Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49, 1996, s. 129 - 159 GDK23: 651 UČINKOVITOST BIOLOŠKIH VLAGANJ Darij KRAJČIČ* Izvleček Članek obravnava ekonomsko učinkovitost vlaganj pri treh gozdnogojitvenih tipih (enodobni gozd z umetno obnovo, enodobni gozd z naravno obnovo in prebiralni gozd). Analizirani so bruto in čisti donosi v celotni proizvodni dobi. Bruto donos gozda je vrednost prirastka lesa na kamionski cesti, čisti donos pa dobimo, če od bruto donosa odštejemo stroške gospodarjenja. Finančna analiza, ki upošteva časovno komponento (ceno) denarja, daje nesporno prednost prebiralnemu gozdu, medtem ko so rezultati v enodobnem gozdu z umetno obnovo relativno slabi. Ta zakonitost velja za prav vse ekonomske kazalnike, ki smo jih izračunali (neto sedanjo vrednost projekta, kazalnik donosnosti naložb, dobo vračanja in interno stopnjo donosnosti). Za sprejemanje odločitev na osnovi ekonomskih kazalnikov je upoštevanje cene denarja nujno. To še posebej velja za dolgoročne projekte, kar gozdna proizvodnja vsekakor je. Ključne besede: učinovitost vlaganj, primerjava gozdnogojitvenih tipov, finančna analiza ECONOMIC EFFECTIVENESS OF BIOLOGICAL INVESTMENTS Abstract The paper discusses economic effectiveness of investments tor three silvicultural systems (even-aged forest with artificial regeneration, even-aged forest with natura! regeneration, and selection torest). Gross and net yields of the whole production period are analysed. Gross yield of a torest is the value of annual increment along a truck road. Net yield is obtained if management costs are deducted from gross yield. A financial analysis which takes into consideration discount rate values favours the selection-cutting system, while results tor the even-aged torest with artificial regeneration are rather disadvantageous. This applies to ali economic indicators that were calculated (current net value of the project, return on the investment, repayment period, and interna! rate of return). To make decisions on the basis of economic indicators, it is vita! to consider the value of money. This is especially true of such long-term projects as torest production . .•. Key words: effectiveness of investments, comparison of si/vicu/tura/ systems, financial analysis • mag., dipl. ing. gozd., raziskovalec, Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 130 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 VSEBINA 1 UVOD ............................................................................... 131 2 OPREDELITEV PROBLEMA ............................................ 132 3 TEORIJA FINANČNE ANALIZE ....................................... 133 4 OPIS RAZISKOVALNIH OBJEKTOV ............................... 134 4.1 Enodobni gozd ................................................................. 134 4.2 Prebiralni gozd ................................................................. 135 4.3 Prebiralni gozd Marinšek .................................................. 136 4.4 Izbor in opis ustreznega enodobnega gozda ................... 136 4.5 Ugotavljanje bruto donosa enodobnega gozda ................ 137 4.6 Stroški in čisti donosi. ....................................................... 146 4. 7 Primerjava gospodarjenja med različnimi gozdnogojitvenimi obrati ................................................... 149 5 POVZETEK UGOTOVITEV IN SKLEPI ............................ 154 SUMMARY ....................................................................... 156 VIRI. .................................................................................. 158 1 UVOD 131 Krajčič, D.: Učinkovitost bioloških vlaganj Preživetje kot eden od temeljev življenja sili živi svet v gospodarno ravnanje. To železno pravilo velja tudi za vse družbene subjekte, to je za posameznika, podjetje in državo (vlado). Gospodarno ravnanje pomeni, da neka enota z dovolj malo energije spremeni neko obliko energije, ki ji ni dostopna, v dostopno. Koliko je dovolj malo energije določa okolje, v katerega je enota vključena. Kakor ekološki je tudi ekonomski sistem odprt. Oba zahtevata energijo za pretvorbo termodinamičnega stanja snovi iz ene oblike ~ drugo. Ta sprememba poteka s pomočjo informacijkega toka sprememb v ustroju sistema in okolja (RUTH 1995). Ekonomija zahodnega sveta temelji na stalni rasti, torej na stalni razsirJern reprodukciji. Od tod tudi izhaja Paretovo načelo (SAMUELSON/NORDHAUS 1992), ki pravi, da družba doseže optimalni položaj, ko njeni subjekti dosegajo maksimalno stanje ne da bi prizadeli drug drugega. To pa je možno le ob razširjeni reprodukciji, ko si subjekti lahko razdelijo reprodukcijski presežek. če presežka ni, nekateri družbeni subjekti rastejo na račun drugih. Tako v takšni ekonomiji (igra z ničelno oziroma negativno vsoto) nastajajo krize, nemiri, vojne itn. Človeku je s svojim delom in znanjem uspelo pridobiti vire energije, ki drugim živim bitjem niso dostopne (energija nafte, vode, vetra, atoma, drugega človeka, živali itd.). V trenutku, ko je to imel, se je začel z vidika narave obnašati negospodarno. Pojavila se je nova raven gospodarnosti - gospodarnost iz človekovega zornega kota. Ta seveda ni zmeraj enaka naravni. V sebi skriva veliko preračunljivosti, ki izhajajo iz presežka energije s katerim razpolaga oziroma od različnega dostopa do informacij. Človek pri svojem preračunavanju gospodarnosti običajno pozabi upoštevati naravo. V zadnjem času so ekonomisti spoznali, da je z družbenega vidika nujno treba upoštevati tudi vplive na okolje, ki jih povzroča človek s svojo dejavnostjo (PEARCE, TURNER 1990). Evolucija in človeška zgodovina potrjujeta, da zmagujejo tiste vrste in družbe, ki delujejo hitreje in porabijo več visokokvalitetne energije in snovi. Torej tiste, ki povzročajo večje onesnaženje in hitrejšo rast entropije. To bi lahko bil razlog, zakaj je varstvo okolja objektivno težavno in zakaj skoraj ni mogoče znatneje 132 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 zmanjšati porabe energije in snovi v svetu tekmovanja. Da bi ubežali tej evolucijski pasti, je treba drugače razmišljati in ravnati (REBANE 1995). Gozdarji, ki nam gozd pomeni raziskovalni objekt, iščemo v njem njegove patente (MLINŠEK 1971). Zakaj ne bi v njem iskali tudi patentov, ki bodo naredili naše delo gospodarnejše oziroma učinkovitejše? Procesi v gozdu potekajo, kar zadeva posameznika, razmeroma počasi, zato velikokrat pozabimo, kako so naši ukrepi v gozdu vplivali na njegovo vrednost. V mislih imamo predvsem nove rodove ljudi, ki pozabljajo na delo, ki je v določenem gozdu že bilo opravljeno. Posameznikovi časovni horizonti so namreč vse krajši, hiter razvoj družbe potiska v pozabo korake, ki so bili storjeni, da je gozd prišel v sedanje stanje. Pričujoča raziskava naj pripomore k boljšemu poznavanju gozda kot ekonomske kategorije, kot kategorije, ki se v času razvija in ima različne ekonomske slike. 2 OPREDELITEV PROBLEMA V času tržnega gospodarstva postaja zelo pomembna prava ekonomska slika gozda. Lastnik oziroma investitor se ne zadovolji več s pavšalnimi ocenami o rentabilnosti (modrosti) vlaganj. Na drugi strani pa spričo poudarjenega zanimanja za učinkovitost naložb potrebujemo ekonomske kazalnike, ki bi bili primerljivi z drugimi gospodarskimi panogami. Tako smo želeli primerjati ekonomske slike treh gozdnogojitvenih obratov: enodobni gozd z umetno obnovo, enodobni gozd z naravno obnovo in prebiralni gozd. Izhodišče je predstavljal prebiralni gozd Marinšek (GGO Nazarje, GGE Gornji grad), ki smo ga primerjali z drugima dvema obratoma v enakih rastiščnih in tehnoloških razmerah. Podatke zanju smo zbrali v oddelkih 19 GGE Velenje in 32 GGE Bele Vode. S primerjavami med različnimi gozdnogojitvenimi obrati se je ukvarjalo že veliko raziskovalcev (ROCHES 1970, SCHOTZ 1989). Eni trdijo, da je količinska proizvodnja večja pri prebiralnem gozdu, ker je v njem boljša fotosinteza (zaradi boljše pokrovnosti), drugi pa jim oporekajo, češ da se to nadomesti z več osebki 133 Krajčič, D.: Učinkovitost bioloških vlaganj na enoto površine pri enodobnem gozdu. Dejstvo je, da je produktivnost enodobnega gozda zelo težko ugotavljati zaradi predolge proizvodnje. Nihanja v prebiralnem gozdu se zaradi ekoloških razmer pojavijo šele po 20 - 30 letih opazovanj, medtem ko je pri enodobnem to nihanje neprestano (SCHOTZ 1989). Primerjalni količini sta poprečni vrednostni prirastek v času kulminacije pri enodobnem in tekoči vrednostni prirastek pri prebiralnem gozdu. 3 TEORIJA FINANČNE ANALIZE Presoja učinkovitosti naložb vedno temelji na primerjavi med vloženim kapitalom in dobljenim donosom. Seveda so kazalniki učinkovitosti (donosnosti) kapitala zelo različni, prav vsi pa temeljijo na tem izhodišču. Osnovna naloga finančne analize je primerjava stroškov in prihodkov določenega projekta. Projekt se šteje za uspešnega, če so skupni prihodki večji od skupnih stroškov. Temeljni koraki finančne analize so (ROSE in sod. 1988): - dolžina opazovanega obdobja, - identifikacija dogodkov v tem obdobju, - pretvorba dogodkov v denarni ekvivalent, - prilagoditev stroškov in prihodkov z ustreznimi diskontnimi faktorji. Finančno vrednotenje lahko opravimo z dveh izhodišč. Prvo upošteva časovno vrednost denarja, drugo pa ne. časovna komponenta predvideva, da je tolar danes vreden več, kot bo npr. čez deset let. če bi ga imeli danes, bi ga lahko takoj tudi porabili. Prebiralni gozd je po svoji definiciji skozi dolgo obdobje enak, zato so pri njem stroški gojitvenih del (naložbe) in prihodki skozi dolgo obdobje enaki in nastopajo sočasno. Zato pa za druga dva gozdnogojitvena obrata velja, da se denarni tokovi z njunim razvojem zelo spreminjajo. Stroški naložbe nastanejo na začetku stoletnega obdobja projekta, prvi donosi pa se pojavijo šele desetletja kasneje. Vključitev časovne komponente v finančno analizo je nujna, da dobimo resnično pravo sliko o donosnosti gozda. Dogodki se namreč skozi časovno obdobje pojavljajo različno. Tako moramo izbrati izhodiščno leto opazovanja in ustrezni diskontni faktor. Zatem vse dogodke v opazovanem obdobju diskontiramo (ali 134 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 prolongiramo) na to leto. To obrestno obrestovanje ponazarja obrazec (WINKLER 1995): Vn = Vo(1 +pt, (1) kjer je Vn vrednost na koncu opazovanega obdobja, V0 vrednost na začetku obdobja, p je obrestni faktor, n pa opazovano obdobje. Izbor ustreznega diskontnega faktorja je relativno nedoločen. Diskontni faktor ali obrestna mera je sestavljena iz čiste obrestne mere, inflacije in cene rizičnosti (DAVIS 1987, LEUSCHNER 1984). Obresti so v bistvu cena denarja, nagrada za čakanje do takrat, ko lahko denar spet porabimo. Naložbe v gozdarstvo so razmeroma varne, zato je cena rizičnosti relativno nizka. Res pa je, da je doba vračanja običajno daljša od življenjske dobe posameznika. Inflacijo lahko izključimo, zato nam ostane le še čista obrestna mera oziroma realna obrestna mera, ki smo jo tudi uporabili pri finančni analizi. 4 OPIS RAZISKOVALNIH OBJEKTOV 4. 1 Enodobni gozd Za enodobni gozd je značilna enomerna zgradba. Vsi osebki so približno enako stari, enakih višin in enako razviti. Pri tem se lahko odločimo za naravno ali umetno obnovo. Tako goznogojitveni obrat s sečnjami na golo predvideva popolnoma umetno obnovo. Med sestojem za posek in novim nasadom ni nobenih stičnih točk. Tak obrat je strogo podrejen prostorskemu redu. Tako se razvije metoda dobnih razredov, kjer vsako leto posekamo določen del gozda, ki je dosegel sečno zrelost. Prvotne sečnje na golo, neurejeno, širom gozdov se umaknejo sečnemu redu. Temeljna značilnost obrata je veliko nihanje količine biomase skozi čas in revnost rastlinskih in živalskih vrst. Pri naravni obnovi novonastali sestoj nastaja pod okriljem starega, v bistvu iz izhaja njega. Pojavi se pomladitvena doba kot temeljni ukrep uravnavanja razvoja mladja na osnovi indirektne nege. Nihanja biomase so manjša, prav tako je pestrejša rastlinska in živalska raznovrstnost. Enomernost sestoja je še vedno izrazita. 4.2 Prebiralni gozd 135 Krajčič, D.: Učinkovitost bioloških vlaganj Za prebiralni gozd je značilno, da ima na majhni površini drevesa najrazličnejših razvojnih stadijev, ki zapolnjujejo ves sestojni prostor. Naravno se tak gozd pojavi le v neugodnih razmerah (klimatska gozdna meja, vpliv emisij, mestoma v pragozdu). Prebiralni gozd tako razumemo kot proces, kjer nenehno potekata razslojevanje in preslojevanje. Rast drevesa ni enakomerna kot pri enomernih gozdovih, ampak nihajoča, z več ekstremi. Zanj je značilen samovarovalni značaj, obseg neposrednih negovalnih del je zato majhen, vendar potreben. Večji del nege izpeljemo indirektno - s sečnjo oblikujemo okolje. Tako s sečnjo izvajamo funkcijo nege, oblikovanja prebiralne strukture, funkcijo pomlajevanja in funkcijo akumulacije oziroma izkoriščanja. Nega je precej zahtevnejša kot v enodobnih sestojih. Obrat je nastal kot odziv na sistem sečenj na golo. Posebna veja prebiralnega gospodarjenja je kmečko prebiranje, ki ima dve plati. Tako so se dobri gospodarji oprli na trajnost, pestrost in stalne donose, tisti slabši pa so iz gozda jemali po načelu "posekaj tisto in toliko kar potrebuješ". V bistvu je obrat nastal iz kmečkega prebiranja. Tako so nekateri gozdarji te ideje sprejeli (Biolley) in jih naprej znanstveno obdelovali. V konceptu sproščene tehnike gojenja gozdov je ideja prebiranja njegov sestavni del. Vendar prebiralne strukture ne smemo jemati kot cilj, ampak le kot način razmišljanja (BONČINA 1992). če v enodobnih sestojih izračunavamo sečno zrelost (čas kulminacije poprečnega vrednostnega prirastka), optimalno lesno zalogo, čas redčenj itd., v prebiralnem gozdu vse to določamo izkustveno. Tako nam prevelika lesna zaloga preprečuje preraščanje, prenizka pa onemogoča prisotnost debelih dreves, ki v gozdu delujejo kot armatura. Tako idealnega stanja gozda ne moremo izračunati. 136 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 4.3 Prebiralni gozd Marinšek Gozd leži v Zadrečki dolini med vasema Volog in Bočna na levem bregu reke Drete. Meri okrog 25 ha in je sestavni del 33 ha velikega celka. Matična podlaga je silikat, ki tvori srednje globoka, sveža kisla tla. Nadmorska višina je 384 do 450 m. Gozdne združbe so Galio-Abietetum, Bazzanio-Abietetum in Galio- Abietetum pinetosum. Gre za izrazito raznodoben gozd. Tam je Zavod za gozdove RS v maju 1994 organiziral seminar na temo NEGOVALNO PREBIRALNO GOSPODARJENJE. V ta namen so zakoličili pet kvadratnih ploskev velikosti 25 arov. Na ploskvah so izmerili lesno zalogo in prirastke po drevesnih vrstah (preglednica 1). Preglednica 1: Dendrometrijski podatki za prebiralni gozd Marinšek (vrednosti so preračunane na ha) Table 1: Dendrometrical data tor the selection forest Marinšek (values are calculated per hectare) 1.0 O 1.4 O 2.8 356 6.2 O o 0.5 O 9.1 5.6 293 5.1 7 0.1 1.0 O 10.9 Proizvodne razmere v gozdu so zelo ugodne. Na osnovi sestojnih in reliefnih razmer smo določili niz 3 za sečnjo iglavcev. Za spravilo velja 20 m zbiranja na ugodnem terenu s 300 m dolgo ravno vlako. 4.4 Izbor in opis ustreznega enodobnega gozda Da bi lahko primerjali enodobni gozd s prebiralnim gozdom Marinšek v naših razmerah, smo izbrali ustrezni modelni enodobni gozd iz švicarskih sestojnih tablic (EAFV 1968). Ugotovili smo, da mu ustreza Sl50 = 20 m (srednja višina 100 najdebelejših dreves na hektar pri starosti 50 let). Odčitali smo podatke, ki smo jih potrebovali za ekonomsko ovrednotenje redčenj in končnega poseka (podatki za donose in za izračun srednjega drevesa). Iz podatkov je razvidno, da nastopi kulminacija poprečnega starostnega prirastka pri 100 letih. Zato smo tako določili tudi obhodnjo oziroma proizvodno dobo tega gozda. Pri enodobnem 137 Krajčič, D.: Učinkovitost bioloških vlaganj gozdu z naravno obnovo smo domnevali, da pričnemo obnovo pri 90. letu in končamo pri 11 O. 4.5 Ugotavljanje bruto donosa enodobnega gozda Bruto donos gozda je vrednost prirastka lesa v določenem gozdu, preračunan na vrednost na kamionski cesti. Dobimo ga tako, da naturalni donos, izražen v m3, pomnožimo s ceno lesa na kamionski cesti. Bruto donos izbranega gozda smo izračunali tako, da smo iz podatkov o naturalnih donosih črpali informacije za ekonomsko ovrednotenje. Podatke o srednjem premeru smo uporabili za to, da smo lahko ugotovili sortimentno sestavo donosov. Nato smo s cenikom že lahko izračunali bruto donose gozda v finančni analizi. Podatki o višini debeljadi izkazujejo volumen debeljadi vključno s skorjo. Lesna industrija pa kupuje les brez skorje in se v primeru, če les ni olupljen, volumen skorje odšteje. Zato smo morali donose debeljadi ustrezno popraviti. Korekcijski faktorji so odvisni od premera drevesa. Dobili smo jih v tablicah za gozdne sortimente (ČOKL 1980). Podatke za premere, ki jih ni v tablicah, smo določili z linearno interpolacijo. V istih tablicah smo tudi dognali, koliko odstotkov debeljadi pride na posamezne debelinske razrede pri določenem srednjem temelnjičnem premeru dreves . To seveda še ni zadostovalo, da bi lahko ugotovili prihodke takšnega gozda. Potrebovali smo še kakovostne razrede znotraj posameznih debelinskih razredov. V ta namen smo v letu 1995 analizirali redno sečnjo v oddelku 19 GGE Velenje. Ta oddelek je po rastišču in zastopanosti drevesnih vrst podoben prebiralnemu gozdu Marinšek. V njem je Zavod za gozdove v letu 1994 pripravil gozdnogojitveni načrt in odkazal drevje za posek. Gozdno gospodarstvo Nazarje je v letu 1995 v tem gozdu opravilo sečnjo in spravilo ter prodajo gozdnih lesnih sortimentov. Prodaja gozdnih lesnih sortimentov je potekala neposredno brez dodelave na centralnem mehaniziranem skladišču ali vmesne manipulacije. Vse reklamacije 138 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 kupcev smo reševali sproti, tako da podatki na odpremnicah lesa pomenijo dejansko klasifikacijo sortimentov, torej takšno, ki jo je kupec prevzel in plačal. Tako smo obdelali 587.12 m3 gozdnih lesnih sortimentov. Izide smo razvrstili v debelinske razrede, ki so enaki tistim v tablicah. Tako smo dobili deleže posameznih kakovostnih razredov v odvisnosti od premera gozdnih lesnih sortimentov (preglednica 2). Preglednica 2: Struktura gozdnih lesnih sortimentov v odvisnosti od premera debla Table 2: The structure offorest timber assortments in relation to stem diameter 0% 0% 0% 18% 0% 0% 76% 24% 0% 0% 0% 100% 0% 61% 32% 7% 0% 0% 0% 1% 100% 0% 70% 24% 6% 0% 0% 0% 0% 100% 18% 54% 28% 0% 0% 0% 0% 0% 100% 47% 38% 11% 3% 0% 0% 0% 0% 100% 56% 29% 10% 5% 0% 0% 0% 0% 100% Opomba* V debelinskem razredu 50 - 59 cm smo imeli na voljo le 2, 34 m3, zato smo oblikovali razred od 45-59 cm. Podatke smo uporabili za izračun prihodkov tega gozda. Za izračun smo potrebovali še cene gozdnih lesnih sortimentov (preglednica 3). Preglednica 3: Cenik gozdnih lesnih sortimentov iglavcev ob kamionski cesti (GG Nazarje, 01.08.1995) Table 3: The ptice list of forest timber assortments tor conifers along a truck road (Forest Enterprise Nazarje, 118/1995) 13000 II 10500 III 7500 DROGOVI Srn 9500 DROGOVI 6,7 m 8500 HMELJEVKE 6000 BRUSNI LES 5900 CELULOZNI LES 4500 139 Krajčič, D.: Učinkovitost bioloških vlaganj Z množenjem deleža kakovostnih razredov po premerih in cenikom gozdnih lesnih sortimentov dobimo poprečno ceno m3 lesa v določenem debelinskem razredu. če deleže debelinskih razredov po starosti sestoja (ki se v gozdnogojitvenih tipih med seboj razlikujejo) množimo s poprečno ceno m3 lesa v določenem debelinskem razredu, dobimo bruto denarne donose v določeni starosti sestoja. Deleže debelinskih razredov po starosti sestoja smo dognali tako, da smo v modelu gozda (Sl50 = 20 m) odčitali srednji temeljnični premer v določeni starosti sestoja. Temu smo v tablicah poiskali deleže posameznih debelinskih razredov debeljadi. Ker je pojem ostali tehnični les relativno širok ( sem spadajo drogovi, hmeljevke, brusni les in droben tehnični les) in se s starostjo njegova struktura spreminja, smo dodatno analizirali sečnjo v 38 let starem smrekovem drogovnjaku na podobnem rastišču (odd 32, GGE Bele Vode). Sečnjo, spravilo in prodajo smo opravili v letu 1994. Tako smo dodatno analizirali 211,7 m3 gozdnih lesnih sortimentov. V mlajših razvojnih fazah močno prevladuje ostali tehnični les nad hlodovino, zato je pri ugotavljanju prihodkov umestno to tudi upoštevati. če zmnožimo podatke o strukturah in cenik, ugotovimo, da znaša poprečna cena m3 ostalega tehničnega lesa v odraslem sestoju 7979 SIT, v drogovnjaku pa le 6665 SIT. Tako smo pri mlajših razvojnih fazah (do vključno 50. leta) upoštevali nižjo ceno za ostali tehnični les, pri starejših (od vključno 70. leta) višjo, vmes pa vmesno (7318 SIT) ceno za m3• 4.5.1 BRUTO DONOSI ENODOBNEGA GOZDA Z UMETNO OBNOVO S postopkom, ki je opisan v prejšnjem poglavju, smo izračunali naslednje vrednosti bruto donosov (preglednica 4). Vidimo, da poprečna cena za m3 gozdnih lesnih sortimentov sprva le polagoma, potem pa skokovito narašča. To je seveda razumljivo, ker se z leti močno poveča delež hlodovine. Hlodovina pa je precej dražja od drugih gozdnih lesnih sortimentov. 140 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 Preglednica 4: Odvisnost bruto donosov enodobnega gozda z umetno obnovo od starosti sestoja Table 4: The relationship between gross yields of an even-aged forest with artificial regeneration and age stand SIT/m 194 900 5626 130.533 874 720 5660 247.212 2084 540 5690 343.946 3960 405 6488 475.388 5817 1594 360 7771 559.545 i;;!il(),:'. t\; 6856 1196 360 8412 514.788 ·>:1,00 8972 717 180 9869 619.674 < 100• 11235 399 90 11723 5.664.732 * končni posek 4.5.2 BRUTO DONOSI ENODOBNEGA GOZDA Z NARAVNO OBNOVO Ugotavljanje bruto donosa pri enodobnem gozdu z naravno obnovo pa je nekoliko drugačno. Tu ne poznamo enkratne sečnje pri končnem donosu, ampak manj skokovit prehod med starim in novim sestojem. Ta čas (pomladitveno dobo) smo določili na dvajset let. Tako je tudi predvideno v gozdnogospodarskem načrtu območja za takšne gozdove. Ker smo se odločili za dvajsetletno pomladitveno dobo, začnemo s pomlajevanjem v 90. in končamo pri 11 O. letu. V 90. letu smo poleg redčenja posekali še 1/3 sestoja (nasemenitvena sečnja), v 100. letu polovico sestoja (svetlitvena sečnja), v 110. letu pa smo opravili končni posek. Podatki o naturalnih donosih so dobljeni takole: ND(90) = R(90) + .!.LZ(90) 3 ND(lOO) = [ 3_LZ(90)*1,0p/0]_!_ 3 2 ND(llO) = [LZ(lOO)-ND(lOO)]* l,Op/ 0 Pi = i 1(90) LZ(90) p 2 = i1(IOO) LZ(IOO) pri čemer je: R(90) - naturalni donos redčenja ND(100)- naturalni donos v 100. letu LZ - lesna zaloga sestoja 141 Krajčič, D.: Učinkovitost bioloških vlaganj ND(90) - naturalni donos v 90. letu, ND(110) - naturalni donos v 110. letu P1 - odstotek priraščanja med 90. in 100. letom P2 - odstotek priraščanja med 100. in 11 O. letom it - tekoči volumenski prirastek Takšen izračun odstotka priraščanja je umesten, ker zaradi starosti sestoja ni pričakovati bujnega odziva sestoja in s tem večjega faktorja (odstotka) priraščanja. Kapitalizacijska doba je 1 O let. Za izračun denarnega donosa potrebujemo še poprečni volumen drevesa, zato smo morali ugotoviti še število dreves pri zadnjih treh sečnjah: pri čemer je: D - število dreves DR število dreves iz redčenja DS - število dreves v sestoju 1 D(90) = DR(90) + 3 DS(90) ~ DS(90) D(lOO) = 3 2 D(l 10) = D(l 00) Pred sabo že imamo nov sestoj, ki je poprečno star 1 O let, vendar je njegova razvojna starost nekoliko manjša. Bruto donosi so izračunani v preglednici 5. 142 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 Preglednica 5: Odvisnost bruto donosov enodobnega gozda z naravno obnovo od starosti sestoja Table 5: The relationship between gross yields of an even-aged forest with natura/ regeneration and age stand 23,2 194 4532 900 130.533 43,7 874 4066 720 247.212 57,4 2084 3366 540 343.946 71,2 3960 2311 405 475.388 72,0 5817 1594 360 7771 559.545 61,2 6856 1196 360 8412 514.788 ~~ 150,2 10244 478 180 10902 1.636.938 .,oo·· 188,0 11235 399 90 11723 2.203.948 iflo~ 228,0 11793 399 90 12282 2.800.185 *nasemenitveni, svetlitveni in končni posek 4.5.3 BRUTO DONOSI PREBIRALNEGA GOZDA MARINŠEK Da bi dognali višino letnih donosov prebiralnega gozda Marinšek, smo odkazali drevesa za posek na treh ploskvah. Pri izboru ploskev nas je vodila misel, da želimo zajeti prebiralni gozd v vsej njegovi pestrosti. Kljub temu, da optimalne lesne zaloge pri prebiralnem gozdu ne kaže računati, nam ta vrednost pove, kako naj ukrepamo v gozdu. Od zadnje izmere ploskev pa do odkazila sta minili že dve vegetacijski dobi, torej moramo lesno zalogo na ploskvah povečati za dveletni prirastek. Pri tem velja pripomniti, da v tem času v gozdu ni bilo sečenj ali drugih odvzemov biomase. Da bi dognali optimalno lesno zalogo sestoja, smo pozorno preučili stanje na ploskvah. Ugotovili smo, da je na prvi ploskvi čutiti pomanjkanje svetlobe za uspešen razvoj mladovja. Višinski prirastki jelke so bili zelo majhni (manj kot 5 cm), smreka pa seveda prirašča še slabše. Tako smo sklepali, da je lesna zaloga te ploskve prevelika za uspešen razvoj prebiralnega gozda. Ploskev številka dve je glede na razvoj mladja še najbližja želenemu stanju gozda, tako da nam ta lesna zaloga predstavlja optimalno lesno zalogo sestoja. 143 Krajčič, D.: Učinkovitost bioloških vlaganj Da bi bil izračun donosa gozda čimbolj realen, smo izbrali še peto ploskev, to je ploskev z najmanjšo lesno zalogo na hektar. Tu so višinski prirastki razmeroma veliki, pojavljajo se relativno velike površine enomernega mladja, tako da imamo v bistvu opraviti z dvoslojnim sestojem. Tu je torej lesna zaloga prenizka. Te ugotovitve potrjuje tudi struktura lesne zaloge po razširjenih debelinskih stopnjah (preglednica 6). Preglednica 6: Struktura lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih Table 6: The structure of growing stock according to diameter classes Za vse ploskve je značilno pomanjkanje debelih dreves in pomanjkanje šprinterjev. Pri odkazilu so nas vodila zgolj štiri gozdnogojitvena načela, nismo se obremenjevali z dobo, za katero odkazujemo. Švicarji (Couvet) običajno odkazujejo za dobo sedmih let, in sicer v višini, ki je zelo blizu prirastka. Ker so nas zanimali letni naturalni donosi gozda, smo celotni naturalni donos gozda iz odkazila podelili z ustreznim številom let: pri čemer je: LND -letni naturalni donos SO - skupaj odkazilo Zd - dejanski letni prirastek Ve - optimalna višina lesne zaloge so LND=OD so OD=-- E Vd-Vc E Zd+--- a OD - leta, za katera velja odkazilo (obhodnica) E - splošni etatni obrazec Vd - dejanska višina lesne zaloge a - Izravnalna doba 144 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 Tako smo za omenjeni gozd določili optimalno lesno zalogo na 510 m3, izravnalno dobo pa 20 let. Podobno smo razmišljali pri denarnem donosu gozda, s tem da smo namesto podatkov o odkazilu uporabili podatke o bruto donosu gozda. S tem postopkom smo dosegli, da: nas leta (obdobje), za katera smo opravili odkazilo, niso ovirala pri izboru dreves. smo se izognili napakam izračuna bruto donosa, ki bi izhajale iz majhnega števila dreves, če bi odkazovali le za kratko obdobje (enega ali dveh let). Ker odkazanega drevja zaradi interesov lastnika in zaradi gozda kot učnega objekta nismo mogli posekati, izmeriti in ga tako vrednostno ovrednotiti, smo vsa odkazana drevesa ovrednotili stoječa. Vsakemu drevesu smo tako določili drevesno vrsto, premer, višino in ocenili sortimentno sestavo po petinskih sekcijah. če so bili v določeni sekciji kombinirani gozdni lesni sortimenti, smo to tudi smiselno upoštevali. Zatem smo izračunali, kolikšen delež volumna predstavlja posamezna sekcija v celotnem volumnu drevesa. Celotni volumen drevesa smo dognali z dvovhodnimi deblovnicami (Schuberg 1891 za jelko in Baur 1890 za smreko}. V preglednici 7 so tako prikazani podatki o hektarskih vrednostih parametrov gozda, ki jih potrebujemo za izračun bruto donosa gozda. Preglednica 7: Table 7: Hektarske vrednosti skupnega in letnega odkazila z upoštevanjem 20-letne izravnalne dobe in optimalne lesne zaloge 510 m3 Hectare va/ues of total and annua/ aflowable cut by taking into account a 20-year adjustment period and the optimum growing stock of 510 m3 Poprečna lesna zaloga je večja od optimalne, zato je letni naturalni donos nekaj večji od prirastka. To pomeni, da bi se v 20- letni izravnalni dobi lesna zaloga gozda zmanjšala na ciljno. 145 Krajčič, D.: Učinkovitost bioloških vlaganj Deleže posameznih sekcij debla v skupnem volumnu smo izračunali po obrazcu (ČOKL 1986): pri čemer je: vk - delež volumna poljubne sekcije, k - k-ta sekcija, n - število sekcij, r -parameter, ki določa obliko debla. Domnevali smo, da je oblika debla paraboloidna (r = 2) in v krošnji stožčasta (r = 1). Tako smo določili enotno vrednost r = 1,5. če s tem obrazcem izračunamo deleže petinskih sekcij debla, doženemo, da je v prvi petini 43% celotne lesne mase debla, v drugi 29%, v tretji 18%, v četrti 8% in v peti 2%. če je bil vrh drevesa odlomljen, smo ocenili njegovo potencialno višino, vendar smo potem ta del volumna drevesa odšteli od celotnega volumna. Tako smo se izognili napaki, ki bi nastala, če bi iz dvovhodnih deblovnic računali volumen z dejansko višino drevesa. Vendar je treba poudariti, da je bilo takšnih dreves prav malo (manj kot 1% odkazane lesne mase). Pri izračunu smo tudi odšteli volumen skorje. Nato smo izračunali bruto vrednost vsakega drevesa tako, da smo množili lesno maso posamezne sekcije s ceno sortimenta (ov). Seštevek bruto vrednosti odkazanih dreves nam je dal bruto donos prebiralnega gozda Marinšek. če smo ga delili z dobo, za katero je bilo opravljeno odkazilo, smo dobili letni bruto donos gozda (preglednica 8). Preglednica 8: Letni bruto donos prebiralnega gozda Marinšek Table 8: The annual gross yield ofthe se/ecfion forest Marinšek 146 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 Tako smo izračunali, da je poprečni letni bruto donos prebiralnega gozda Marinšek 113. 798 SIT/ ha, poprečna bruto cena kubičnega metra lesa pa je 9.274 SIT. 4.6 Stroški in čisti donosi Enodobni gozd v svoji proizvodni dobi preide vse razvojne faze od mladja, gošče, letvenjaka, drogovnjaka, debeljaka in pomlajenca. V tem času nastopijo določeni stroški, značilni za določeno razvojno fazo. Obnova enodobnega gozda je lahko naravna, umetna ali kombinirana. V raziskavi smo obdelali popolnoma umetno in popolnoma naravno obnovo. Pri pogojih sečnje in spravila smo upoštevali takšne sestojne, reliefne in spravilne pogoje, kot veljajo v prebiralnem gozdu Marinšek. Normative za gozdno delo smo črpali iz Odredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna RS (Ur.l. RS št. 58- 2065/94) za gojitvena dela in iz Panožnega sporazuma gozdarstva za sečnjo in spravilo gozdnih lesnih sortimentov. Kalkulacije stroškov posameznih delovnih faz (WINKLER/KOŠIR/KRČ/MEDVED 1994, WINKLER 1995) smo izdelali na osnovi podatkov o cenah in plačah na dan 01.08.1995. Na osnovi tega smo izdelali cenik del v gozdni proizvodnji. Nato smo s pomočjo normativov določili cene posameznih gojitvenih ukrepov. Čisti donos gozda kot ekonomske kategorije ugotovimo tako, da stroške gospodarjenja odštejemo od bruto donosa. 4.6.1 STROŠKI IN ČISTI DONOSI V ENODOBNEM GOZDU Z UMETNO OBNOVO Razvoj enodobnega gozda z umetno obnovo zahteva takšne delovne postopke, ki jih pri naravni obnovi ni, ali pa so drugačni. Tako smo na osnovi izkušenj, pogovorov z drugimi gozdarji in podatkov iz gozdnogospodarskih načrtov določili časovni potek posameznih gozdnogojitvenih del. V prvem letu se pri umetni obnovi izvede priprava tal za sadnjo, sadnja in obžetev sadik. V drugem, tretjem in četrtem letu sledijo obžetve sadik enkrat letno. V osmem letu opravimo nego 147 Krajčič, D.: Učinkovitost bioloških vlaganj mladja in v dvanajstem nego gošče. V petnajstem in dvajsetem letu sledi nega letvenjaka, v tridesetem pa nega drogovnjaka. Pri štiridesetem letu pričnemo z desetletnimi redčenji. Donosne tablice izkazujejo 1 O-letne intervale med redčenji. V praksi pa seveda redčimo s takšno dinamiko, kot jo narekuje razvoj sestoja, vendar to na bistvo problema ne vpliva. Stroški redčenj (sečnje in spravila gozdnih lesnih sortimentov) so na istem rastišču in v istem sestoju odvisni od srednjega drevesa posekanega lesa. To se seveda z leti spreminja. Na osnovi teh podatkov in podatkov o stroških gojitvenih del smo izdelali pregled stroškov gospodarjenja v enodobnem gozdu z umetno obnovo. Te smo odšteli od bruto donosov in tako dobili čisti donos gozda (preglednica 9). Preglednica 9: Pregled stroškov in čistih donosov v enodobnem gozdu z umetno obnovo (stalne cene 1995) Table 9: An overview of costs and net yields in an even-aged forest with artificial regeneration (prices tor 1995) LETO> ,:OPRAVILO •l.• ,•,f,c Vl;AGANJA CISTI• . l žetev 24.261 -24.261 -390.427 ·8''' neaa mlad. 44.790 -44.790 -435.217 12 neaa aošče 38.326 -38.326 -473.543 1.5. neaalet. 40.660 -40.660 -514.203 20; nenalet. 40.660 -40.660 -554.863 3(f .... neaa droa. 20.330 -20.330 -575.193 40 redčenie 130.533 192.021 -61.489 -636.682 50 redčenie 247.212 228.086 191.25 -617.556 60 redčenie 343.946 232.727 111.219 -506.337 70 redčenie 475.388 240.913 234.476 -271.861 80 redčenie 559.545 217.067 342.478 70.617 9!l: ., : redčenie 514.788 173.334 341.455 412.071 100 redčenie 619.674 161.657 458.017 870.088 .100 kon.oosek 5.664.732 1.096.776 4.567.956 5.438.044 Opomba: • Brez upoštevanja stroškov gradnje vlak 148 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 Preglednica 9 predstavlja sliko poslovanja za 100-letno obdobje na enem hektaru oziroma enoletno obdobje na 100 hektarih. Zato moramo končni rezultat deliti s 100 in tako dobimo letni hektarski čisti donos takega gozda, ki znaša 54380 SIT. Očitno je, da so stroški največji na začetku (pri obnovi gozda) in nastajajo vsako leto (žetev). Kasneje se stroški spreminjajo glede na gojitveni ukrep, nastajajo pa skladno z razvojno fazo gozda. Zanimiva je še ugotovitev, da je redčenje drogovnjaka v 40. letu negativno, čeprav že daje komercialne sortimente. 4.6.2 STROŠKI IN ČISTI DONOSI V ENODOBNEM GOZDU Z NARAVNO OBNOVO Pri enodobnem gozdu z naravno obnovo je nekoliko drugače. Tu seveda odpadejo stroški obnove gozda. Ukrepi nege se zaradi zastrtosti prenesejo v kasnejši čas, nekateri celo odpadejo ali pa so zaradi indirektne nege starega sestoja cenejši (preglednica 1 O). Preglednica 10: Pregled stroškov in čistih donosov v enodobnem gozdu z naravno obnovo (stalne cene 1995) Table 10: An overview of costs and net yie/ds in an even-aged forest with natura/ regeneration (prices tor 1995) 12 14.930 -14.930 -14.930 16 38.326 -38.326 -53.256 40.660 -40.660 -93.916 30 20.330 -20.330 -114.246 40. 130.533 192.021 -61.489 -175.735 50 247.212 228.086 19.125 -156.609 60 343.946 232.727 111.219 -45.390 70 475.388 240.913 234.476 189.086 559.545 217.067 342.478 531.564 os. 2.151.726 538.959 1.612.767 2.144.331 2.203.948 431.154 1.772.793 3.917.124 2.800.185 500.443 2.299.742 6.216.867 Opomba: • Brez upoštevanja stroškov gradnje vlak V preglednici 1 O najdemo podatke o rezultatih poslovanja v 11 O-letnem obdobju enega hektarja gozda. Vendar imamo hkrati tudi že poprečno 1 O let staro 149 Krajčič, D.: Učinkovitost bioloških vlaganj mladje, zato moramo zgornji rezultat deliti s 100. Tako je čisti donos tega gozda 62.169 SIT na leto in hektar. 4.6.3 STROŠKI IN ČISTI DONOSI V PREBIRALNEM GOZDU MARINŠEK Stroški sečnje in spravila lesa so na vseh treh opazovanih ploskvah podobni (podobno srednje drevo, reliefne razmere, pogoji spravila). Za sečnjo smo določili niz 3 za iglavce pri srednjem drevesu 1.1 m3, ker pa je sečnja v prebiralnem gozdu zahtevnejša kot pa v enodobnem, smo normative povečali za 13% (3% zaradi sortimentne metode dela, 10% zaradi obveznega popolnega gozdnega reda). Pri spravilu velja 20 m privlačevanja po ugodnem terenu in 300 m vlake po ravni, dobro prevozni vlaki. Tako smo izračunali, da so stroški sečnje in spravila 2.659 SIT/m3, oziroma 32.337 SIT/ha. S tem smo že lahko dognali donos gozda, ki znaša 6.615 SIT/m3 oziroma 81.462 SIT/ha, če pa odštejemo še gojitvena dela, znaša čisti donos gozda 80.227 SIT/ha ali 6.517 SIT/m3 letno. Pri oceni stroškov gojitvenih del smo izhajali iz dejstva, da večino gojitvenih del opravimo s sečnjo. Tako pride do izraza indirektna nega starega sestoja. Vendar pa brez direktne nege tudi v prebiralnem gozdu ne gre. Gozdnogospodarski načrt enote za ta oddelek sicer ne predvideva nikakršnih gozdnogojitvenih del. Kljub temu smo po tehtnem premisleku, pogovoru z lastnikom in pregledu celotnega oddelka določili, da sta za negovalna dela potrebni dve dnini letno za celotni oddelek, kar pomeni 0.08 dnine na leto in hektar oziroma 1.195 SIT/ha. 4.7 Primerjava gospodarjenja med različnimi gozdnogojitvenimi obrati Primerjavo med različnimi gozdnogojitvenimi obrati bomo opravili s finančno analizo in analizo denarnih tokov v proizvodnem obdobju (BIZJAK 1991). Najprej pa si oglejmo nekaj osnovnih vrednosti za posamezne gozdnogojitvene tipe (grafikon 1). 150 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 120000 100000 80000 1- 60000 in 40000 20000 o SIT/ha SIT/m3 BRUTO DONOS SIT/ha • um.obnova l!!I nar.obnova • preb.gozd SIT/m3 ČISTI DONOS Grafikon 1: Primerjava donosov nediskontiranih vrednosti gozdne proizvodnje za posamezne gozdno-gojitvene tipe, preračunane na eno leto Graph 1: A comparison of yields without discount rate values of forest production tor individual si/vicu/tura/ systems ca/culated per year Vrednosti donosov, gozdnogojitvene tipe. preračunane na m3, so približno enake za vse Hektarski donosi pa že kažejo veliko prednost prebiralnega gozda pred enodobnim, posebej še pred tistim z umetno obnovo. Zanimivo je tudi, da naraste donos enodobnega gozda z naravno obnovo v primerjavi s tistim z umetno. Vzrok seveda tiči v znatno večjih stroških obnove umetnega gozda. 4.7.1 FINANČNA ANALIZA GOZDNOGOJITVENIH OBRATOV Gozdnogojitvene obrate bomo primerjali po naslednjih kazalnikih: - neto sedanja vrednost, - kazalnik donosnosti (razmerje med donosi in stroški), - doba vračanja, - interna stopnja donosnosti. Neto sedanja vrednost je razlika med donosi in stroški, diskontiranimi na začetni (izhodiščni) trenutek. Diskontiranje izvedemo z obrazcem (WINKLER 1995): Vo = Vn I (1 + Pt, 151 Krajčič, D.: Učinkovitost bioloških vlaganj pri čemer je V0 začetno (sedanje) stanje finančnega dogodka, Vn stanje dogodka v letu n, p pa je obrestna mera. Kazalnik donosnosti je kvocient med diskontiranimi donosi in diskontiranimi stroški. Doba vračanja je čas, potreben, da diskontirani donosi presežejo diskontirane stroške. Interna stopnja donosnosti je še ena tehnika vrednotenja denarja, ki upoštava čas. Kaže stopnjo donosnosti projekta oziroma investicije, torej obrestno mero, ki jo daje določena investicija oziroma projekt. Je v bistvu obrestna mera, ki vsoto diskontiranih denarnih tokov (donosov in stroškov) izenači z nič. Kazalniki učinkovitosti in uspešnosti so glede na diskontno stopnjo pač različni, vendar praviloma delamo primerjave med projekti vedno z isto diskontno stopnjo. V finančni analizi običajno vse denarne tokove, ki imajo značaj stroškov (naložb), pišemo z znakom minus (-). Preglednica 11 nam tako ponazarja denarni tok z upoštevanjem časovne vrednosti denarja (obrazec 1) za enodobni gozd z umetno in naravno obnovo. Izhodiščni trenutek je 100. leto, obrestna mera pa 2%. Iz preglednice 11 lahko povzamemo, da: zadnji podatek v stolpcu kumulativa pomeni rezultat poslovanja posameznega gozdnogojitvenega obrata (dobiček) po 100 letih, - prolongirane vrednosti denarnih dogodkov so po absolutni vrednosti vedno večje od trenutnih (razen pri 110. letu, ko je denarni dogodek diskontiran na 100. leto) in je ta razlika s časovno oddaljenostjo od izbranega trenutka (100. leto) relativno vedno večja, je razlika v donosnosti posameznih gozdnogojitvenih obratov kar 33.634 SIT (ali 123 %) na leto v korist gozda z naravno obnovo ( če ne upoštevamo časovne komponente, je ta razlika le 7.789 SIT na leto oziroma 14%). je doba vračanja vloženih sredstev pri enodobnem gozdu z umetno obnovo 100, pri enodobnem gozdu z naravno obnovo pa 80 let 152 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 Preglednica 11: Denarni tok dogodkov v enodobnem gozdu z naravno in umetno obnovo s pro/ongiranjem na 100 let in obrestno mero 2% Table 11: Prolonged cash ffow in an even-aged forest with natura/ and artificial regeneration for a period of a hundred years and an interest rate of 2% ENOD. Lat~ ,' :;,; "-:<', : ,~i donos ,:,,;, .. 1 ·' -317.644 -2.256.096 2 -24.261 -168.937 -2.425.034 3 -24.261 -165.625 -2.590.659 4 .. -24.261 -162.377 -2.753.036 it,<, • -44.790 -276.947 -3.029.983 12 -38.326 -218.932 -3.248.915 -14.930 -85.285 -85.285 15. -40.660 -218.868 -3.467.782 o -85.285 16 -3.467.782 -38.326 -202.259 -287.544 2