Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J- I/. C/. — sekcije xa dravsko banovino v Cfublfani
M——	_ „ v __ __ __	__ __ in-, — C «t a #/!// j_ UrodnOtvo trn uprava l Ljubljano, FrmnMlkmnskm m lic* tU. Rokopisov no >nW Nofranklrunik pisem ne sprejemamo, Jshmjm vsak ietrtek. Naročnina letno
Ki fiesecna priloga »JTOal/CIU« = «Orfi» «hu«»!«»^ Član! sekcije J. U.U. plačajo tist s članarino. Oglasi po ceniku in dofovoru, davek posebe. Polt. ček. rač. 1 7.1S3. Tele/on4S-a*
f PROSVETNI MINISTER Dr. ANTON KOROŠEC
Naturalna stanovanja
Zakon o ljudskih šolah predpisuje, da mora poleg upraviteljevega stanovanja imeti vsaka šola v bližini toliko obveznih stanovanj za učitelje, kolikor ima šola posameznih oddelkov, to se pravi, kolikor je na šoli učiteljev. Brez predpisanega števila teh stanovanj s potrebnimi pritiklinami se ne more ustanoviti šola niti nov oddelek.
Kjer na deželi ni stanovanj za učitelje, je šolska občina dolžna, sezidati jih najkasneje v roku šestih let po vstopu v veljavo tega zakona, to je od 9. decembra 1929. leta. V nasprotnem primeru se šola zapre.
Smisel teh določil je na dlani. Zakonoda-vec je dobro čutil, da leži v stanovanjskem vprašanu velevažen problem, ki lahko zelo odločilno posega toliko v.življenje podeželskega učitelja, kolikor v vse njegovo delo in s tem na uspeh ali neuspeh šole same. Skušal ga je zato rešiti z radikalnim predpisom, po katerem bi morale imeti do konca leta 1935. vse šole v državi toliko stanovanj, kolikor je na njih učiteljstva; nobena nova šola bi se pa nc smela zgraditi brez ustrezajočega števila učiteljskih stanovanj in to z vsemi potrebnimi pritiklinami.
Namen zakona je bil dober, učinek njegov je pa pustil po večini vreme tako, kakršno je našel. Stanovanjsko vprašanje podeželskega učiteljstva postaja iz dneva v dan bolj pereče, zato je naš trden sklep, osvetliti ga od vseh strani. V to svrho bomo začeli v prihodnji številki našega lista z anketo prinašati žarko luč v to temno poglavje našega življenja.
Noben stan v narodu se ne more »ponašati« s tako kritično čuječimi očmi javnosti kakor ravno učiteljski. Z ozirom na življenjsko važno nalogo, ki jo vrši, ni to tudi nič čudnega. Čudno pa je to, da niso niti naši objektivni kritiki skušali nikdar upoštevati pri svojem ocenjevanju našega dela vsestransko tudi razmere, v katerih vrši učitelj svoje dolžnosti in ki tako odločilno vplivajo na vse njegovo osebno življenje. Koliko manj smemo to pričakovati od tistih številnih svojih kritikov, ki z največjo naslado demagoško vihte svoj bič nad vsem našim stanom.
Nočemo tajiti, da je od osebnih kvalitet učitelja zelo, zelo odvisen vzgojni in izobrazbeni uspeh njegovega dela v šoli in izven nje in bomo mi sami pozdravili z navdušenjem vsak ukrep odločilnih činiteljev, ki bo šel za tem, da dvigne učiteljevo moralno in kulturno raven na čim višjo možno stopnjo. Od takih ukrepov ne bo imel koristi samo narod, ki nam je izročen v pouk in vzgojo, marveč tudi naš stan sam, ki bo z višjimi kvalitetami in s tem v zvezi tudi z večjim ugledom lahko plodonosneje šel za svojimi vzgojnimi cilji.
Odločno pa moramo opozarjati vso našo javnost na dejstvo, da naši uspehi v šoli in med narodom ne morejo zaviseti le od več ali manj srčno in umsko kultivirane učiteljeve osebnosti, marveč da vplivajo zunanje okol-nosti, v katerih je učitelj prisiljen delati, lahko porazno odločujoče na vse naše, še tako idealno zamišljeno delo.
Ni danes naš namen, pokazati na razmere, ki često usodno objemajo šolsko mladino in na katere učiteljstvo lahko le kaže, ne da bi moglo kaj prida samo prispevati v njihovo izboljšanje. Rezultati triletnega raziskovanja, objavljeni v »Prosveti«, so vsej naši javnosti, zlasti pa odgovornim činiteljem, ne samo glasen memento, marveč tudi določena smer, v kateri naj se poslej giblje vsa naša šolska politika, da bodo odstranjene temeljne pomanjkljivosti, ki se često nalagajo učiteljstvu kot greh, za katerega pa pri najboljši volji ne moremo prevzeti odgovornosti, marveč jo prepuščamo z mirno vestjo prav vsakemu drugemu stanu v višji meri kot sebi.
Ena izmed najtežjih zunanjih okoliščin, ki usodno posega v učiteljevo delo zlasti na podeželju, je brez dvoma pomanjkanje primernih stanovanj za učiteljstvo in njegove družine. To vprašanje se ne dotika samo uspešne šolske politike, temveč gre pri tem tudi za osnovno socialno in zdravstveno zaščito učiteljstva na deželi. Premnogi bolezenski dopusti ter z učiteljstvom natrpani razni oddelki naših bolnišnic govore o tem vprašanju debele knjige. Z raznimi rigoroznimi administrativnimi ukrepi se ta rakova rana ne bo izlečila. Naj si šolske oblasti ne delajo o tem nikakih utvar. Če je zlasti mlajše učiteljstvo v odročnih krajih prisiljeno, preživeti svoja mlada leta v neprimernih, slabo kurjenih in vlažnih prostorih ob slabi razsvetljavi in še slabši prehrani, ne bodo mogle zdravstvene komisije z vsemi svojimi strogimi predpisi vrniti v takih stanovanjih izgubljenega zdravja.
»Beg z dežele«, — »pomanjkljivi odnosi današnjega učiteljstva do kmeftskega ljudstva« ter mnogi slični očitki, ki se lučajo v »objektivnih« kritikah v obraz učiteljstvu, — kje je njihov glavni izvor, če ne v žalostnem stanju, v katerem je 11 let po izišlem šolskem zakonu še vedno ureditev učiteljskih stanovanj. Naše podeželjsko prebivalstvo samo s svojimi skromnimi zahtevami na stanovanjsko kulturo ne bo moglo še dolgo
Sirom po Jugoslaviji je v soboto odjeknila vest: Umrl je dr. Anton Korošec. Ta novica je v dušah mnogih, ki so doživljali borbo za naše narodno osvobojenje, osvežila vse spomine na moža, ki je vodil Slovence v najtežji dobi — v dobi borbe za osvobojenje izpod tujega jarma.
Dr. Anton Korošec je razmeroma še mlad prevzel vodstvo našega naroda in to v času,
ko je nastopila za Slovence najtežja, toda odločilna doba. Majniška deklaracija je dvignila zavest in narodni ponos vseh Slovencev, tudi onih, ki so že obupavali. — Odločni na-stoo pokojnika v dunajskem parlamentu 1. 1917. pomenja prelomnico v naši narodni zgodovini, kajti od tistega trenutka dalje so bile tudi širše plasti našega naroda prežete z eno samo željo in zahtevo: »Svoboda!«
Uresničile so se želje naroda, prizadevanje in delo pokojnega dr. Antona Korošča pa je bilo kronano z najlepšim uspehom. V osvobojeni domovini smo se združili z brati Srbi in Hrvati v skupno državo Jugoslavijo.
In v svobodni domovini, ki jo je pokojnik pomagal graditi, mu je pripadla važna naloga. Njegove velike politične in državniške sposobnosti so sedaj prišle še prav posebno do veljave in prav zaradi tega je večkrat vodil važne ministrske resore in je bil tudi predsednik in podpredsednik ministrskega sveta, predsednik senata in tudi dvakrat prosvetni minister.
Ko bodo zgodovinarji pisali oceno njegovega političnega in državniškega dela, jim ne bo težko ugotoviti velikih pokojnikovih zaslug pri ustvarjanju in zgraditvi Jugoslavije. Vse svoje sposobnosti je posvetil narodu in državi. Bil je mož dela in ustvarjanja, mož visokih idealov, a blagega srca, bil je razsoden in sposoben politik in državnik.
Sredi dela ga je prekinila smrt. Umrl je kot predsednik senata in prosvetni minister.
Slava njegovemu spominu!
bori sam s sabo in z okoljem, brez koristnih nasvetov in vzgledov, ki bi jih posnemal, podleže okužitvi ulične pokvarjenosti in vstopa v vrsto duševnih gobavcev, ki okužijo vse, s čimer pridejo v dotiko. Živeči tako brez nadzorstva, brez vzgoje, brez družinske toplote, brez discipline, postajajo brezdomci, nadležni vsakomur glej »Mladih zani-krnežev lastni životopisi« - Milčinski.
Ta zapuščeni ulični element, ki je sprejemljiv za vsako zlo, kajti hrano dobivajo le najnižji instinkti, ni dovolj kaznovati, temveč reševati, preden pride do prekoračenja meje družbenih pravil.
»Živeti se ne pravi biti, temveč nastajati« — Luther. Smemo li verjeti optimističnim besedam Nietzschejevim? »Prišla bo doba, ki ne bo poznala drugih misli kakor vzgojo.«
Četo moralnih okužencev je treba eliminirati v posebne zavode, kjer pod stalnim nadzorstvom in v mejah prisrčne domačnosti in preizkušenih pedagoških pravil vdihavajo novo ozračje.
Dolžnost zdravnika je, da pri svojem bolniku najprej ugotovi diagnozo in potem prvotni vir bolezni. Važna je zanj ugotovitev, dali je vzrok bolezni prirojen ali pridobljen.
Vzgojiteljeva naloga se v bistvu ne razlikuje mnogo od zdravnikove. S točno diagnozo si olajša delo. Jasno je, da se dedna obremenjenost ne da ozdraviti, dobro pa je, da se zabrani stik z zdravo okolico in to iz dveh vzrokov:
1.	Po pravilu, da gnilo jabolko okuži zdravo.
2.	Po pravilu, da alkoholik brez alkohola ni pijanec.
Sprejemanje v zavod je v naši državi tako pičlo in omejeno le na one, ki so prišli že tako daleč, da so se zaradi svojih del morali zagovarjati pred sodnim forumom, kar sem že omenila med pogoji za sprejem.
K senčnim stranem kolektivne vzgoje se vrnem pozneje, poudariti pa moram, da uspeh zavodske vzgoje ne more biti rešilen, če je že prepozno, kot so neozdravljive vse bolezni v zadnjem štadiju.
Samo v pravočasnem, skupnem sodelovanju vseh v poštev prihajajočih faktorjev bi se mogla rešiti propadajoča mladina mestnih ulic. Prospeh in bodočnost naroda in vsega človeštva sta odvisni od vzgoje mladega rodu, ki je up vsakega naroda. Vsa mladostna moč zavrženih otrok, ki so potegnjeni v službo zla, naj se regulira v koristno nacionalno smer, naj posluži ponosu naroda, ki potrebuje ljudi, o katerih bi se končno vendar lahko reklo: »Al' te je treba bilo al' ne, vendar prisrčno ljubim te« —- Prešeren — in katerim »ne bo poštenost samo bela krizantema na prsih življenjskega diktatorja, temveč bogastvo bogatega« — Cankar.
Iz dosedanjih misli o poreklu »poboljše-vancev« bi se dalo sklepati, da prejme nezakonski in zapuščeni otrok že kot »krstno darilo« vse pogoje za telesno, duševno in moralno manjvrednost, če jih ni prinesel že kar s seboj na svet.
O dolžnostih družbe do otroka je že precej izrečenih in napisanih misli. Misel pa se oploja samo z ljubeznijo, hotenjem in delom. »Podajte roko padlemu človeku, da gaj bodete dvignili, ali bridko jočite nad njim, če gine, toda nikar se ne norčujte iz njega. Ljubite ga, vidite v njem samega sebe in ravnajte z njim kakor s seboj!« Gončarov v Oblomovu.
Čim zdravnik določi diagnozo, mu ni težko določiti način zdravljenja. Isto velja za pedagoga.
Klasičen dokument notranje strukture vsake šole, vsake vzgojne in naučne institucije je Cankarjevo slovo od »Enajste šole«. »Enajsta šola, Bog s teboj! Milo se mi stori, kadar se spomnim nate, zibel mojega življenja in spoznanja. — Dali so me v šolo, v ono pusto, srepogledo, od vseh strani zadelano, kjer ni ne sončnega belega proda, ne razbitih loncev, ne luknjastih ponev, ne pip-cev brez ročnika in kapeljnov še celo ne. Samo trde, človeku nerazumljive besede so tam in pa velike črke, na črno tablo napisane.«
Preden preidem k vzgojnemu delu v vzgojni poboljševalnici, bi bilo še važno vprašanje, kaj zavod lahko doseže proti hibam, ki zadevajo moralni čut. Dedno in po
«•••••••••••••«•••••HMHMMMtMMMMttMtMMMtMMvmHM
Vsebina:
Naturalna stanovanja.
t Prosvetni minister dr. Anton Korošec.
... in mir ljudem na zemlji!
Med »zaostalimi« v otrokovem stoletju.
Občni zbor Zveze društev »Šola in dom«.
UČITELJSKI POKRET: Čemu to delo?
LISTEK: Božične sanje učitelja Suhača.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Nasa
gospodarska organizacija. — Iz listov. —
Učiteljski pravnik. — Mladinska matica.
in mir ljudem na zemlji!
Pesem brona, doneča preko planjav, segajoča v najskrivnejši kotiček človeških na selij, od idilične gorske vasice, skrite v temnih, šumnih gozdovih, do razkošnega, ošabnega mesta, bo letos oznanjala človeškim srcem v božični noči sredi nove vojne vihre. Razmajali se bodo zvonovi v tisočerih linah in njih glas bo odmeval skozi noč, daleč tja čez hrib in plan, daleč tja na jug, sever in zahod, tja do novih bojnih poljan in oznanjal vsem blagovest božične noči.
Trpkim dnem, ki jih doživljamo, primerno bomo letos povsod obhajali svetonočne praznike, davni simbol miru, sreče in ljubezni.
— in mir ljudem na zemlji! Da ta mir, večen mir, ljubezen in sreča, vse to je danes le sen, le želja in srčno hrepenenje po tistem, kar je danes nedosegljivo. Nikoli v zgodovini človeškega rodu ni imelo človeštvo toliko razumevanja za mistično vsebino te obče božične noči in božične misli, kakor prav sedaj, ko sta ta velika želja, ta sen človeštva zopet porušena in poteptana, ko vlada kruto nasilje nad mirnim sožitjem in mirnim složnim življenjem.
Božični prazniki dajejo miru visoko religiozno vsebino, ki sega globoko v globino, do dna človeških duš. Z idejo miru in z resničnim njegovim obstojem, je danes zvezana vsa sreča narodov in človeštva sploh. Ljubezen do bližnjega, do sočloveka, sotrpina naj bo v teh časih, ko so vse vezi miru in sreče pretrgane, največji nauk, ki naj nas prešinja, največji opomin k sožitju in ključ do srečnejše dobe človeštva sploh.
V simbolu ljubezni, spremljane od miroljubnih čustev in oplojene z globoko mislijo tihega sožitja, leži dandanes vsa globina božičnega misterija, ki naj bi, tako povezan in
trdno ter globoko zbliževajoč, pripeljal človeštvo na pravo pot sprave in miru. V tej globoki veri, v tej vsesplošni misli in želji, leži težak in globok problem nasprotstva med današnjo uničujočo vojno vihro in pravim, resničnim ter globoko čustvenim božičnim poslanstvom večnega miru. In prav pri tem poslanstvu božičnih praznikov, želji po večnem trajnem in resnem miru, lahko z vso gotovostjo in sigurnostjo ugotovimo, da smo se v dobi dvatisočletne borbe za te božične ideale temu cilju približali komaj za skromen človeški korak, če se celo nismo od njega oddaljili.
Šele ko bo božična misel res globoko iskrena, ko bo pravi, resnični in večni mir rešil človeštvo, njegovo kulturo in ne bo nič motilo onega čvrstega, trdnega in sigurnega koraka razvoja človečanskih stremljenj, ko bo vse na svetu kraljevalo v duhu složnega sožitja, bo nastopila zlata doba zmage palmove vejice in golobčka miru, simbolov miru, nad krutim bogom Marsom!
Kakšno naj bo letos voščilo, kakšne želje človeštva, da bi bilo to voščilo res iskreno in bi bila želja tudi globoka in stvarna za vsakega posameznika?
Nič drugega, kakor da bi napočil na svetu nov čas, prijaznejši od sedanjega, v katerem naj bi bilo več ljubezni, pravičnosti in globokega razumevanja za vse, kar teži nas vse; da bi bilo več zaupanja, globokega prijateljstva in mirnega sožitja, da bo ideal božičnega misterija kronan tako, kakor je bil oznanjen v prvi betlehemski noči in razglašen širnemu svetu:
— mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.
Kolar Vilko
Marija Klofutarjeva:
Med „zaostalimi" v otrokovem stoletju
(Nadaljevanje)
Problem vzgoje moralno manjvrednih.
»Ne ljubi manj me radi mojih hib!« — Sehakespeare. — »Rešujte mladost, naj bo osnova — deviza sodobne socialne miselnosti« — Joli.
»Mladost je usoden korak, korak proti soncu ali v mrak.« V zadnjih desetletjih po vojni se evropska kriminalistika precej bavi z reševanjem problema o vzgoji uličnih otrok, zlasti pravniki, pa socialno, medicinsko in pedagoško misleči ljudje.
časa doumeti važnosti udobnega stanovanja za učitelja, ki mora v miru in zadovoljnosti iz dneva v dan stremeti po izpopolnjevanju svoje splošne in strokovne izobrazbe. Kjer to zaradi nezdravih in neudobnih stanovanjskih razmer ni mogoče, propada učiteljstvo zdravstveno in intelektualno ter se skuša z begom rešiti iz pogubnih življenjskih razmer.
Žalostno je le to, da je vsaka akcija glede zaščite otrok v zvezi s finančnim vprašanjem. Ker je to rak rana, bi bilo dobro ugotoviti, da li je v interesu varčevanja, obvarovati zapuščeno deco od priložnosti, ki bi povzročila njen pad. Laže je paziti na zdravega, kot zdraviti bolnega. »Ptiček brez gnezda« v primernem vzgajališču prav gotovo manj stane kot pa poznejši zločinec, ki obremeni državo z večletnim bivanjem v zaporih ali pa z zdravljenjem v ambulanti za pobijanje spolnih bolezni.
Poraja se vprašanje — kako?
»Čim naravneje, tem verjetneje, tem pri-jetneje, tem veljavneje« — S. Gregorčič. Ne dviganje padlih, temveč preprečiti pad, to je racionalno. Tudi zdravnik ne čaka bolnikove smrtne ure, temveč ga zdravi prej.
Kaj moremo pričakovati od otroka, v katerega je življenje z žarečimi črkami vpisalo vse najslabše in najtrše? Preslab, da se

»ucjtfljski TOVAKIS«
Stran 2.
okolju moralno ogroženih otrok je razmeroma jako mnogo. Gotovo je, da dedno obremenjenih zavod in šola ne moreta »popraviti«. Toda prepreči se lahko vsaj moralno aneste-tičnim otrokom kvarni stik bodisi z domom bodisi z moralno intaktnimi otroki.
Dom teh otrok je večinoma tak, da ne vpliva vzgojno v socialnem smislu. Večkrat jih celo oče ali mati navajata k prosjačenju, k tatvini itd. V Slov. Požegi sem imela gojen-ko, katere mati je bila ponosna, da je njena hčerka že s 13. letom dobila »dečka« in dopuščala je, da ga je vodila na dom in tam služila denar zase in za starše mnogokrat vpričo mlajših bratov in sester.
V	omenjenem zavodu je še sedaj deklica, ki ima »šlagirano« mater ter je babica vse tri vzdrževala s prostitucijo. V sodnem zapisniku je bilo navedeno, kako se je deklica pri peku pohvalila: »Danes je babica zopet zaslužila 15 din, da imamo za kruh.« Na vprašanje — kako? — je odgovorila: »Prišel je neki moški, pa mu je babica najprej ocvrla jajca, potem pa je legla z njim v posteljo. Iz blazin je napravila ograjo, da jaz ne bi videla, kaj dela. Pa meni je dala pojesti samo tri pečene krompirje« itd.
Dalje se moramo zavedati, da so v po-boljševalnici žal tudi otroci, ki tja ne spadajo, ker niso zavedno ničesar zakrivili, ne spadajo pa tudi v nobeno, ne v normalno in ne v pomožno šolo, ker povsod samo ovirajo delo in pouk. To so otroci, ki so kot plevel v »božjem vrtcu« in za katere manjka zavodov, ker ne morejo ostati pri starših.
Pri takih otrocih ne bi smeli iz napačne humanosti oklevati, nego bi jih morali, dokler ni zavodov, izolirati v zavetišča, hiralnice ali norišnice. Pri njih je najvestnejša vzgoja brezuspešna. Z moralne strani nepopravljivo de-fektni, razumsko nepristopni otroci bi morali vse življenje ostati pod okriljem kakega zavoda.
Tudi taka deklica, razumski na stopnji idijotije, se nahaja v Slav. Požegi. Pri njej je ostalo brezuspešno vsako šolanje. Leto dni sem se specialno bavila z njo, uporabljajoč pri tem vse svoje znanje, dobro voljo in potrpežljivost, preizkusila sem vsa učila, metode in teste, ki sem jih zasledila v kaki knjigi, ali pa sem jih sama sestavljala in dosegla toliko, da se je naučila mehanski svojega podpisa, tiskane črke brez vezave in števila do 10 brez razumevanja številčnega razmerja, dnevov v tednu pa po temle načinu:
V	nedeljo gremo k maši in oblečemo »sve-tačne haljine«, v ponedeljek perem© perilo, v torek in četrtek jemo meso, v sredo gremo v bolnico na pregled, v petek imamo verouk in dobimo od g. kateheta včasih sličice, v soboto se pa kopljemo in preoblačimo. Božič je takrat, kadar koljemo pajceke in delamo klobase, o veliki noči pa jemo šunko, pirhe in pojemo Kristusovo trpljenje. Drugih dogodkov v letu si ni zapomnila. Obleči se. umiti in počesati se ni naučila. Surovo repo, krompir, zelje, korenje, oglje in vse, kar se da razdrobiti ali raztopiti, je pojedla z istim tekom kot nedeljske zrezke, ki jih je kaj spretno ukradla in skrila v — hlačke. V pubertetni dobi je postala nasilna in razdražljiva. Če ji je le uspelo, je pobegnila na cesto ali k plotu, kjer je nagovarjala moške in sanjala o tem. kako se bo poročila. Ko sem jo vprašala, kaj misli delati, ko bo poročena, je odgovorila: »Pasla bi kravo.«
Estetski absolutno intaktna, kljub največji pozornosti vedno umazana in raztrgana, si je z vsemi mogočnimi krpami, trakovi in pet-lami podpirala naraščajoče grudi, da bi tako opozorila na svojo ženskost. Ni se naučila prišiti si gumbe in olupiti krompir, čeprav sem se zelo mnogo trudila, da jo naučim vsaj najprimitivnejšega kuhanja. ,
Oče, dobro situiran nameščenec s stalnim mesečnim zaslužkom, se svoje edinke sramuje, ker mu jemlje »ugled«. Ko sem zaprosila zavod za duševno bolne v Vrapčah pri Zagrebu za sprejem te deklice, je uprava zahtevala 25 dinarjev dnevne vzdrževalnine, česar krediti v »poboljševalnici« niso dovoljevali, oče pa od lastne enonadstropne hiše s posestvom rti mogel utrpeti »tako velike žrtve«. Kaj bo z njo?
V-ar:
Božične sanje
učitelja Suhača
Sredi gozda, visoko nekje gori v naših slovenskih hribih, ki so idilični le za turiste in smučarje, ki poredkoma prihajajo tja gori, a ne za one, ki tam živijo stalno in si služijo svoj težki vsakdanji kruh, službuje in vtepa v drobne glavice otrok znanje učitelj Suhač.
Usoda je hotela pač tako, da že osem let službuje v tem kraju in ga najnujnejši opravki vsako leto dva ali kvečjemu trikrat zanesejo v oddaljeno dolinsko mesto. Vsak bi mislil, da si takrat učitelj Suhač privošči malo življenja, a motil bi se tisti, kajti učitelj Suhač ima druge, važnejše skrbi, ki ga tarejo.
Družina, žena in trije otroci, to so njegove skrbi. Najstarejši bo kmalu moral v srednjo šolo, a učitelj Suhač se ne more re šiti oddaljenega hribovskega kraja in priti bližje mestu, ker je pač usoda taka, da je slučajno med tistimi mnogimi, ki pač morajo biti na takih šolah dolgo dobo let.
Silni porast cen vsem življenjskim potrebščinam je zadel tudi oddaljena naselja in to občuti tudi učitelj Suhač, ki je kljub desetletnemu službovanju komaj letos prilezel v VIII. skupino in mu povišica še ni bila nakazana. Ker že čaka nekaj mescev, se je veselil, da se mu bo nabrala čedna vsotica, nekaka trinajsta plača, da bo lahko nekaj odrinil upniku, ki ga že terja več mescev, a ga vedno tolaži, čes povišica še ni prišla, nekaj bo pa lahko uporabil za nakup najpotrebnejših zim-
Po že citiranem zakonu o prisilni vzgoji nedoraslih od 6. februarja 1902. lahko ostane v zavodu do 18. leta, potem pa bo plen paupe-rizma in event. mati enega ali več kretenov. Socialno skrbstvo pri nas še ni toliko razvito, da bi vodilo evidenco o vsakem posamezniku in v danem primeru prisililo očeta, da reducira nekaj svojih užitkov v hčerkino rešitev.
Prav temna pa je ta slika šele takrat, kadar se zamislimo v hitrejšo množitev teh obremenjenih rodbin. Socialno nezavarovan človek z manjšim čutom odgovornosti ima že v zgodnji mladosti otroke brez pomisleka na bodočnost, dočim bolj odgovorni človek čaka na socialno in eksistenčno možnost. Zato stojimo danes pred žalostnim dejstvom, da se manj vredni prekomerno množe in da več vredni izumirajo.
V	nedeljo, 8. decembra, je bil v prostorih Slovenske Matice v Ljubljani občni zbor Zveze društev »Šola in dom«, ki ga je vodil njen predsednik dr. Lončar Dragotin.
Zastopniki včlanjenih društev so podali poročila o željah staršev glede izboljšanja vzgoje in pouka na naših ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. Zastopana so bila štiri društva iz Ljubljane, društva iz Tržiča, Zagorja, Trbovelj, Senovega, Maribora in Ptuja.
Zvezni tajnik profesor Čopič je poročal o važnejših dopisih, ki jih je Zveza prejela, in okrožnicah, ki jih je razposlala.
Kmetijska zbornica je poslala na vpogled načrt zakona o ljudskih šolah. Načrt nakazuje nekatere izpremembe sedanjega zakona o ijudskih šolah, posebno omiljuje centralistične ostrine veljavnega zakona, ki so se izkazale v praksi kot škodljive za naše ljudsko šolstvo. Glede osemletne šoloobveznosti in obiska kmetijskih nadaljevalnih šol, ter splošne ljudske prosvete pa bi načrt potreboval še večje izpopolnitve.
Učne knjige so trajna bolna točka našega šolstva. Knjige so predrage, prehitro se menjajo in preveč knjig uporabljajo otroci v šoli.
Potrebni bodo temeljiti in daljnosežni ukrepi, da omejimo težke izdatke za šolanje otrok, ker izdajo starši v Sloveniji približno 20 milijonov din letno za šolske knjige in druge učne potrebščine.
V	nekaterih krajih so bili zaprti poedini razredi ljudskih šol zaradi pomanjkana uči-teljstva. V narodnostno mešanih in obmejnih krajih je treba skrbeti, da je vse naše šolstvo čim bolj izpopolnjeno, ker ima ljudstvo v takih krajih večje prosvetne potrebe ter to zahtevajo tudi narodne in državne koristi.
Mariborsko društvo »Šola in dom« je stavilo več predlogov, izmed katerih posebej navajamo naslednje:
V	Ljubljani in Mariboru naj bi prosvetna uprava ustanovila poskusne srednje in meščanske šole, na katerih naj bi poučevali najboljši strokovnjaki, vzgojitelji in metodiki. Za težje delo naj bi prejemali posebne nagra-
Učiteljski pokret je zrasel iz potrebe, da se ustvari sodobnemu šolskemu delu prava, v naših razmerah temelječa osnova. Bila je iluzija, misliti na zboljšanje šole že s samo metodo šolskega dela. Brez temeljitega poznavanja in upoštevanja stvarnih, materialnih pogojev za uspevanje našega šolarja, je tako prizadevanje brezupno. To so še pred ustanovitvijo Učiteljskega pokreta spoznali nekateri posamezniki. Njihovo delo je bilo nujno, kakor vmesni člen v verigi, a ostalo bi za dalje časa izolirano, da ni nastopila skupina učiteljev, ki si je zastavila isto nalogo
skih potrebščin za ženo, za otroke in, če kaj ostane, tudi zase, kar naj bi bilo tudi za božično darilo.
A vse je padlo v vodo.
Prišel je sveti večer, tisti lepi večer, ko božični zvonovi naznanjajo večno slavo in večen mir, ko njihov odmev razneži še tako trdo srce, ko bi moralo miniti vsako sovraštvo in se razliti ljubezen med vse Zemljane.
A ti zvonovi, ti lepi glasovi brona, niso mogli nrztaliti debelega ledu, s katerim je obdano trpko Suhačevo srce. Čim bolj se je bli žal najsvečanejši trenutek, ko se zbira vsa družina okrog božičnega drevesca in občuduje nastavljene daTove, tem bolj je postal učitelj Suhač redkobeseden in nemiren.
Nič ne bo darov in otroke bo moral potolažiti s tem, da bo Božiček prinesel darove k njim drugič, ko bo imel več denarja, pri tem je mislil na svojo povišico. Ko vse to razmišlja, mu šine v glavo nova misel, ampak no razveseljiva.
Drugod dobivajo trinajste plače, s katerimi razveseljujejo starši svoje otroke. On, učitelj, vzgojitelj, pa tega ne dobi in zaradi tega tudi ne bo mogel razveseliti svojih otrok. Da, če bi dobil on trinajsto plačo, bi bilo veselje v hiši največje.
V takem razmišljanju ga prekine žena in ga povabi v sobo, kjer so prižgali skromno božično drevesce, pod katerimi so bili »prazniki«, ni bilo nikakih darov. Vendar to ni motilo veselega razpoloženja otrok, ker so jih mikale redke goreče svečice na božičnem drevescu.
A to veselje otrok je še bolj stisnilo tugo v njegovem srcu, na očeh pa se mu je prika-
Ne spada v moj delokrog, da razpravljam tu o evgeničnih ukrepih in sredstvih, ki so žal zopet tesno povezana z gospodarskimi razmerami, nisem hotela namigniti na sterilizacijo, ki pri nas še ni uzakonjena in ki bi ostala brezuspešna tako dolgo, dokler se ne dvigne do najvišje točke socialno skrbstvo, ki mora misliti pač tudi na to, da ne obremeni bodočih generacij z vzdrževanjem vedno več hiralnic, »poboljševalnic«, kaznilnic in norišnic, da ne bodo bremena več vrednh za manj vredne narastla do neznosnosti. Bolje je varovati, kot zdraviti.
Iz navedenega je razvidno, da je v vzgojnem poboljševalnem zavodu mnogo gojenk, ki po svoji dispoziciji ne spadajo vanj.
de, da bi lahko posvetili vse svoje moči šoli. Mladi profesorji in učitelji naj bi hospitirali na teh šolah, da spoznajo nove načine šolskega dela. S tem bi bilo tudi rešeno vprašanje vzornih nastopov na srednjih šolah. Na poskusnih šolah naj bi prvi preiskusili nove učne načrte in nove načine pouka ter učne knjige in učila in jih splošno uvedli šele. češe obnesejo.
Sprejemni izpit za srednje šole v sedanji obliki ni izpolnil nad, ki so jih imeli vanj njegovi tvorci; zato naj bi ga odpravili.
Prosvetna uprava naj izdela stavbni načrt vsaj za 10 let, da bo v tem času sezidanih dovolj srednjih, meščanskih in ljudskih šol. Bremena naj bi se razdelila na daljšo dobo, da bi banovina in občine ne bile preveč obremenjene. Veliko pomanjkanje prostorov onemogoča vsak napredek šolstva. Potrebujemo pa več strokovnih šol za moško in žensko mladino.
Med starši je treba vzbuditi več zanimanja za šolo, da se utrdi med ljudstvom močna zavest o važnosti šolstva, za tvarni in duhovni napredek vsega naroda. Roditeljski sestanki naj se redno vrše na ljudskih in meščanskih šolah pa vsaj za nižje razrede.
Vse učne osebe naj bi bile nameščene #in po želji premeščene med velikimi počitnicami, da bi ne bilo prevelikih izprememb v učnem osebju med šolskim letom.
V ljudskh šolah naj se o novem učnem načrtu, ki se pripravlja, zagotovi čim več ur materinemu jeziku.
Vzgojitelji bodo mogli svoje izredno težavno delo ravno tedaj dobro izvrševati, če bodo stanu primerno nagrajeni in to tem bolj, ker nimajo nikakih stranskih dohodkov in ugodnosti, kot jih imajo nekateri drugi poklici.
Namen izdajanja knjig je, omogočiti dijakom in staršem, da si nabavijo knjige čim ceneje; zato zveza ne dela za dobiček, temveč le za kritje lastnih stroškov in ohranitev obratnega kapitala. Računi so bili soglasno odobreni in odboru izglasovana razrešnica.
na širši osnovi. Mlajša generacija je pričela organizirano in sistematično iskati poti, po katerih bi se najbolj približala objektivni stvarnosti svojih učencev. Prepričala se je, da bo šele po tem spoznanju mogla nuditi učencem primerno, življenjsko znanje.
Vsa prizadevanja v tem pravcu lahko strnemo v dve diametralno si nasprotni smeri. Prva je že dalje časa znana in ima pri nas nekaj tradicije. V mislih imam sledeči postopek: učitelj si pomaga z znanjem, ki ga je prinesel iz učiteljišča. Znanje iz psihologije in pedagogike mu pomaga, kot kriterij
zala debela solza, ki se mu je zakotalila preko upadlih lic.
Veselje jc poleglo, ugasnili so svečke in se podaii k počitku.
Zunaj je divjala hribovska burja, od daleč se je slišal glas božičnih zvonov, v kotu so spali trije otroci in globoko dihali.
Tudi žena poleg njega je že zaspala, le Suhač ni mogel zatisniti očesa. Misli o povi-šici, o trinajsti plači, o premestitvi, o božičnem miru in božičnih darovih so begale pred njim z veliko brzino kakor slike na filmskem platnu. Ni jih mogel pregnati, venomer so se zopet prikazovale in pojavljale, ga vznemirja-vale in ga opominjale njegovega gorja in trpljenja.
Nemirno se je premetaval v postelji in spanec ni hotel zatisniti njegovih trudnih oči.
Slišal je, kako je nekje daleč zvonil veliki cerkveni zvon in vabil Zemljane k polnočni-cam. Srečni so ti ljudje, sedaj bodo na svojo bol pozabili, tam v cerkvi bodo sredi božične noči, sredi burje in mraza in vendar so srečnejši od" njega, ker ga tare misel, da svojih otrok ni mogel obdarovati.
V takih mislih je zaspal. Zazibal se je v svet sanj, ki so izpolnile njegove želje in pretvorile kruto realnost v lepo idilo božičnega večera.
Sanjal je!
Bil je v šoli, v razredu in se trudil ter
učil.
Nekdo potrka na vrata!
Plsmonoša! Da pismonoša je prišel. \ roki je nosil pismo in še drug listek.
Pismo? — Od kod neki...?
In--! ček!, da ček je bil, pravi beli
ček — in na njem čedna vsota.
Štev. 17.
za opazovanje otrok. Po skrbnem lastnem opazovanju razdeli učence v tri skupine — bolj, srednje in manj nadarjene. Običaj je, da preišče življenjske prilike slabo uspeva-jočih podrobneje, dočim se smatrajo ostali za dognano stvar. Tako smo dobili mnogo lepih opisov tipičnih učencev, a obstajala je nevarnost — zdi se mi celo, da še obstaja —, da bi ti primeri ne postali šablone.
Po do danes objavljenih razpravah Učiteljskega pokreta v »Prosveti« mora biti vsakemu jasno, da bi ta pot ne mogla privesti do zaključenega, kolikor največ mogoče objektivnega, celotnega pregleda razmer slovenskega šolarja in njihovega vpliva na njegovo duševno rast. Ubrati je bilo treba pot, ki je ravno nasprotna gori nakazani. Pravilno trdi tovariš O. H. v svojem članku »Naši rezultati in novejša doba« (11. štev. Učit. tov.), ko piše: »Vpliv materialnega dela otrokovega okolja je neprestan. Zaradi tega je razumljivo, da ima ta del vplivov odločilno vlogo pri oblikovanju otrokovega duševnega obraza.« Kdor je živel v miljeju, ki izziva neugodje za neugodjem, ga bo do kraja razumel. Iz teh vrst po večini izvira učiteljski kader, ki si je nadel težko nalogo raziska-vanja. Neposredni stik z dnevnimi vplivi tega dela miljeja nas je privedel k temu načinu dela. Hoteli smo spoznati najprej zunanje vplive na duševno rast slovenskega otroka.
Takoj pri sestavi prvih anketnih pol, še bolj pa pri urejanju zbranega gradiva, smo začutili, kako slabo nas je šola pripravila za to pot. Pogrešali smo tako rekoč vse, a v prvi vrsti vsaj osnovne pojme iz sociologije, biologije, ekonomije in statistike. Spoznali smo, da brez tega ne bomo kos stavljeni nalogi. Kaj zdaj? Preostalo nam je edino, da s samoizobrazbo zamujeno dopolnimo. Svoj čas že je naša stanovska organizacija načela isti problem, a ni uspela, ker delo ni bilo vezano na konkretne naloge na terenu. Takrat pa se je pojavila potreba po tem znanju zaradi rešitve nastalih problemov, ki so izzivali k rešitvi. In šlo je! Ne morda idealno, saj prve brazde v celini niso nikoli lepe, čeprav so najvažnejše.
Doslej enotna zgradba prebivalstva Slovenije se je pred našimi očmi razčlenila v jasno nakazane razredne skupine, kakor smo bili tega vajeni le v znanstvenih razpravah o tujih narodih, ki žive v drugačnih gospodarskih razmerah. Svoje znanje smo obogatili z novim spoznanjem: življenje ni šlo mimo belih hišic na idiličnem, od prometa umaknjenem hribčku, marveč je z vso ali še večjo silo udrlo tudi tu, ne le preko praga tesnega delavčevega stanovanja v industrijskem kraju, kakor smo bili vajeni gledati na stvari dotlej.
Kdor se je aktivno udeleževal dela bodisi pri zbiranju podatkov ali pri urejevanju zbranega gradiva, je moral sproti spopolnje-vati svoje znanje. Splošna učiteljeva izobrazba se je s spoznavanjem življenjskih pogojev njegovih učencev močno dvignila. V naših, še bolj pa v vrstah lajikov, ki jim naše delo ni bilo simpatično, so se sproti javljali mnogi prigovori. Pri soudeležbi na delu bi taki ugovori sami po sebi izgubili svojo vrednost, tako pa moramo zaradi jasnosti povedati še to.
Navajam samo povsem splošno vprašanje: Čeemu to delo? Kakšen napor, da izveš, koliko oseb spi v eni sobi in na koliko stanovalcev pride ena postelja, dalje koliko hlač ima en učenec iz določene kategorije itd., ko vendar veš, da ne bo odslej dalje spalo nič manj oseb v eni sobi in ne bodo imeli otroci zato nič več hlač. Res je — nič se zato ne bodo spremenile socialne razmere v dobro slovenskega otroka, še slabše so, kakor vemo. Pozabili ste pa važnejše, tako zvano javno mnenje. Široka javnost do tega časa ni niti pomislila, v kako težkih razmerah dorašča in se šola tisti mladi rod, ki naj zaživi novo, lepše življenje. Po zaslugi učiteljstva je bila javnost ob dvanajsti uri opozorjena na najbolj pereči problem našega časa. Učiteljstvo je pravilno pojmilo svojo nalogo in je brez j ozira na žrtve, ki so s takim delom v zvezi, opravilo pravo pionirsko delo.
Na čeku pa je bilo tudi zapisano: »Trinajsta plača!«
Kako se je začudil!
Podpisal je in pismonoša mu je našteval denar. V roki ga je držal, ni vedel, kam bi stekel, k ženi ali v razred, da bi nadaljeval svoje delo!
Skoraj pozabil je na pismo, ki ga je držal v drugi roki.
Naglo in nervozno ga je odpiral; kaj je neki v pismu?
In glej! Dekret!
Premeščen je, prav blizu mesta je njegovo službeno mesto.
Kakšno presenečenje! Dve novi presenečenji v njegovem življenju!
Trinajsta plača in dekret o premestitvi in to tako iznenada, tik pred božičnimi prazniki. To je najlepše božično darilo, vsi se ga bodo razveselili.
V	tem veselju, v tem radostnem trenutku steče v kuhinjo, zakriči: »Žena glej! — Božično — da —----!«
V	tem se zbudi in okrog njega vlada gluha noč, le žena stoji ob njem in drži v roki prižgano svečo ter ga gleda.
»Kaj je?« ga vpraša.
Ko se popolnoma zave, spozna, da so bile le sanje, da ni ne sluha ne duha ne o dekretu ne o trinajsti plači.
Sanjska idila se je zopet spremenila v kruto realnost.
Nemirno je prebil ostali del noči in drugi dan je bil bled in lica so bila še bolj upadla.
Mislil pa je le to: »Kdaj se bodo neki njegove svetonočne sanje izpolnile!«
Občni zbor Zveze društev „Šola in dom"
UČITELJSKI POKRET
Čemu to delo?
j
Od prvih razprav dr. Žgeča, ki so raztresena v »Popotnikih«, »Zbornikih SŠM« in drugod, preko Doberškove knjige: »Vpliv socialnih razmer na razvoj otroka na Preva-Ijah«, Jurančičeve: »Iz šole za narod« in Mo-derndorferjeve: »Slovenska vas na Dolenjskem« do Ledinekovega dela: »Moj razred« je bila dolga pot, ki jo je moral prehoditi vsak učiteij pokretaš vzporedno s svojim delom.
Učiteljskemu pokretu se je posrečilo zainteresirati razmeroma široki krog učiteljstva za probleme, ki so neposredno vezani na dnevno poklicno delo. Povezal je široki krog pedagoških delavcev na terenu v organizirano skupino — skupino, ki se zavestno bori za zboljšanje socialnih pogojev slovenskega otroka. Bori se z orožjem, ki bi edino smelo odločati pri vsaki akciji. Izsledki so v visoki
—1 Hrvatski učitelji se prepirajo. Kakor sledi iz poročila zagrebških »Novosti«, so bili na seji osrednjega in upravnega odbora »Hrvatskega učiteljskega društva« veliki spori. »Novosti« navajajo govor učitelja Imbra Šti-viča na tej seji, kjer je dejal, da je po vseh teh pogovorih in razpravah »potrt«. Dejal je: »Medtem ko kmetje obravnavajo v največji enodušnosti, se pa mi učitelji tukaj prepiramo ... Kmetje spoštujejo starost, preteklost in narodno izročilo, pri nas v naših vrstah pa napadajo našega predsednika in ga najgrje zmerjajo z mumijo. Ti napadi ne prihajajo zaradi tega, ker bi kdo hotel dobro Zvezi hrvatskih učiteljskih društev, marveč prihajajo iz političnega ozadja, iz sredine tistih ljudi, ki so se odrezali od hrvaškega naroda s tem, da so prevzeli tuje ideje. To je tem hujše, ker se oblačijo v plašč HSS in Seljačke Sloge.« Kakor se vidi, je spor med hrvatskim učitelj-stvom resen. Na eni strani so pristaši dosedanjega voditelja Tomašiča, na drugi strani pa pristaši Kranjčeviča. »Slovenec« 10. XII.
—1 Šolski nabiralni dan med našimi Nemci. »Deutsches Volksblatt« poroča, da bo v nedeljo nabiralni dan za nemško šolstvo med Nemci na Hrvatskem ter v drinski in vrba-ski banovini. Člani Kulturbunda bodo ta dan obiskali vse nemške družine v teh treh banovinah in jih poprosili za prispevek v šolski
meri objektivni in postavljeni na znanstveno višino, ki jo priznava krog resnih znanstvenikov.
Da je temu tako, ni le zasluga ozkega kroga obdelovalcev zbranega gradiva, ampak vseh onih tovarišic in tovarišev, ki so spričo obilnega poklicnega dela vendarle še našli čas za brskanje po posestnih listih, merjenje, tehtanje itd., kakor so to zahtevale anketne pole. Tako je nastajalo delo v medsebojni povezanosti in pomoči.
Naše delo še zdaleka ni opravljeno. Naša samoizobrazba mora dalje v označeni smeri. Če smo si doslej vsaj nekoliko ogledali zunanje vplive otrokovega miljeja, če smo zmerili njegovo biološko silo, moramo zdaj k raziskovanju njegove duševne zmogljivosti. Čas bo pokazal, ali smo stavljeni nalogi dorasli !	Kimovec France.
fond nemške narodne skupine v Jugoslaviji. »Jutro« 14. XII.
—1 Vsi morajo biti pismeni. Učitelji in učiteljice v Beogradu in Pančevu so te dni pričeli bistriti nenavadne učence. Sklenili so, da v teku štirih zimskih mesecev naučijo pisati in brati v večernih tečajih vse tiste, ki jim pismenost še ni lastna: služkinje, gospodinje, delavce, obrtnike in razne male ljudi, kakršnih je polno po prestolnici. Čim se je razvedelo o teh tečajih, so se začeli trumoma prijavljati omenjeni na posameznih ljudskih šolah in zdaj se že pridno vrši pouk. Učiteljstvo se je zgledno izkazalo in se uvrstilo v fronto borbe proti nepismenosti, ki so jo pričeli Sokolstvo in druga narodna društva. »Jutro« 11. XII.
—I Hrvatski kmečko-prosvetni parlament
jc naslov članku v Jutru dne 10. XII., ki prinaša poročilo občnega zbora Seljačke sloge v Zagrebu ter piše med drugim: »Obširno se je bavil tajnik tudi z akcijo za pobijanje nepismenosti in ugotovil, da se je v tečajih Seljačke sloge naučilo zadnja leta že 200.000 Hrvatov in Hrvatic citati in pisati. Najlepši uspeh je bil dosežen v srezu Prozor, kjer je bilo ob pričetku akcije proti nepismenosti še 80 odstotkov odraslih ljudi nepismenih, a je sedaj to število padlo pri moških na 15 in pri ženskah na 30 odstotkov.«
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje A. G. iz V. Ali dobim VI. skupino izplačano 1. januarja 1941? — Od govor! Da. Vi in mnogi drugi tovariši, ki so napredovali v prvi polovici t. 1.
—§ Odgovor na vprašanja »SOS«. 1. Ako se bo zdravil vaš mož upokojenec več ko dva mesca v kraju nižjega draginjskega razreda, mu bo ta čas pripadala osebna dokla-da nižjega draginjskega razreda in to na osnovi točke 3., člena 1. uredbe o osebni in rodbinski dokladi drž. upokojencev, ki ne predvideva nobenih izjem. (Roč. kat., str. 121).
II. Po čl. 4. uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah (Roč. kat., str. 114 in 115) pripada polna doklada ženi uradnici, če stanujeta z možem v raznih krajih, za kar se smatra tudi, če se 1 zakonski drug zdravi na lastne stroške v drugem kraju nad 3 mesce. Ako bo primer tak, napravite vlogo na kr. bansko upravo in ji priključite dokazilo.
—§ Vprašanje: »ŠAR«. Banovina in občina mi dolgujeta večja zneska. Upnik je pripravljen prevzeti cesijo za te zneske.
1.	Ali je cesija dopustna?
2.	Kako more upnik cesijo realizirati oziroma prisilno izterjati?
3.	Ali je možno, da s tožbenim izterjam izplačilo?
Odgovor : Cesija je dopustna, a znesek se ne da prisilno izterjati, ker nihče ne zanika pravice do izplačila.
—§ Vprašanja: K. Lj.: 1. Ali mi pripada v t r g u stanarina 200 din, kakor predvideva z. o n. š., ali 150 din, kakor mi izplačuje banovina?
2.	Sem učiteljica z 18. služb. leti. Moj mož je tudi učitelj. Ali bi v primeru moje smrti dobival moj otrok za menoj kaj pokojnine ali podpore iz pokoj, sklada, v katerega plačujem. Ker sem vlagatelj kot vsak moški.
3.	Pet let sem stanovala v naturalnem stanovanju, obstoječem iz 1 sobe v izmeri 4 X 5 m. To stanovanje je po zakonu spoznano za neprimerno (z. o n. š. predvideva, kakšno mora biti) kot naturalno stanovanje in je soba prazna, moja naslednica pa dobiva stanarino. Ali lahko zahtevam povračilo razlike med vrednostjo sobe in stanarine»
Odgovor! Ad 1.) Stanarina v trgih je bila znižana na 150 din z zakonom o izpre-membah in dopolnitvah zakona o ljud. šolah dne 29. dec. 1930. — SI. list 1931./36. Ad 2.) Otroci vlagateljev v pokojninski sklad imajo pravico do rodbinske pokojnine tako po vlagatelju očetu kakor tudi po vlagateljici materi. Ad 3.) Za čas, ko ste stanovali v neprimer-
\
Narod ima siguren občutek za vse ono, kar je zdravilno. Ni le slučajno, da sm ravno pri nas popije toliko bele kave. Naše gospodinje ju vedo mojstrsko pripraviti. Naravno, s »Kolinsko« to vedno dobro uspe.
nem stanovanju, lahko prosite za povračilo razlike med vrednostjo sobe in stanarine. Bolje bi bilo, če bi se sploh ne vselili v tako stanovanje. V tem primeru bi vam stanarino morali plačevati.
Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič
—pev. Obvestilo. Članstvu Učiteljskega pevskega zbora sporočamo, da bo prihodnji pevski tečaj 6., 7., 8. in 9. januarja 1941. v prostorih Glasbene matice v Ljubljani. Začetek 6. januarja ob 10. uri dopoldne. Popoldne istega dne bo občni zbor. Tečaj je obvezen za vse ono članstvo, ki je prejelo okrožnico. Članstvo naj prinese s seboj na ta pevski tečaj ves notni material, ki ga ima še doma.
Tajnik.
Splošne vesti
Zadovoljstvo o božičnih praznikih in srečo v novem letu želi vsem članom in članicam
JUU SEKCIJA LJUBLJANA
— Ob smrti dr. Antona Korošca je JUU sekcijajv Ljubljani poslala izraze sožalja banu dravske banovine g. dr. Marku Natlačenu. Pogreba sta se udeležila kot zastopnika JUU predsednik sekcije tovariš Metod Kumelj in tovariš Vinko Gregorič.
ZAKLJUČEK NARODNE ZBIRKE CMD IN NJE UPORABA
Danes smo zaključili narodno zbirko, ki je dosegla 232.039 din.
K temu nad vse razveseljivemu in uspešnemu zaključku je pripomoglo toliko požrtvovalnih darovalcev in sodelavcev, da tudi pri tej priliki ne moremo mimo tega dejstva, ne da bi se prav vsem ponovno in najiskreneje zahvalili.
Celotna narodna zbirka je določena za prireditev letošnjih božičnic na šolah in v krajih, kjer je to najbolj potrebno. Poleg tega pa je Družba iz drugih svojih dohodkov in sredstev določila še nadaljnji prispevek tako, da bo v te namene izdanega letos iz družbine blagajne vsega skupaj nad 310.000 din.
Deležno bo božičnic okoli 140 šol ter so bila te dni darila razposlana za severno mejo in v Prekmurje v glavnem iz Maribora, na kočevsko stran pa iz Ljubljane. Vse naše tamoš-nje podružnice in zadevne šole prosimo, da se točno drže navodil, ki so jih prejeli in da nam čim prej pošljejo potrdila o prejetem blagu in čevljih ter nato poročilo o izvedenih božičnicah.
Naša javnost pa, ki je s tako vzglednim razumevanjem sodelovala pri naši akciji, bo v kratkem tudi točno obveščena o krajih in vrednostih, ki so jih prejele posamezne šole.
Ljubljana dne 14. decembra 1940.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
RAZPIS USTANOV
Žensko društvo v Mariboru razpisuje USTANOVO GIZELE IN ALBINE LASBACHER, RUŠE
in sicer
5 naklonil po ... . din 1000,
20 naklonil po ... . „ 500,— Pravico do ustanove ima po' oporoki deca slovenske narodnosti in rimskokatoliške vere. Prednost pri podelitvi ustanove imajo zakonski otroci brez staršev, v prvi vrsti pa zakonske deklice brez staršev, ki so bili učiteljskega stanu. Prošnje naj se naslovijo do 15. januarja 1941. na naslov: Žensko društvo v Mariboru v roke g. Juvančič Olge, upok. šolske upraviteljice v Mariboru, Ciril Metodova 18/2.
POSVET UČITELJSTVA, KI POUČUJE NA OBRTNIH NADALJEVALNIH ŠOLAH
Odsek za obrtne nadaljevalne pri sekciji JUU v Ljubljani vabi vse tovariše in tovari-šice ki službjejo na obrtnih nadaljevalnih šolah, da se udeležijo posveta, ki bo 4. januarja 1941. ob 10. uri dopoldne v prostorih sekcije JUU.
Prihodnja številka »Učiteljskega tovariša« bo izšla 9. januarja.
Tovariš Womer Ivan, upravitelj III. deške šole v Mariboru, je daroval penzionatu Učiteljskega doma v Mariboru v spomin pokojnega Černovšeka Joška, soproga tovarišice Mare Černovšekove, 100 din. Prisrčna hvala!
Maturanti vojaki IV. letnika iz leta 1920. — Pošljite svoje naslove učitelju Miroslavu Zoru v Ljubljano, Tavčarjeva 4, da stopimo v stike glede proslave dvajsetletnice naše: mature. Kako bi bilo 6. jan. 1941.? Premislite in pišite.
Prijetne božične praznike in zadovoljstvo v novem letu
vsem sotrudnikom in čitateljem želita UREDNIŠTVO IN UPRAVA „UČITELJSKEGA TOVARIŠA"
—i Napredovanja: V V. položajno skupino je napredoval Omerza Zdrav k o, strokovni učitelj na gluhonemnici v Ljubljani. V VI. položajno skupino je bil preveden Rupnik Vinko, strokovni učitelj na gluhonemnici v Ljubljani.
—i Odlikovanja. Na predlog g. ministra vojske in mornarice so bili odlikovani tovariši rezervni častniki: Z redom jugoslovanske krone IV. stopnje: Edo Prinčič, rez. pod-pukovnik in Edvard Gregorič, rez. kapetan II. raz. — Z redom jugoslovanske krone V. stopnje: Frančišek Bizjan, rez. kapetan II. raz.
Naša gospodarska organizacija
—g Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani obvešča vse člane, da nakažejo mesca januarja upravnino, odpravnino, za rezervo za podpore in poštnino. Za enega otroka nakažite 26 din, za dva 51 din, za tri 76 din, za štiri 101 din in za pet 126 din. Ker ima zadruga novo številko pri čekovnem uradu, zato pošiljajte le na položnicah, ki jih boste prejeli konec mesca decembra. V letu 1941. bo treba plačati 16 odpravnin. — Odbor.
Is listov
Mladinska matica
mm Druga številka »Našega roda« nam
je popolnoma pošla. Prosimo poverjenike, ki še niso razpečali vseh drugih številk letošnjega letnika, naj nam te čimprej vrnejo, da jih lahko nudimo novim naročnikom.
—mm Pravkar je izšel VI. zvezek Cici-banove knjižnice, ki je sestavljen iz ponati-skov najboljših sestavkov I. in III. zvezka Ciciban ove knjižnice. Ima pa tudi nekaj novih stvari. Zvezek je uredil Josip. Ribičič, ilustriral Mirko Bambič. Knjiživa je za otroke prvih
razredov neobhodno potrebna. Stane 2 din. Zahtevajte en izvod na ogled!
—mm Najcenejše in naboljše mladinske knjige za božična darila dobite pri Mladinski matici.
—mm Ena najlepših in največjih naših izvirnih slikanic je »Dedek Miha«. 50 večbarvnih celostranskih ilustracij Marte in Ra-dovana Klopčica, verzi Anice Černejeve. Cena vezani knjigi je 35 din.
Stanovska organizacija JUU
&oro£Ila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH je zborovalo dne 7. decembra 1940. v Rogaški Slatini. Udeležba 45 članov, to je 62 %. Predsednik je uvodoma čestital tov. Logarju k odlikovanju, tov. Herič k poroki, tov. Bakošu k uspehu, pri izpitu ter pozdravil nove člane. Opozoril je na novo podružnico Učiteljske knjigarne v Celju. O banovinski skupščini je podal obširno poročilo delegat tov. Krašnja. 0 poročilu se je vršila daljša debata in naposled je bil soglasno sprejet predlog tov. Knapiča, da se pošlje vodstvu sekcije izraze priznanja in popolnega zaupanja. Ker je bil predavatelj tov. Ledinek nujno zadržan, je moralo pedagoško predavanje iz-ostati. Mesto tega se pa je razvila obširna debata, kako bi bilo delo v društvu poživeti in pritegniti vse članstvo k aktivnejšemu sodelovanju. Sklenjeno je bilo, da se za posamezne panoge društvenega dela izvolijo posebni referenti in da društvo vsaj enkrat na leto dela z odseki. Dasi deluje članstvo društva v močno pasivnem srezu in ima domače revne dece dovolj, je na kokretno prošnjo zbralo precejšen znesek in poverilo tov. Ahtilovo, da ga odpošlje določeni obmejni šoli. Prihodnje zborovanje bo 8. februarja v Rogatcu. Pred zaključkom je opozoril predsednik članstvo na posebne dolžnosti učiteljstva, ki živi v teh težkih časih med preprostim narodom in da ga naj oživlja z vedrim optimizmom.
Referenti so za šolsko upravo Sotošek, Logar in Straškova, za tisk Knapič in Krašnja, za strokovno šolstvo in izvenšolsko delo Predan, Kovačič, Burdianova, Potočnikova in Ferlinčeva, za gospodarstvo Godnikova in Stefanciosa, za stanovsko politiko Smeh in Rečnik, za učiteljice Ahtikova.
Predsednik: Miloš Verk. Tajnik: Rataj Oskar.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO CELJE
je zborovalo 4. decembra v Celju ob udeležbi 160 članstva. Predsednik je uvodoma pozdravil zlasti gg. nadzornika Pestevška, ravnatelja Brinarja, prof. dr. Žgeča in 8 novih članov. Posebej je čestital k 701etnici tov. Kovačičevi Zinki, ki je 45 let nepretrgoma članica društva. Očrtal je pomen dveh jubilejev, 140 letnice rojstva Slomška in Prešerna, ki sta vsak
na svojem področju gradila temelje narodni kulturi in se je v njih razodel genij slovenskega naroda.
Za junij pripravljena proslava 701etnice društvenega obstoja je morala odpasti, pač pa bo gotovo mogoče v normalnejših razmerah obhajati njegovo 75 letnico. Dotlej utegne učiteljstvo, sklenjeno z narodom, doživeti še težke preizkušnje, vendar je polno vere vase, v bodočnost naroda, države in človeštva. Izredno neugodtn je materialni položaj uradni-štva ob porastu cen življenjskim potrebščinam, ki ni v skaldu z našimi prejemki. Uči-teljstvu in njegovim rodbinam je treba zavarovati položaj tudi v interesu njegovega delal
Tovariš Kotnik je poročal o banovinski skupščini sekcije JUU' v Ljubljani, orisal njen potek in organizacijo.
Tovariš Lužnik je podal »Nekaj misli o globalni metodi v čitanju«. Prikazal je bistvo te metode, ki v nasprotju s sintetično temelji na smiselnih stavkih, od katerih prehaja k črkam. Predavanje, sloneče na izkušnjah lastne prakse, je bilo jasno in zanimivo podano ter mu je sledila razgibana, stvarna debata.
V skromen spomin društvene 701etnice je bil podan oris zgodovine celjskega in savinjskega učiteljskega društva, ki izza leta 1931. združena tvorita območje sedanjega društva. Zgodovino prvega je očrtal tov. Roš, drugega pa njegov bivši predsednik tov. Zdolšek. Celjskemu društvu, ustanovljenemu 1870., je bil prvi predsednik prof. dr. Lindner, ki je 16 let kazensko služboval na celjski gimnaziji, poznejši profesor na češki univerzi v Pragi in prvi moderni češki pedagog. Sledili so mu Bobisut, Lopan, Brezovnik, Zupanek, 1. 1889. Petriček, ki je še danes član društva, nato Gradišnik (soustanovitelj »Zaveze«), Štukelj, Černej, Brinar, Sivka, Gosak. Savinskemu društvu, ustanovljenemu 1874., so predsedovali Škoflek, Meglic, Vidic, Zotter, Vrabl, Jakše, Koch, Zdolšek m Jarh. Pregled društvene zgodovine je nudil tudi zanimiv pogled v tisto dobo, v narodne borbe na Štajerskem, pa tudi je pokazal na idealno, neustrašeno in delavno slovensko učiteljstvo in njegove predstavnike v težkih dobah, tako da so nam njih vzori v čast in bodrilo.
Sprejet je bil naslednji sklep: Po zakonu o ljudskih šolah učiteljstvo nima pravice do
1
SEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALKAM IN ODJEMALCEM ŽELI
AobStM fieoefiite Ju SPCCftO' mcvc iete
UČITELJSKA TISKARNA
S KNJIGARNO IN NJENIMA .PODRUŽNICAMA V MARIBORU IN CELJU
povrnitve dnevnic in potnih stroškov za po-sečanje uradnih okrajnih konferenc. Njegov materialni položaj pa je danes tako izredno slab, ko mora voditi življenje pod nivojem eksistenčnega minimuma, da ne prenese obremenjevanja s posečanjem konferenc daleč izven službenega kraja. Kakor se tudi uradnikom na visokih položajih in z velikimi prejemki priznavajo dnevnice in potni stroški za službena potovanja, tako naj se tudi uči-teljstvu za navedene namene. V izpolnitev te, zlasti danes upravičene zahteve, naj JUU po-krene potrebno akcijo.
Ob koncu je prispela na zborovanje pozdravna brzojavka mnogoletnih društvenih članov tov. Fine in Joška Bizjaka iz Ljubljane. ki sta čestitala društvu k njegovemu jubileju. Iskrena hvala!
Fran Roš, preds.	Josip Kotnik, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KRANJ
je zborovalo 14. decembra 1940. v risalnici dekliške ljudske šole v Kranju. Tovariš predsednik Rant je pozdravil navzočega šol. nadzornika in 54 tovarišev in tovarišic, ki so se udeležili zborovanja. Izrazil je veselje, da so zborovanja zopet dovoljena. Srečni smo, da še živimo v miru, zato sc vsi zavedamo, da so potrebne žrtve za obrambo države. Radi jih prenašamo, saj smo pripravljeni žrtvovati za domovino tudi življenje. Težko pa nam je, ko vidimo, da žrtve niso enakomerno razdeljene. Mali človek — uradnik in delavec — le še životari, manjka mu najnujnejše za golo življenje. Če nam ni mogoče dati poviškov v plačah, naj nas oblast zavaruje, da bomo dobivali nujno potrebne življenjske potrebščine po zmogljivih cenah.
Kljub težkim dnem učiteljstvo ne sme pozabiti svoje organizacije in njenih gospodarskih ustanov. Posvetimo jim več pozornosti, saj so tu, da jačijo naš stan v materialnem oziru, da skušajo nuditi pomoč članom naše učiteljske družine, ko pridejo težave in bridkosti.
Tovariš tajnik je v poročilu pozval članstvo, naj se v svojih izvajanjih točno drži delokroga organizacije. Razumeti moramo čas, v katerem živimo, ter se izogibati vsega, kar bi organizaciji lahko škodovalo.
Podal je delovni program za tekoče leto. — Na drugem zborovanju bo predavanje »Stremljenje učiteljstva po višji izobrazbi«. Na tretjem zborovanju bo metodičen nastop na primskovski šoli, ki ga bo imela tov. Bi-dovčeva Martina. Za četrto zborovanje bi želeli slišati kaj »O domovinski vzgoji«. Naprošajo se tovarišice in tovariši, da sc kdo javi za to predavanje.
Tovariš blagajnik je poročal o stanju blagajne.
Vsa poročila so bila sprejeta. Tovariš šolski nadzornik priporoča, da naj društvo ponovno pokrene akcijo, da bi sc uvrstilo Stražišče v drugi draginjski razred. Pravi, da so dekreti o napredovanjih že na srezu. Priporoča, naj se prošnje za napredovanja pravočasno in pravilno vlagajo.
Sledilo je poročilo o banovinski skupščini, ki ga je podal tajnik Žumer. Podal je mnenja in trenja, ki so se pojavila letos na skupščini ter očrtal delo v gospodarskem odseku.
Nato je učiteljstvo odšlo v Jugoslov. tovarno gumija v Kranju. Ogledalo si je delo, ki sta ga tolmačila zastopnika tovarne gg. Papež in inž. Gregorinčič. Vodstvo tovarne je podarilo učiteljstvu 5 kg radirk, ki naj jih dajo otrokom v razredih. Za darilo in tohna-čenje ter prijaznost izreka učiteljstvo najlepšo zahvalo.
Predsednik:	Tajnik:
Rant France s. r.	Žumer Anton s. r.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — VZHOD je zborovalo v soboto, 14. dec. 1940., v Ljubljani v Trgovskem domu. Zborovanja se je udeležilo 57 tovarišev in tovarišic — 73 %.
Zborovanje je otvorila tov. predsednica Fr. Završanova. Pozdravila je vse navzoče, še posebej pa novovstopivše člane: Rebolj Fr. iz Zaloga, Vodopivca iz Golega, Porenta St. od Sv. Jakoba in Flajsa Andreja iz Želimelj. Tov. Vodopivcu, ki je izgubil ženo, in tov. Selanovi, ki ji je umrla mati, je izrekla v imenu društva iskreno sožalje. Nato je zborovalcem sporočila žalostno vest, ki se je v zgodnjih jutranjih urah razširila po našem mestu, da je v Beogradu nenadoma preminul naš prosvetni šef, g. dr. A. Korošec. Zborovalci so vstali in počastili njegov spomin. — V svojem nadaljnjem poročilu je opisala delo in stremljenja organizacije za zboljšanje našega položaja, za zenačenje plač poročenih učiteljic z neporočenimi, napredovanja in kuriva, ki ne ustrezajo sedanjim razmeram.
Tov. tajnica Št. Podbevšek je prečitila dopis, ki dovoljuje sreskim učit. društvom zborovanja in jim določa delokrog, in dopis, v katerem pošilja Kmetijska zbornica sekciji JUU za dravsko banovino projekt zakona o ljudskih šolah. Ker se od zborovalcev nihče ne odloči za delo v posebnem odboru, ki bi proučeval projekt teh pravil, prevzame to delo društveni odbor.
Kot tretja točka dnevnega reda je sledilo poročilo o banovinski skupščini, ki ga je po-
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5
priporočata veliko izbiro damskega in moškega blaga, preproge, zastore, odeje, perje, puh itd. Postrežba solidna I
TELEFUNKEN
Modeli za 1941
Popularni Telefunken-ov super 054 GWK
To je popoln super z novimi jeklenimi elektronkami. Nove »U«- elektronke prihranijo mnogo toka, ne da bi zmanjšale učinek kakovosti.
Din 3400'—
Telefunken-ov velesuper 076 WK/GWK
Velesuper z ogromno rezervo energije. Opremljen je s 6 jeklenimi elektronkami. Ima 8 vglasilnih krogov, dvojno prestavo za iskanje postaj, magično oko in NAWI-membrano.
054 GWK
Din 5350'—
076 WK/GWK
Telefunken-ov specialni super 065 WK/GWK Telefunken-ov največji super D 707 WKK
065 WK/GWK
Koncertni super s 5 jeklenimi elektronkami, 6 vglašenimi krogi in z magičnim očesom. Aparat ima veliko rezervo energije ter izborno izravnavo fadingov. Elegantna kaseta iz orehovine.
Din 4475'—
„RADIO",
Razkošni super s 7 jeklenimi elektronkami in 7 vglašenimi krogi. Pred-stopnja s posebnim vhod: nim krogom. Ima napravo za avtomatično nastavitev postaj s 10 tipkami ter dvojne kratke valove od 13,7 m dalje. Opremljen je z vsemi tehničnimi odlikami. Izhodna energija 8 watov.
Nedosegljiv zvočnik premera 25 cm.
D 707 WKK Din 7700'—
družba z o. z. V LJUBLJANI
dal tov. podpredsednik Lulik Avgust. Zborovalcem je podal ves potek banoviske skupšči ne, opisal delo in vsa stremljenja sekcije za dosego stanovskih in pedagoških uspehov njenih članov. Seznanil je navzoče s predlogi nekaterih društev, ki zahtevajo znižanje članarine na račun izdatkov organizacije, ki se zlasti v teh težkih gospodarskih razmerah nikakor ne morejo upoštevati, še manj uresničiti. Člani našega društva se popolnoma strinjajo s pojasnili poročevalca in ugotavljajo, da je zahteva po znižanju članarine v teh časih neizvedljiva.
Pedagoško predavanje iz Mladinske psihologije, ki je bilo na dnevnem redu kot 4. točka, je vzbudilo med poslušalci veliko pozornost. Predavateljica ga. prof. Černejeva je izjavila, da so ji pripomogli do takega obvladanj a predmeta večletni študij in lastna opazovanja otroka v vseh njegovih razvojnih dobah. Navzoče je seznanila z najbistvenejšimi znaki duševne rasti otroka v posameznih dobah in je ponovno poudarila, da otrok ni miniatura odraslega po svojih duševnih sposobnostih, nego bitje zase, ki drugače sprejema svet in vse znake življenja kot odrasli. Iz vseh njenih izvajanj je sledil končni stavek, ki pravi, naj ne zahtevamo od otroka preveč, pa bo naše delo lažje in tudi otrok bo imel veselje z nami. — Predsednica se je predavateljici iskreno zahvalila za njena izvajanja.
Po predavanju je bila sprejeta resolucija s sledečimi sklepi: 1. Naše društvo popolnoma soglaša z delom vodstva sekcije in s sklepi, sprejetimi na banovinski skupščini; v danih razmerah je nemogoče znižati članarino ali okrniti postavke proračuna.
2. Sekcija naj še nadalje deluje na izboljšanju učiteljskega gmotnega položaja in stremi za tem, da se izenačijo prejemki poročenih z neporočenimi. Zaradi porasta cen kurivu, naj se izplačuje kurivo v naravi, ker gotovina ne ustreza dnevnim cenam.
Prihodnje zborovanje bo mesca februarja.
Predsednica zaključi zborovanje in se zahvali vsem navzočim.
Završan Franja, preds. Podbevšek Št., taj.
Učiteljska tiskarna
—t Šol. odrom priporočamo mladinsko igro »Sirote«, ki jo je spisal priznani pisatelj Anton Ingolič.
Igrica je povzeta po povesti »Sirote«, ki je izhajala v »Našem rodu« in je vzbudila mnogo zanimanja, ker je vsebina vzeta iz življenja najbednejših otrok.
Sirote ne bodo delale nobenemu šolskemu odru težave. Prepričani smo, da bo zaradi tega sprejeta z občim zadovoljstvom. Igra je zelo primerna za božičnico.
Cena knjižici je 12 din. Šolski odri, ki kupijo en izvod, so oproščeni plačevanja tantiem za uprizoritev.
—t Mirko Kunčič: Triglavske pravljice.
Učiteljska tiskarna je začela izdajati posebno zbirko »Triglavskih pravljic«. V prvem zvezku je izšla Kunčičeva povest za mladino »Dovški zmaj«. Knjiga je prav lepo opremljena in jo krasi 22 zelo lepih in naid vse posrečenih ilustracij akad. slikarja Maksima Gasparija, — Cena 28 din je tako nizka, da bo omogočila vsakomur nakup te knjige, ki bo najlepše darilo naši mladini.
—t V Knjigarni Učiteljske tiskarne v
Ljubljani in v njenih podružnicah v Celju in Mariboru si boste lahko nabavili banovinske zvezke za šolske naloge, ki so vpeljani namesto državnih. — Risanke niso predpisane, zato uporabljajte one, ki jih izdeluje in prodajajo naše knjigarne.
—t Nazorno učilo za zgodovino je Iva
Jančiča: Naša zgodovina v 3 delih. Za 65 din dobite knjigo, ki vam bo služila pri pouku v popolno zadovoljstvo.
—t Ko pridete v Ljubljano, Maribor ali Celje, ne pozabite obiskati Knjigarno Učiteljske tiskarne.
—t Za pouk zgodovine in zemljepisja si
nabavite zgodovinske in zemljepisne sličice. Serija 30 zgodovinskih ali 30 zemljepisnih slik stane 4 din.
—t Peresa, svinčnike, kuverte, črnila, pisarniške in šolske potrebščine si najceneje dobavite v Knjigarni Učiteljske tiskarne t Ljubljani.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služijo t posredovalne in sodalne namene občinstva, vsaka beseda 50 par Naimanjši znesek Din 5-—
DEKLE
21 let staro, izučena kuharica, gre v službo k učiteljskemu paru ali drugam v privatno hišo. Ponudbe z navedbo plače na šol. unravrtcljstvo Dolnja Bistrica, Črensovci. Prekmurje.
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA I
Največja izbira! *
Oglejte si naše izložbe!
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
FR. P. ZAJEC
izprašan optik in urar
LJUBLJANA
sedaj Stritarjeva ulica 6, pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, daljnogledi, barometri, toplomeri, hjrgr» metri itd. — Velika izbira ur, zlatnine in srebrmne.
Ceniki brezplačno.
Kvalitetna optika.
V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njenih podružnicah v Mariboru in Celju dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom, knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo.
Primerna • V
božicnajarila
'	IGN. ŽARGI
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA ŠT. 11
Mestna hranilnica

N N




o


J*
ts
ljubljanska