpn-Tučnika, visoke in vitke postave, popolnoma nova in novi škornji št.. >4 radi ponesrečbe po-ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36446-6 Sedlo dobro ohranjeno kupim. — Po-nndbo s ceno na oglas oddelek »Jutrac pod šifro »Jezdec«. 36403-7 Tristanovanj. hišo ki mesečno donaša 2400 Din prodam v šentpeterskem predmestju. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36372-20 Vilo dvo- ali tridružinsko kupim v okolici Bodrožnika ali Mirja. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnje plačilo«. 36388- 20 Kupim hišo dvo- ali večstanovanjsko, v centru Ljubljane ali bližnji periferiji za cen-o do 500.000 Din. Ponudbe na: Mihelčič, Ljubljana, Poštni predal 91. 35899-20 Trgovska hiša v bližini Domžal, 5 sob, trgovski lokal, hlev, drvarnica, pod, š-upa, kegljišče, vrt, vse zidano in v dobrem stanju, na prometnem kraju, od žel. postaje 5 minut, na prodaj za 125.000 Din. Poizve se pri Mavsar Franc, Kamnik, Zapri.ce 45. 35981-20 Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 214-20 Visokopritlična hiša predmestna, nova, s 7 sobami in pritiiklinami naprodaj. Posredovalci izključeni. Ogleda se lahko vsaki dan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36409-20 Vilo z vrtom ob periferiji mesta kupim. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Resen kupec«. 36396-20 Enonadstropno hišo lepo, s trgovino in gostilno ter gostilniškim inventarjem. na prometnem kraju prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 36353-20 Enonadstropno hišo novo, s 600 m: vrta prodam na lepem kraju v Ljubljani. Re-flektanti naj pošljejo svoje na-slove pod šifro »33« na oglasni oddelek »Jutra«. 34714-20 Vogalno hišo trgovskim lokalom prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36432-20 Hišo z vrtom 30 minut od mesta prodam po zelo nizki c.eni. Poizve se v Trnovljah št. 108 pri Celjn. 36457-20 Pohištvo za kompletno sobo. jako dobro ohranjeno, zajamčeno čisto, iz trdega lesa predam za 1000 Din, radi pomanjkanja prostora. Cesta v Rožno dolino št. 40. 36391-12 Kdor bo kupil od šimnica iz škofje Loke pohištvo, bo dal vse nazaj — Kati Hafner. 36399-12 Na Jesenicah tik glavne ceste in tovarne oddam v najem trgovske lokale s stanovanjem. Ponndbe na podružnico »Jutra« Jesenice pod »Trgovski lokali«. 35962-17 Veliko restavracijo kavarno ln bufet, v več-zem prometnem mestu na Dolenjskem, popolnoma opremljeno in dobro Idočo oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nizka kavcija«. 35455-17 Gostilno stanovanjem oddam v najem zakonskemu paru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 3639S-17 Hotel kavarno ali restavracijo vzampm takoj v najem. — Ponudbe p"d značko »Takoj« na podružnico Jutra v Mariboru. 36461-17 Jatra< Adolt gibaikar. Za Marodao tiskarna d. d, kai tiskarnaria Franc JezsiSsfc Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, .Vsi y. Ljubljani.