Jugoslavija in njene sosede Dr. Roman Savnik 4. Romunija. Bilo je i. 106. po Kristusovem rojstvu. Rimska vojska je prekoračila mejo ob spodnji Donavi in po hudih bojih zavzela ozemlje današnje romunske tiržave. Še uikdar ni videl Rim tako navtiusenih meščanov. Štiri mesece so se neprestano vršik* slavnosti, na tisoče borilcev je nastopilo v arenah, še reČ divjih živali je s svojo krvjo pojilo tla pred nepreglednimi množicami zabaveželjnih Rimljanov. Dvesto let je trajalo rimsko gospodstvo v tej deželi, rimski priseijenci so vedno bolj širili latinski jezik. Nato pa je doba miru koneana^ tisoč let se vale skozi danasnjo Romunijo razni mongolski in slovanski narodi, pred katerimi se zateka rimsko prebivalstvo v zavetje karpatskih gora. Šele ko jc tega večnega preseljevanja ljudi iz severa in vzhoda proti jugu konec, se potomci beguncev znova podajo v ravnine, kjer se z medtem došlimi Ijud-stvi, zlasti s Slovani pomešajo in zlijejo v nov romunski narod. Nastanek tega naroda se kaže tudi v jeziku. Ta sicer spada k skupini romanskih jezi-kov, ki so se razvili iz latinščine, je pa /: ogromnimi gozdovi, dočim so proti jugu bolj polni sočnih pašnikov, po ka- Romunskf kmetje tcrih se pasejo zlasti ovce. Vzhodno in zahodno od Karpatov se razprostirajo planote in griči, za temi pa se razgrne ravan, ki tone v nedogled. Zime so zelo mrzle, polctja zelo vroČa. Zima je često še aprila, maja pa je taka vročina, da spomladanskih dni niti ni. Najbolj prijetno je jeseni, ker je toplo in večinoma sončno. Nižine so izredno rodovitne, ker jih pokriva debela plast črne zemlje. Tu se širijo ^-elikanska polja, na katerih prevladujeta pšenica in koruza. Pšenico v silnih množinah izvažajo, koruza pa je glavna hrana prebivalstva. Mamaiija, neke vrste polenta, velja za naTodno ied Rorounov. Zclo malo pridelajo rži, kvečjemu bolj v gorovju, kajti narod ne ceni prav rženega kruha. Tudi krompir nima še daleč takega pomena kot ljudska hrana, kakor jc to na Slovenskem. Najbolj razširjeno sadno drevje so češplje in orehi. Prebivalstvo je rado orehe zlasti v postnih dneh. Na pobočjih gricev uspeva vinska trta v taki mcri, da pridela Romunija še več vina kot Jugoslavija. Živinoreja je za poljcdelstvom drugi najvažnejši vir bogastva. Na glasu jc bila še nedavno konjereja^ Neki turSki pregovor se je celo glasil: romun-ski konj je največ, kar si more človek želeti. Konji so vztrajni, a majhni, — zelo mnogo jih je pokončala svetovna vojna. Romunija je bogata bistrih rek, ki izvirajo vcčinoma v Karpatih in hite v Donavo. Sladkovodnih rib ima zlasti v Donavi in obrečnih jezerih toliko, kot v Evropi nobena druga država razen Rusije. V ljudski prehrani ima riba tako odlično mesto, da poje v Romuniji na leto povprečno vsak prebivalec nad 30 kg ribjega mesa. Zato 142 ' H ni Čudno, da ribe celo uvažajo od drugod. Tudi rudarstvo zapostuje pte^H Ijudi. Poleg premoga in železa so najvažnejši petrolejski vrelci, ki jih sprdM ljajo oa dan \z zemlje s posebnimi črpalkami. Petrolej izvažajo tembolj, M^M ga ima v Evropi, a to precej manj, samo še Poljska. H K.o pride tujec v Romumjo, opazi aajprej narodne nose kmetov in km^J tic. Okrašene so z lepimi čipkdmi in izdelane docela doma. Doma prede^H in tko \z volne, lanu, konoplje ali bombaža. Delajo vsi člani rodbine, zla^| žene. že z osraimi leti začno s prejo tudi hčere. Poleti nosijo roožje belkasB obleko s sandalarai, imajo pa posebej delavno in praznično obieko. Na kfl modnost obleke se bolj malo gleda, glavno, da jc Icpa. kujti . jfl človekfl«. Romun raje strada, kot da bi bU slabo oblečen, kajti »želod^fl nima zrcalaa. Njih pregovor tudi pravi: Kdor se na Veliko noč ne more p^fl raerno lepo obleči, naj ostane doma v postelji. Grda obleka pa ni le ona. ki je zamazana ali strgana, temveč tudi, Če je drugaena, kot jo nosijo v dotični vasi. Romun je nenavadno sk.romen in se krčevito drži običajev svojih pra-dedov. Umiva se nerad, tako da gre o ajem glas, da ga umijejo le pri krstu m pred pokopom. Kmet spi polcti običajno na prostem na tako zvani »pri-spi«, \% ilovice nare]eni verandi. Sila je ravnodušen in niČ ga uc morc raz-vneti. Dela zlagoma, kadi in se pogovarja, pogosto malo počiva, kajti »dclo je težko, zato ga je treba primerno osladiti«. Tudi otroci, ki navadno nad-zirajo živino na pasi, se po svoje zabavajo. Najraje prepevajo in si pripove-dujejo pravljice. Povsod je še razvita med kmeti in pastirji starodavna domača obrt. Vsc kar rabi deželan, je delo' njegovih rok. Sam si zgradi hišo, ki je nizka, na-vadno iz gline teT krita s slamo. Tudi hišno opta-vo, ki je zelo preprosta, si je sam omislil. Isto je z oblcko. Narejena je iz lanu ali konoplje, ki ju je pridelaJ na svoji njivi ali pa je iz volne ovac, ki jih je sara vzredil. Celo barve za obleko, opremo in hišne stene je sam sestavil in napravil. Isto jc s hrano. Kmct obdeluje svoje koruzno polje, z ročnim mlinčkom si zmelje koruzno moko, ki jo potrebuje za peko. Tudi vse posode, poljsko in hišnn orodje zna sam izdelati, ali pa to zna vsaj kak samouk v njegovi vasi. Nt-redko prebiva dtužina pod isto streho in v istem prostoru kot živina. Skrom nost torej presega vsak pojem, in vendar visi Romun z vsem srcem na svoji zcmlji. Izseljencem se zdi v tujini težko življenje in zato se že kmalu vrnejo v svojo domacijo. Kmet je do tujcev nezaupljiv, nerad ga pusti v hišo, kajti sodi, da nekaj ni v redu, če je kdo zapustil svojo domovino. Zelo rad pa sc druži z domačimi in jim pomaga, Redko kmet sam obdeluje polje. Pomagajo mu sosedi, ko je delo opravljeno, pa gre on sosedom pomagat. Vse.drugačen je mešČan. Po možnosti se hodi izobraževat v Francijo in želi v vsem živIjeTiju posncmati razsipnega in lahkoživega Parižana. Ni čuda, če smatrajo glavno romunsko tnesto Bukarešto za nekak balkanski Pariz. Bukarešta ima nad 600.000 prebivalcev. Nas veže z Romunijo predvsem Donava, po kateri sc vrši živahen pro-met bodisi navzdol k njenemu izlivu v Črno morje, ali pa proti jugosloven-ski meji, proti Beogradu, V romunskem delu Banata živi precej Ju^oslo-venov, pa tudi na nasih tleh so v obmejnih pokrajinah med Jugosloveni nase-Ijeni številni Rorauni. Romunija je kraljevina in kot smo videli že uvodoma, je nekaj večja in ima več ljudi kot naša država. Domovina, vedno mislim nate in na neosvobojene brate!