Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul,6/lll WEMEC Telefoni aredniitvn ln npraves 404)1, 40-03, 40-03, 40-04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račuu: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Ounaj 24.797 (j pra vu; Kopitarjeva ulica štev. 6, „2 teti miru na Jadranu" K 2 letnici belgrajskih sporazumov V soboto in nedeljo so bile po vsej Italiji in Jugoslaviji spominske proslave ob priliki dve-letnice, odkar je bila 25. marca 1937 v Belgradu med Italijo in Jugoslavijo podpisana prijateljska pogodba, ki je obema jadranskima sosedama odprla nova pota plodnega sodelovanja za dosego idealov, ki so njima skupni, in ki je kot nova osnova tako italijanske kakor jugoslovanske zunanje politike pomenila zgodovinski preokret v evropski politiki, ker je iz jadranskega področja odstranila vsa nesoglasja in zajamčila nemoteno uživanje miru. Italijanski zunanji minister grof Ciano in zunanji minister Jugoslavije Cincar-Markovič sta ob začetku tretjega leta italijansko-jugoslovanske prijateljske pogodbe pomen tega dogodka zelo jasno pribila v brzojavnih pozdravih, ki sta jih izmenjala na dan druge obletnice podpisa pogodbe. Dr. Aleksander Cincar - Markovič je italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu poslal naslednji brzojavni pozdrav: »Ob drugi obletnici podpisa belgrajskih sporazumov, ki pomenijo srečen začetek odnošajev prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo prosim Vašo Ekscelenco, katere ime je zvezano e to zgodovinsko listino, kije postala ena od osnov politike obeh naših držav, da sprejme moje najprisrčnejše pozdrave in izraze mojih prijateljskih čustev. Skušnje teh dveh let, ki jih je še bolj utrdilo nespremenjeno prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, bodo, kakor sem prepričan, pomagale do še večjega razvoja v plodnem sodelovanju za skupne koristi naših držav in za mir.« Grof Galeazzo Ciano je našemu zunanjemu ministru na ta pozdrav odgovoril z naslednjo brzojavno čestitko: »Najprisrčnejše se vam zahvaljujem za pozdrav, ki ste mi ga ljubeznivo poslali ob drugi obletnici podpisa belgrajskih sporazumov. Kakor ločno poudarjate, predstavljajo ti sporazumi eno izmed osnov za politiko naših držav. Zveze zaupnega prijateljstva, ki so ga ti sporazumi ustvarili med Jugoslavijo in Italijo, so se v teh dveh letih okrepile s sodelovanjem, ki je med našima vladama in med našima ljudstvoma ustaljeno, s sodelovanjem, ki bo v bodočnosti še bolj zaupljivo in še bolj plodno. Čustvom nespremenljivega prijateljstva do Jugoslavije, ki vam jih izražam v imenu fašistične vlade, se pridružujejo najodkritosrčnejša čustva, ki jih osebno pošiljam Vaši Ekscelenci s svojimi najboljšimi željami.« V besedah obeh odgovornih predstavnikov italijanske in jugoslovanske zunanje politike se odražajo pravi odnoišaji med obema jadranskima sosedama, a tudi prava vrednost teh sporazumov v izredno motni dobi evropske politike. Zelo prisrčen odsev eo uradne izjave italijanskih in jugoslovanskih državnikov dobile pri številnih kulturnih proslavah, ki so se v soboto in v nedeljo vrstile po obeh državah z namenom, da dajo poseben poudarek temu dogodku in da pred vso Evropo tolmačijo in pričajo, da so belgrajski sporazumi v teku dveh let prešli v živo življenje obeh ljudstev in da odpirajo še nove možnosti blagodejnega sodelovanje v bodočnosti, ko bodo ustaljena mirovna polja izredne važnosti. A tudi tisk je v obojih državah na zelo viden način praznoval ta dogodek ter s toplimi besedami razlagal pomen jugoslovansko-italijanske prijateljske pogodbe prav v sedanjem času. V obojem tisku so odkritosrčno prišle do izraza želje, ki jih obe državi gojita za nadaljevanje vzajemnega dela, kakor tudi za uspeh poslanstev, ki jih obe državi hočeta izpolniti na življenjskem prostoru, ki jima je določen. Tako piše »Popolo dTtalia«, ki spada med polslužbena glasila italijanske vlade, »da je Italija mnenja, da je prijateljstvo med njo in Jugoslavijo v kočljivem trenutku mednarodne politike bolj, ko kadarkoli prej temelj miru,« medtem ko je diplomatski urednik službene poročevalne agencije »Štefani« bil pooblaščen, da objavi sledeče pojasnilo: »Zadnja leta je prišlo do mnogih dogodkov v Srednji Evropi. Ti dogodki eo narode in države postavili v nove položaje. V tej dobi burnih mednarodnih sprememb, ki so docela spremenile prejšnje ravnovesje, so italijansko-jugoslo-vanski sporazumi pokazali vso svojo življenjsko moč. V Italiji in v Jugoslaviji smatrajo te pogodbe kot osnove svojih politik. Zato gleda Italija z globoko simpatijo na vse, kar bi v tej zvezi moglo pospešiti razvoj prijateljstva in sodelovanja med obema državama.« »Messagero«, ki izhaja v Rimu, piše o prizadevanjih Jugoslavije, da reši hrvatsko vprašanje, ter pristavlja: »Italijanski narod si želi srečno in brezskrbno Jugoslavijo in bo rad pomagal k njenemu kulturnemu in gospodarskemu razvoju « »Piccolo« v Trstu pa meni, da »pada dan 25. marca letos v razdobje silno rahločutnega mednarodnega življenja, v dobo, ko je prijateljska država začela dokončno urejevati notranjo ustalitev, ki jo žele vsi oni. ki na to državo gledajo tako, kakor zasluži, v pravi njeni vrednosti.« Ko je Mussolini v nedeljo, ob 20 letnici ustanovitve fašističnega gibanja, v svojem govoru tudi omenil Jadran — kjer, kot je dejat — »pomembne italijanske koristi ne izključujejo koristi Slovanov« —, je dodal, da tamkaj vlada mir, mir, ki ga na drugem mestu svojega govora želi dolgega, da bo mogel zavarovati razvoj omike. Tej želji se vse jugoslovansko ljudstvo od vsega srca priključuje in bo za njeno uresničitev sodelovalo v duhu nesebičnega odkritosrčnega prijateljstva, ki je pred dvemi leti zraslo na Jadranu iz obojestranske globoke želje po miru, ki naj bo trajen med obema državama. za razbita Burgos, 27. marca. b. Uradni krogi, ki so bili doslej tiho glede pogajanj z vojno junto Madrida, so danes izdali uradno poročilo, v katerem poudarjajo, da pogajanja z madridskim obrambnim svetom niso uspela zaradi pogojev, ki jih je ta svet postavil, general Franco sam pa je zahteval brezpogojno predajo vseh republikancev in razen tega zahteval tudi jamstva, da vojna junta v Madrid u govori tudi v imenu ostalega republikanskega področja. Ker ta junta ni mogla tega generalu Francu zajamčiti, so bila pogajanja prekinjena. Stališ če vlade generala Franca glede prekinitve pogajanj je posneto v sledečih 7 točkah: 1. Vlada generala Franca je za popolno narodno samostojnost in neodvisnost. Nobenega koščka španske zemlje ne bo Francova vlada odstopila komurkoli, niti bodo doslej pridobljene pravice okrnjene; 2. Spoštovanje življenja in premoženja vsega ljudstva iz republikanskega področja. Izvzeti so le oni, ki so storili kake zločine; 3. Republikanska Španija preneha obstojati, ker to ne odgovarja zahtevam naroda in tradiciji; 4. Spoštovanje življenja in premoženja vseh onih državnih uradnikov republikanske Španije, ki niso storili kakega slabega dela, temveč so opravljali le svojo dolžnost; spoštovanje in svobodo vseh onih republikanskih miličnikov, ki so se borili le na fronti in nimajo na vesti nobenega zločina; Spoštovanje življenja jn svobode vseh marksističnih vodij, ki niso vmešani v zločine; 7. Rok 25 dni za vse one, ki se hočejo umakniti iz Španije. Glede ofenzive, ki jo je general Franco pričel, poudarjajo nacionalistični poveljniki v letakih, naj republikanci razobesijo povsod bele zastave, če jim je do življenja in svobode. Miličniki bodo najpreje odposlani v koncentracijska taborišča, dokler ne bo vojna končana, nato pa bodo spučenl na svobodo, ko bo nacionalistična oblast ugotovila, da niso zagrešili nobenega zločina Kdor stopa v borbo z vlado generala Franca, za tega ni milosti. Sedanjo ofenzivo na Madrid vodita dve armadi generala Franca, v rezervi pa jih je še 10. Te bodo poslane v borbo le po potrebi. Velika Francova ofenziva v srednji Španiji Rdeče čete se vcciidcl brez boja udajajo Ker ni prišlo do sporazuma med Francom in voditelji rdeče Španije, je včeraj narodna vojska pričela z obširno zasnovano ofenzivo, ki naj po mnenju vojaških strokovnjakov zada smrtni udarec rdeči Španiji. Proti pričakovanju in raznim časnikarskim napovedim pa Franco ni pričel napada pri Madridu, temveč v Srednji Španiji in sicer nekolko južneje od ozemlja, na katerem so že lani divjali hudi boji za znana ležišča živega srebra pri Almadenu. Sedanja Francova ofenziva ima smer od zapada proti vzhodu in se razvija med obema železniškima progama, ki tečeta od vzhoda proti zapadu in ki se končno združita pri Puertolani sredi važnega rudniškega ozemlja južno od Ciudad Reala. Ofenziva jc takoj prvi dan dosegla velike uspehe. Razvija sc v širini kakih 50 km in jo napad že prvi dan prodrl v globino nad 40 km. V teku dneva so bila zasedena važna mesta vzhodno od reke Zujar in siccr H i n o j o s a del Duque, Santa Eufemia, E1 Visa, Fuento la Lanclta, V i 11 a -nueva del Duque, Alcarace-jos, Dos Torres in Pozoblanco Franco je zahteval brezpogojno predajo „Besedo imajo spet topovi" poroža Agcncija Slcfani i krogi, ki so bili Odpor rdečih čet je bil malenkosten. Mnoge diranjem tudi na toledsk fronti, kjer s< Odpor rdečih čet je bil malenkosten. Mnoge čete so izobesile bele zastave in se sploh niso branile. Ujetih je bilo, kakor poročajo iz Seville, okrog 10.000 miličnikov. Takoj prvi dan je bilo zasedenih okrog,* 40 večjih in manjših selišč na prostoru 700 kvadr. km. Prebivalstvo pozdravlja Francove čete kot rešitelje izpod rdeče nadobla-6ti. V teku včerajšnjega dne je Francova ofenziva na splošno dosegla črto ob reki Guadalmcz, ki teče od Pozoblance proti severu in sc severno-zapadno od Almadena izliva v Zujar. Že pred Aimadenom Bilbao, 27. marca. AA. DNB: Operacije v odseku Cordobe se nadaljujejo od davi ob 5. Maroški armadni zbor pod poveljstvom generala Ja-gue in andaluzijski armadni zbor pod poveljstvom Castellanosa prodirata z velikimi motoriziranimi oddelki zelo hitro, ker se republikanci takorekoč sploh ne upirajo. Okoli 8 zjutraj so stali nacionalisti že pred Aimadenom. Druga nacionalna kolona prodira v vzhodni smeri proti J a e n u. Več oddelkov je dobilo nalog razdeliti med prebivalstvo osvobojenih krajev kruh in živež. Ofenziva iudi pri Toledu Burgos, 27. marca. c. Vrhovno poveljstvo je objavilo, da so nacionalistične čete začele s pro- diranjem tudi na toledsk fronti, kjer so prebile republikansko fronto in sedaj brez večjih ovir prodirajo naprej. Pri tem je bilo mnogo republikanskih miličnikov ujet h. in pri Talaveri Burgos, 27. marca. c. Nacionalistična ofenziva se širi tudi v odseku pri T a 1 a v e r u , kjer nacionalisti tudi niso naleteli na skoraj nikak odp ,r. Francija izroči republikansko brodovje v Bizerti generalu Francu Pariz, 27. marca. Francoska vlada je sporočila generalu Francu, da je bivše špansko republikansko brodovje, ki je pribežalo v Bizerlo, last nacionalne Španije in da je v Bizerti na razpolago njegovi vladi. Španska nacionalna in francoska vlada se bosta natančno domenili glede izročitve tega brodovja. Brodovje bo prevzela komisija španske narodne vlade, ki bo prispela kmalu v Bizerto in bo brodovje pregledala. Po,pravila, ki so potrebna, bo izvršil, oziroma jih je deloma že izvršil francoski mornariški arzenal v Bizerti na stroške španske vlade. Danes je zapustil gibral-tarsko luko rdeči rušilec »Luiz Diaz«, ki je dvignil nacionalno zastavo Ln odplul v nacionalno špansko pristanišče. Slovaška - Litva - Romunija Kako sodijo v Parizu in v Berlinu o dogodkih glede teh treh držav Glas iz Berlina Monakovo, 27. marca. Glasilo narodnosociali-stične stranke »Volkischer Beobachter« posveča sedanjemu mednarodnopolitičnemu položaju uvodnik, v katerem daje o položaju naslednjo podobo: »Za češko državo zaradi njene nesrečne zemljepisne lege ni bilo nobene druge pravo rešitve, kakor te, da je bila priključena veliki nemški državi. Za Slovaško zadostuje za enkrat položaj, ki ga jc določila pogodba o zaščiti. Za našo ostale sosede na vzhodu — Litva in Romunija spadata med nje — pa njihova lastna korist kakor tudi korist Nemčije ne zahtevata drugega kakor tesno gospodarsko sodelovanje in prilagoditev.« Mnenje v ParFzu »Romunija je prišla pod gospodarsko odvisnost Nemčije« Ziirich, 27. marca. »Neue Ziircher Zeitung« objavlja glede dogodkov v Srednji Evropi, ki so se pripetili zadnjo 10 dni, sledeča razmišljanja svojega pariškega dopisnika: »Pariz stoji pod zaskrbljenim vtisom nemških uspehov zadnjih 10 dni. Nemška vzhodna politika napreduje nemoteno dalje, toda med tem ko se ob priliki seplemberske krize Parižani niso mnogo gnali' k srcu teh dogodkov, vodi danes o njih računa sleherni tudi najmanjši človek, ker čuti, da gre sedaj za varnost evropskega spopada.« »Priključitev Slovaške in Litvo k političnemu vplivu Nemčije jemljejo na znanje kot gotovo dejstvo, proti kateremu ni nič napraviti. Nemčija bo na svoj način opravila obrambo in zaščito teh držav. To pravi, da jih vzame v svojo posest.« »V kolikor tiče Romunije in njene gospodarske pogodbe z Nemčijo, si v Parizu navzlic službenim tolažilom in ublaževanjem, ki so izšla, Začela so se pogajanja o usodi Madrida. Zgoraj levo kraljevski grad v Madridu, spodaj vhod y stadion, desno »Dum tiska«. ne delajo več nobenih utvar in listi zelo prostodušno pišejo o posledicah te pogodbe. Tako piše med drugim »Journal des Dcbats«: »Tesna gospodarska zveza med Nemčijo in Romunijo je postala dejstvo. Tesna, kol je zveza med jezdecem in konjem. Nemčija je konjenik. Romunija je konj. Nemčija je s to pogodbo dobila v roke pravico do vodstva in bo romunsko gospodarstvo vodila po svoji razsodnosti. Nemška industrija bo Romuniji pošiljala še naprej svoje orožje in bo Nemčija s tem obdržala v rokah silno važno sredstvo za nadzorovanje romunske armade. Romunija je obdržala svobodo glede dosedanjih petrolejskih vrelcev in bogastev, ki. jih dajejo, toda izročila je Nemčiji ves petrolej, ki bi ga nova podjetnost mogla najti. In tega je veliko. Nad vsem novo odkritim petrolejem pa bo imela Nemčija izključni monopol. S priključitvijo Češke si je Nemčija v vojaškem pogteclu zavarovala hrbet. Z gospodarsko pogodbo z Romunijo si je zagotovila petrolej in živež. S Slovaško je spravila Poljsko med stiskalnik od severa in od juga?« S pogodbami s Slovaško, Litvo in Romunijo, tako pravijo v Parizu, si je Nemčija pridobila neprecenljive nove postojanke na vzhodu, s katerimi bo treba v bodočnosti računati. Litvanska vlada odstopila Kovno, 27. marca. c. Litavska vlada je odstopila. Predsednik republike je naročil načelniku generalnega štaba, cla naj sestavi novo vlado. Sprememba vlade je prišla nekoliko nenadoma in zdi se, da je to nekakšen odmev potez, Iti jih je v klajpedskem vprašanju izvedla prejšnja vlada. Sicer pa še ni ničesar znanega o tem, kaj naj pomeni ta nenadna sprememba vlade. w ffSvica za enkrat še ni v nevarnosti1 Bom, 27. marca. AA. Havas: Švicarska telegrafska agencija uradno objavlja: V nekalerili krajih naše države so bile razširjene vesti, ki so povzročile vznemirjenje med prebivalstvom. Objektivno gledanje na politični položaj, kakor tudi verodostojna poročila, s ka terimi razpolagajo vojaške oblasti, dokazujejo, dn so vesti o neki skorajšnji posrednji ali neposred ni nevarnosti za Švico brez vsake podlage. Beril, 27. marca. A A. Ilavas. Zvezni svet jc sklenil na svoji današnji dopoldanski seji podali šali za en teden ali dva službo obmejnih čet in službo žo mobiliziranih teritorialnih oddelkov Ostale teritorialne čete bodo pozvane na šestine sečno odslužitev svojega roka v letu 1939. Dunajska vremenska napoved: Nekoliko topleje, sicer pa brez bistvenih izprememb. Zcmunska vremenska napoved: Južni veter: pretežno blačno, tu pa tam dež. Politični pogovori v Belgradu Ponedeljska belgrajska »Politika« poroča, da je v soboto prišel v Belgrad zaupnik dr. Mačka, sarajevski odvetnik dr. Juraj Šutej. Preden je odpotoval v Belgrad, se je mudil v Zagrebu pri dr. Mačku. Dr. Sutej je nameraval ostati v Belgradu dva dni. V nedeljo dopoldne se je sešel z zastopniki srbijanske združene opozicije, dr. Tri-funovičem, Ninčičem, Groloin, Vlajičem, Krsto Mi-letičem, dr. Tupanjaninom, dr. Milanom Kostičem kakor ludi z Bogoljubom Jeftičem in Jovanom Banjaninom. Ker pa je dr. šutej nenadno obolel, se je že v nedeljo popoldne odpeljal iz Belgradu domov. Ne po receptu Juraja Demetroviča »Hrvatski Dnevnik« odgovarja na pisanje zagrebških »Novosti- o Članku Juraja Demetroviča. Tako le piše: Današnje »Novosti«. ('25. sušen) navajajo Deinetrovičev članek, ki Demetrovič v njem obravnava, kaj bi danes počel Stjepan Radič, ako bi že živel. Deinolrovič pravi, da bi Radič ne poslavljal vprašanja, kam pojdejo Hrvati, kakor ga je postavil »Hrvatski Dnevnik«. — - Hrvatski Dnevnik« pa tega vprašanja ni postavil zato, kakor da bi ne .vedel, po kateri poti naj Hrvati gredo, marveč zato, da naglasi, da hrvatski narod živi v odločilnih časih. Demetrovič govori, kako bi danes Stjepan Radič reševal državo, ker je bil vedno za državo. Znano pa je, kako se je Demetrovič obnašal zoper Radiča ter ga imenoval največjega sovražnika države. Politika, ki jo danes zastopa Demetrovič, prav golovo ni v interesu ne lo napredka, marveč tudi ne v interesu obstanka države. Nujni državni interes zahteva, da se urede odnošaji med Hrvati in Srbi. Prav gotovo pa se ti odnošaji ne morejo urediti po receptu Juraja Demetroviča, ker so po tem receptu delali več ko 20 let, nakar se je ugotovilo, da je sedanje stanje prav posledica delovanja na temelju takih koncepcij. Skušnje pri nns in okoli nas nas uče, da pot, ki jo priporoča Demetrovič s tovariši, ue vodi k dobremu. Zoper pisanje »Jugoslavenske pošte« Pred nekaj dnevi je sarajevska »Jugflglaven-ska pošta prinesla članek o sporazumevanju bosanskih Srbov z bosanskimi Hrvati-katoličani. Zagrebški »Obzor« pa je 25. sušca prinesel članek zoper tako razlaganje sporazuma. Pravi, da je tako pisanje dokaz, da nekateri hočejo s takim sporazumom odbiti bosanske muslimane, kar pa ne bi bilo pravilno reševanje tega vprašanja. — Nato posveča dolgo obravnavo bosanskim muslimanom in tudi drugim Hrvatom po vsej državi. K sklepu pa veli: »Vsekakor pri končnem urejevanju razmerja med Hrvati in Srbi Zagreb ne bo pozabil in ne more pozabiti niti ene veje hrvatskega naroda. Zagreb tega že zaradi tega ne more storiti, ker bo Belgrad upoštval vse Srbe, kakor bo tudi Ljubljana upoštevala vse Slovence. Sicer pa tudi ne more biti pravilnega reševanja odnosov med Hrvati in Srbi, če sporazum ne bo zajel obeh narodov,, »ašuga. in.»sr.bsktigu,,.-Ntti. bodo. torej mirni ludi nasi 'boSansko-hercegovski muslimani in mirni bunjevski in šoksli Hrvati, ker se "pereča politična vprašanja ne bodo reševala ne mimo njih, še mnogo manj pa zoper uje.« 0 čem piše hrvatska »Nezavisnost« Že večkrat smo navajali, kaj piše glasilo hrvatskih frankovcev »Nezavisnost- , ki kot tednik izhaja v Zagrebu ter je njegov odgovorni urednik dr. Stjepan Landikulič. Zn duh in miselnost trga frankovskega glasila so značilni članki, ki jih ta~list prinaša. Zgolj zaradi informacij smo naši javnosti dolžni navesti nekaj podatkov. V številki od 24. sušca je list na uvodnem mestu prinesel članek z naslovom »Žalost naših rdečkarjev«, kjer dolži vodstvo HSS, češ da ljubimkuje z ljudsko fronto in Židi ter da je tem hrvatskim predstavnikom hrvatski Starčevičanski nacionalizem trii v očeh. List hudo zamerja voditeljem HSS, ker "»doslej niso imeli še nobenega shoda« na katerem se ne bi bili z vso silo zaleteli v totalitarne države, na Hitlerja in Mussolinija«. V drugem članku napada hrvatsko časopisje na sploh ter veli, da je vse v službi židomarksizma. — V političnem pregledu razlaga list, kako^ lepo je Nemčija sprejela izvolitev novega papeža. — Na zadnji strani ima članek, v katerem napada poslanca HSS inž. Avgusta Košutiča ter njegovega sodelavca v Hrvatskem radničkem savezu Pečm-ka, kateremu v oklepaju prisoja, češ »da je; sigurno porijeklom Kranjac«. Na isti strani piše o HSS v Sisku, Češ da je to gola ljudska fronta, nakar govori, kako Nemčija skrbi za socialno po-vzdigo delavstva po njenih podjetjih. — Iz navedenih podatkov razvidimo, kakšen duh vlada v glasilu hrvatskih frankovcev, ki so si izbrali geslo »Hrvatska Hrvatom!« List, ki je prenehal V Zagrebu je izhajal »Glasnik JRZ za savsko banovino . Bil je v glavnem glasnik tiste strujc, ki se je na Hrvatskem iz nekdanje JNS pridružila JRZ ter potem pod njenim imenom na Hrvatskem nadaljevala svojo nekdanjo politiko. — Kakor poročajo hrvatski listi, ju ta »Glasnik« sedaj prenehal izhajati, Strankarski sestanki v Srbiji V nedeljo so imele stranke srbijanske opozicije po deželi in v Belgradu več sestankov. V Belgradu so se sešli na posvet pristaši skupine Ace Stanojevlča iz nekaterih okoliških krajev. Sestanek je vodil bivši radikalni poslanec Aleksa Žujcvič, govoril pa je bivši poslanec Stojan Špa-dijer. V kosmajskeiii okraju so imeli pristaši te skupine še posebej dva sestanka. Dr. Lazar Markovič pa je imel zborovanje v Cnčku, kjer je govoril o hrvatskem vprašanju. Srbski zemljorad-niki so imeli zborovanje v Sremski Mitrovici ter v Zablatju pri Cačku Demokratski poslanec Trip-ko Žugič je v imenu Davidovičeve skupine imel govor na plesu te strankarske organizacije, kjer je pristaše pozdravil v imenu Ljube Davidoviča. HSS je imela širšo konferenco v Bihaču v Bosni, kjer sla govorila dva poslanca, ki sta nato odpotovala v Cazin, kjer je bila drugi duu tudi konferenca. Belgrad. 27. marca. A A. Z odlokom prometnega ministrstva se dovoli polovična voznina na državnih železnicah članom srbskeaa čebelarskega drtiMva ki se udeleže letnega občnega zbora v Belgradu 10. aprila t. 1. Volitev v Pokojninski zavod ne bo! Poročilo predsednika volivne komisije. — V Sloveniji je potrjena le po ena kandidatna lista, v Dalmaciji pa sta dve nameščenski Ljubljana, 27. sušca. Predsednik volivne komisije za volitve v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je izdal naslednje poročilo volivne komisije: Po volivni komisiji Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani za volitve delegatov občnega zbora potrjene kandidatne, liste so objavljene v uradnih listih dravske in primorske banovine ter v »Službenih novinali«. Zu v o I i v n o it k r o ž j o Slovenije jo potrjena le po ena kompromisna kandidatna lista iz skupine nameščencev in sliižhodajalcev, in sicer.: 1. kandidatna lista »Združena lista zasebnih nameščencev« in 2. kandidatna lista »Združenih delodajalcev«, in se zato volitve ne bodo vršile, temveč bo vo- livna komisija proglasila dne 4. aprila t. I. vse kandidate za izvoljene. Za v o I i v n o okrožje Dalmacije je skupina službodajalcev vložila le eno kompromisno kandidatno listo, ki je odobrena po volivni komisiji. Iz skupine nameščencev pa sta vloženi dve kandidatni listi, in sicer: 1. Kandidatna lista hrvatskih namještenika in 2. Kandidatna lista Botič S. P. N. 1 pomorci. Obe listi sta po volivni komisiji potrjeni, glasovnice so že odposlane in se bodo samo za te dve listi vršile dne 4. aprila 1939 volitve. Po Sloveniji še vedno krožijo agitacijski letaki, ki pa so brezpredmetni, ker se volitve v Sloveniji ne bodo vršile. Pesem o koncentraciji v Sloveniji Neznansko so mili glasovi, ki jih g. Kramer in njegovo »Jutro« spuščata v prilog »konccntracije«. Pri tera je glasilo JNS ogorčeno in užaljeno, da tudi »Slovence« ni enako navdušen za to originalno iznajdbo JNS, katere poglavitni namen bi bil obuditi flekaj političnih mrtvakov v življenje. Toda, ker je že beseda o koncentraciji, bo vsak resen človek najprvo vprašal, s kom naj se v Sloveniji koncentriramo? G, Kramer bi seveda hotel, da z onimi opozicionakiiaii voditelji, ki so pri zadnjih popolnoma svobodnih državnozborskih volitvah, ki so bile po volivnem zakonu, ki ga ie sedanja opozicija sama izdelala in uzakonila — izšli brez mandata. One, ki jih je slovenski narod sam izločil iz svojega političnega zastopstva in jim odrekel mandat, da bi v njegovem imenu kje nastopali in govorili, — te ljudi naj bi torej z neko »koncentracijo« zopet privlekli iz politične ropotarnice, da bi v tem važnem trenutku odločali o narodovi usodi, Toda slovenski narod je ravno zaradi tega z njimi pomedel, ker so slovenskim interesom še vedno bili v škodo, kadar koli so imeli priliko, politično zastopati Slovence. Spomnimo se le Shodi ministra dr. Kreka Ljubljana, 27. marca. AA. 25. in 26. t. m. jo bilo v krškem okraju šest velikih shodov krajevnih organizacij .1RZ. Shodov se je udeležil tudi poslanec tega okraja gradbeni minister dr. Krek. Vsi li shodi so se spremehili v prave velike politične shode. Minister Krek je informiral prisotne o našem notranjem in zunanjepolitičnem položaju ter oslro obsodil vse tiste, ki širijo razne alarmantne glasove. Ministrova izvajanja so vsi poslušali z največjo pozornostjo in sprejeli z navdušenim odobravanjem. na vidovdansko ustarvo ali pa na dobo diktature JNS, ki je Slovenijo gospodarsko, kulturno in politično najhuje udarila. In koga predstavljajo ti gospodje, ki bi se. tako radi koncentrirali? G. Kramer morda 10.000 glasov, g. Pucelj približno prav toliko, socialisti in komunisti pa ostalo polovico »junaške čete«, o kateri je govoril g. Kramer v senatu, ako prištejemo še par tisoč mačkovcev. Od te »junaške čete«, ki je tako mnogolična, kot le kaj, bi seveda vsaka frakcija hotela imeti v vladi vsaj enega zastopnika, torej saj 5 ministrov, ker sicer bi koncentracija ne bila popolna. Vsaka teh frakcij namreč še tudi danes hodi svoja pota in dela svojo »politiko«, kar nazorno kaže njih govorjenje in pisanje njihovih glasil. Od take koncentracije bi ne Slovenci ne sporazum s Hrvati prav ničesar ne pridobil, ampak bi bila najresnejša ovira resnični sporazumni politiki in pomirjenju v državi, G. Pucelj kot vodja kmetijcev je v senatu po svoji stari navadi napadal politiko, ki jo odobrava slovenski narod, zastopniki JNS so sicer govorili za sporazum,- a so kot edina stranka poudarili, da vztrajajo slej ko prej pri unitarizmu. Socialisti in komunisti gonijo naprej svoje kulturnobojne šlagerje in mačkovcem je bilo iz Zagreba povedano, da ie Hrvati desinteresirajo na usodi Slovenije ... Tako je v resnici za lepimi koncentracijskimi kulisami, ki jih postavljata g. Kramer in njegovo »Jutro«. Cilj, ki ga ta akcija zasleduje, ni tako pesniški, ampak zelo prozaičen. Vse se zgrinja v eno željo, kako bi eden ali drugi gospod od JNS mogel s pomočjo »visoke politike« in političnih intrig priti do oblasti, potem, ko je ljudstvo to gospodo v Sloveniji in po vsej državi tako neusmiljeno treščilo ob tla. Toda prav zato, ker je sedanji čas bridko resen, se ni mogoče igrati s takimi jalovimi političnimi eksperimenti, ki bi jih tudi velikanska večina politično zrelega ljudstva odločno odklonila. Celjski mestni svet Celje, 27. marca. Nocoj ob pol 7 je bila v posvetovalnici mestnega poglavarstva prva redna seja mestnega sveta, ki ji je predsedoval novi celjski župan dr. Alojzij Voršič. Udeležili so se je tudi novi mestni sVetniki gg.: skupščinski podpredsednik Alojzij Mihelčič, tajnik upravnega sodišča dr. Jakob Mlinar, ravnatelj Banovinske hranilnice Oskar Č e r n e 1 č in železniški uradnik Anton Repnik. G. župan Je pozval novo imenovane mestne svetnike, nnj prisežejo, kar so tudi storili. Po prisegi jim je čestital ter jih zaprosil, naj pridno sodelujejo v celjski mestni občini. . Sledilo je poročilo o oddaji občinskih poslov« G. Alojzij Mihelčič je dal natančno poročilo o bilanci občinskih poslov. Bilanca zaznamuje 84 milijonov din aktiv in 15 milijonov din pasiv. Cisto premoženje mestne občine znaša 27; marca 1939 19 milijonov din. Bivši župan, poslanec Mihelčič se je tudi zahvalil vsem mestnim svetnikom za sodelovanje in je želel obilo uspehov svojemu nasledniku. Nato je spregovoril novi celjski župan g. dr. Voršič in med drugim naglasil: »Pred štirimi leti je bilo ustvarjeno veliko Celje, kateremu je bil postavljen na čelo kot prvi župan naš nad vse sposobni in Izkušeni ugledni meščan Alojzij Mihelčič. Uspehov polno, nesebično in požrtvovalno delo prvega župana velike celjske mestne občine je povzdiglnilo našo lepo savinjsko metropolo na tako višino kulturnega, socialnega in gospodarskega napredka, kakršnega naše mesto doslej še ni bilo deležnoi Odlične sposobnosti našega prvega velikoceljskega župana so nam ga poklicale na drugo mesto. Za* pustil pa je s svojim prvim županovanjeni bogat spomenik svoje delavnosti. Mesto Celje bo obdržalo njegovo ime trajno v najlepšem spominu! V imenu mesta Celja, celjskega mestnega sveta in V 6vojem imenu se mu ob odhodu z županskega mesta za ves njegov veliki in uspehov polni trud najlepše zahvaljujem! Za naslednika prvega velikoceljskega mestnega župana sem bil določen jaz. V polni meri se zavedam, da je to mesto združeno z dolžnostmi in žrtvami, katerim se moram popolnoma podvreči. Veliko delo mojega prednika Alojzija Mir helčiča mi bo merilo za moje bodoče delo. Podpirali ste pri velikem delu za napredek velikega Celja z vso vnemo in navdušenjem prvega velikoceljskega župana. Prosim vas, da podpirate tudi moje delo z vso naklonjenostjo in požrtvovalnostjo! Moja najprisrčnejša želja in prošnja je, da delamo vsi skupaj 6ložno, z roko v roki in gremo skupno Čez vse težave, ki nas čakajo, in hočemo dejansko doprinesti žrtve v. prid napredku našega lepega mesta. Naše mesto, naj bo v svoji notranji in zunanji urejenosti ponos vse Slovenije in ponos naše velike domovine Jugoslavije! Jasno naj leskečejo celjske zvezde na sinjem in srečnem jugoslovnnskem modrem nebu. Naj bo naše veliko Celje svetal biser v kroni dinastije Karadjordjevičev. . Poživljam vas, da zakličemo našemu mlade* mu kralju Petru II. in visokemu kraljevskem" domu trikratni: »Živijo!«. uri vdirajo na Slovaški prostovoljci so trdovratno branijo Bratislava, 27. marca. AA. Havas: Čeprav peštanski listi uradno poročajo, da je sklenjeno premirje na vzhodnem Slovaškem in da je konec sovražnosti, prinaša list »Grenzbote«, glasilo slovaških Nemcev, neko vest iz 1'rešova pod naslovom: »Kljub pogajanjem Madžari še vedno napadajo«. List pravi, da jc šef štaba Hlinkove garde, ko je izvedel o madžarskem, napadu na Vzhodno Slovaško, obiskal danes ogrožene kraje in pregledal Hlinkove gardiste v Mihalovcih. Kljub razglasitvi premirja in kljub temu, da so. Slovaki poslali k Madžarom več parlamentarcev, so Madžari nadaljevali svoje napade, piše dalje omenjeni list. Toda ti napadi so se izjalovili. Slovaški prostovoljci sc trdovratno upirajo, čeprav ne premorejo modernega orožja. Vasi, ki so jih Madžari zasedli,, so čisto slovaške in samo židje sprejemajo Madžare s cvetjem in živežem. Včeraj je madžarsko topništvo obstreljevalo Revisto, vzhodno oil Mihalovcev. Zdi se, da hočejo Madžari zasesti kar najugodnejše točke, preden sc začno pogajanja o razmejitvi. Adjutant Murgasa, štabnega šefa Hlinkove garde, je izjavil poročevalcu llavasa, da so madžarski častniki pokazali slovaškim parlamentarcem nalog, da zasedejo razno strateške točke na vzhodnem Slovaškem in tla morajo nadaljevati ofonzivo (lo teli točk. Slovaki izjavljajo, piše list, da bodo skušali vsaj obdržati fronto na sedanji črti, če se jim že ne posreči pregnati Madžarov s slovaškega ozemlja. Praga, 27. marca. AA. Ruter: Poveljnik slovaških čet v Prešovu je snoči izjavil, da je me.d-slovaškimi in madžarskimi četami zaključeno premirje. Borbe na bojišču so povsod prenehale. Bojna črla teče zdaj med občinami Kali, Rosloki, Visna, Ribnica, .leseno in Nižnja. Navzlic premirju utrjujejo Madžari omenjene občine, iz katerih so. odstranili prebivalstvo. Slovaški minister zn propagando Sano Mach je izjavil, da slovaške čete dobro varujejo mejo. Oblasti so v Prešovu aretirale kanonika in notarja zaradi veleizdaje, ker sta dajala madžarskim častnikom obvestila. Budimpešta, 27. marca. A A. MTI poroča: Slovaška letala so ob priliki napadov na madžarska mesta 23. in 24. t. m. povzročila sledečo škodo: V Nndj Berezni 23. marca ob 18 so bile 4 osebe ranjene in 2 konja ubita. V Sobranku 2-1. marca ob 8 ie bilo 17 oseb ubitih, 44 ranjenih, uničeni so bile štirje avtomobili in 3 traktorji ler 8 hiš zažganih. V Užhorodu 24. marca opoldne je bila 1 oseba ranjena. 3 avtomobili uničeni in 3 konji ubiti. V Rošinu 24. marca ob 16 je bila 1 oseba ranjena in I avtomobil uničen. Razen tega je bila povzročena še tudi druga škoda, ki še ni določena. V Paloku 24. marca ob 17 so bile 3 osebe ranjene, 7 konj ubitih, 2 avtomobila uničena in 6 hiš zažganih. Slovaki ped nemško zaščito Ilorl in, 27. marca. A A. DNB: Ob priliki bivanja slovaškega ministra za zunanje zadeve Dur-fnnskoga in ministra Tuke v Berlinu so razpravljali tudi o gospodarskih in finančnih vprašanjih. Carinska in denarna zveza med Nemčijo in Slovaško se za zdaj ne bo izvedla, pač pa bo Nemčija pomagala Slovaški razvijali gospodarstvo in dennrstvo. Med obema državama jn podpisan sporazum o plačilnem prometu. Nemška vlada je obljubila, du bo dala čini več ugod- nosti za uvoz slovaškega blaga. Do novega sporazuma bo Nemčija dovolila uvoz v okviru, ki ga želi slovaška vlada, Dosežen je tudi sporazum o plačilnem prometu med Slovaško in češkomorav-skim protektoratom. Da bi se olajšala prilagoditev novemu položaju bo vladal svoboden carinski sistem med češkomoravskim protektoratom in Slovaško na eni, ter sudetgkimi kraji na drugi strani. Madžarske čete se zbirajo na romunski meji Bukarešta, 27. marca. b. S transilvanske meje poročajo, da so opazili veliko razmeščanje madžarskih čet, ki postavljajo mine za dviganje mostov preko rek lia roniunsko-niadžarski meji. Poročajo o vedno' večjem zbiranju madžarske voj- . sMe ta^Sf^6' fftsfe-, .,:, - Volitve v Turčiji Ankara, 27. marca. AA. Anatolska agencija po-' roča: Včeraj so bile v vsej Turčiji parlamentarne volitve. Razen kandidatov narodne stranke so bili izvoljeni štirje neodvisni poslanci. V političnih krogih v Ankari naglašajo hitrost in točnost, s katero je delala vladna stranka za časa volitev. Za volitve je vladalo veliko zanimanje ter so še jih Turki v polnem številu udeležili. Naglašajo tudi dejstvo, da so bili kandidati, ki jih je postavil narodni vodja Izmet Ineni, soglasno izvoljeni, tako da izid turških volitev dokazuje vsemu svetu moč in silo nove republikanske Turčije, . Punčec dobil Gbringov pokal San Remo, 27. marca. AA. Jugoslovanski teniški igralec Franjo Punčec. ki je na turnirju v San Remu v finaiu premagal italijanskega teniškega igralca de Stefania, si je osvojil pokal, ki ga je poklonil maršal Goring. Protinemške demonstracije na vzhodnem Poljskem V Londonu govorijo o priključitvi Gdanska London, 27. marca. b. >News Chronicle« poroča, da je nemška vlada poslala poljski vladi noto, v kateri postavlja kot predpogoj za dobre odnose med Poljsko in Nemčijo tri zahteve. Med drugim zahteva popolno vrnitev nemških pravic v svobodnem mestu G d a n s k u. Tukajšnji politični krogi to tolmačijo tako, kot da Nemčija hoče Gdansk priključiti rajhu, kakor je nedavno storila z Memloin. Britanski diplomatski krogi pripisujejo sedanjim vojaškim ukrepom poljske vlade velik po-nien. V britansko prestolnico so že prispela poročila, da je Nemčija spravila zopet v gibanje svoje motorizirane odelke in napadalne oddelke, ki se počasi pomikajo proti Gdansku. Čeprav za sedaj ta poročila uradno niso potrjena, so so razširile vesli, da je Poljska pristala na pogajanja glede Gdanska, da pa je vse druge nemške zahteve odklonila. Varšava, 27. marca. b. Včeraj je prišlo do burnih protinemškili demonstracij v vseh večjih poljskih mestih blizu nemške meje. Najhujše demonstracije so bile v mestu Poznanju in B y dg n s z c z u ter okolici, ki so po versajski pogodbi bili vrnjeni Poljski. Množice demonstrantov, ki so korakale skozi glavni trg in pele domoljubne pesmi, so zahtevale, da poljska armada zasede Gilnnsk. Policija je morala odločno nastopiti ter zaščititi nemške prebivalce. Bila so tudi številna protestna zborovanja, na katerih so posamezniki govorniki odločno zahtevali odločen nastop Poljske za obrambo svojih koristi. Varšava, 27. mnrea. AA. Pat: Iz raznih mest poročajo, da strokovna in druga društva čedalje bolj pogosto sprejemajo sklepe, dn so na razpolago vladi in vrhovnemu poveljniku armade ter du so njihovi člani pripravljeni žrtvovati svoje življenje in premoženje za narodno obrambo. Skoraj povsod so ti sklepi združeni z velikimi prostovoljnimi prispevki za vojaško oborožitCT. Gdausk, 27. marca. b. V BrOnbergu, ki je po versajski pogodbi pripadel Poljski, je prav tako prišlo do ostrih protinemških demonstracij, v katerih so Poljaki zlasti glasno kričali proti nemški vladi. Po manifestacijskem zborovanju, na katerem so padali razni protinemški vzkliki, so velike množice ljudstva manifestirale pO mestu za Poljsko. • Pariz, 27. marca. Tukajšnji listi poročajo o vojaških ukrepih, ki jih izvaja poljska vlada na vzhodni meji. Listi pravijo, da je bilo poljskim listom prepovedano pisati o vojaških ukrepih. Inozemslu poročevalci na Poljskem pa so dobili nalog, dn ničesar ne smejo javljati svojim listom, kar bi imelo vojaško vsebino. V Varšavi potrjujejo, da bo zunanji minister Beck prišel v London nn državni obisk prihodnji ponedel jek in da bo pri tej. priložnosti obvestil angleško viado v stališču Poljske k vsem dogodkom v Srednji Evropi kakor tudi o namenih poljske vlade glede bodočnosti. Porazna označba politike zapadnih velesil Varšava, 27. marca. Uradna »Gazeta Polska« so v uvodniku peča s poizkusom zapadnih velesil, da bi Poljsko priključili k protiiieinškemu bloku. Odklanjajoč take poizkuse, ki bi pomenili zn Poljsko samomor, pravi o politiki zapadnih velesil dobesedno sledeče: »Veliko demokracijo sc odlikujejo po svoji nestalnosti in izpremenljivosti. Tako njihova ogorčenja kakor njihovi veliki načrti in njihova navdušenja danes zn enega, jutri za drugega, se razblinjajo v enem samem dnevu. Vse države, ki imajo z znpndnimi velesilami opraviti, to dobro vedo in hladno presojajo vsak »velik« korak, ki ga te sile danes uapoveju, jutri pa že zataji;«. Mussolini ob 20 letnici fašizma Mussolinijev govor je podčrtal potrebo po dolgem miru, odprl vrata za pogajanja s Francijo, odbil grožnje s protinemško fronto ter s priznanjem omenil mir na Jadranu Rim, 27. marca. AA. Štefani. Na Stadionu je Imel Mussolini včeraj velik govor, ki so ga prisotne množice z navdušenjem pozdravile. Pred prihodom Mussolinija so odmevale stare fašistične pesmi iz časov prvih borb, nato pa je zopet množica vzklikala Mussioliniju. Mussolini 6e je pojavil na govorniškem odru ob 11.30. Prvi je spregovoril tajnik fašistične stranke, ki je pozval prisotne, naj dostojno pozdravijo duceja, ustanovitelja italijanskega imperija. Nepregledne množice so ee odzvale temu pozivu ter priredile Musso-liniju navdušene manifestacije. Nato so delili vojne križe, s katerimi so bili odlikovani stari fašistični borci. Nato je spregovoril Mussolini, ki je dejal: Mussolinijev govor Obračam se danes globoko ganjen na Jflane borbenih edinic 20 let po njihovi ustanovitvi. Če gledam vas, se mi zdi, da zopet gledam minule čase, ko smo skupaj preživljali dneve, ki so bili včasih dramatični, toda vedno nepozabni. Okoli črne zastave, ki sino jo dvignili leta 1919 so se zbirali bojni oddelki, ki 60 se jim pridružili bojevniki iz vojnih jarkov svetovne vojne. Skupno z mlajšimi so stopili v borbo proti razdiralnim teorijam ter zato, da bi osvobodili naš narod od usodnega vpliva idej iz leta 1789 (francoske revolucije). Tisoči tovarišev so od takrat padli, junaško se boreč za zastavo najprej na ulicah in trgih italijanskih mest, nato pa na afriški in španski zemlji. Spomin na te tovariše ostane vedno živ v naših 6rcih. Mogoče je kdo pozabil težka leta, ki so minula, toda člani napadalnih oddelkov jih niso pozabili in jih ne morejo pozabiti. Člani vojnih oddelkov so vedno pripravljeni vzeti puško v roko ter 6kočiti na tovorni avtomobil, kakor so to delali v času kazenskih pohodov. Člani bojnih oddelkov naj povedo vsem onim, ki ne gredo vštric a časom, da revolucija še ni končana, da se je ona šele začela, kar se tiče navad in socialnih razlik. Prepuščam drugim, da napišejo račun o na-Sem delu v toku prvih 20 let fašizma. Ta bilanca ima ogromne uspehe. Ono, kar smo mi ustvarili, je namenjeno za stoletja ter se bo tudi stvarno stoletja držalo. Tudi se ne bom spuščal v spore-janje Italije iz leta 1919 in današnje Italije, med razočarano in neorganizirano državo, ki je bila premagana navzlic izvojevani zmagi na bojišču, in Italijo iz leta 1939, ki je disciplinirana in ki je ustvarila italijansko eesarstvo. Toda vseeno moram omeniti to: Kolikokrat so se zatekali k demoplutokratskemu orožju laži naši sovražniki, da bi svoji razpadajoči čredi ovac najavili nemi-novno razsulo fašistične Italije. Pri tem so navajali, koliko je krvi kgabila v Afriki in koliko v Španiji, ter da ji je neobhodno potrebno posojilo, ki ne more biti drugega vira kakor angleškega. Zares, fašistična Italija je ludi danes, v času radia, vse premalo poznana, kakor da bi šlo za najoddaljenejšo pokrajino zemeljske krogle. Ono, kar smo ustvarili, je pomembno, toda za nas je še pomembnejše ono, kar bomo ustvarili. To borno ustvarili, ker je naše navdušenje ostalo nedotaknjeno in ker je ostal nedotaknjen naš duh požrtvovanja. »Potrebna je dolga doba miru« Vi ste v prvi vrsti borci za fašistično revolucijo in današnji red. Tovariši skvadristi, vaš zbor, ki predstavlja višek 20-letnice fašizma, se je sestal v času, ki je zelo resen za evropsko življenje. Mi se ne udajamo in se ne bomo udali onemu, kar se imenuje »vojno razpoloženje« in ki ni nič drugega ko mešanica histerijo in strahu. Smer, v kateri plove naša ladja, je določena in naša načela so jasna. Dasi so poklicni miroljubneži posebno odvratne osebe, dasi je beseda mir v zadnjem času že precej izrabljena ter zveni kakor lažen denar, in dasi je znano, da bi mi večni mir smatrali kot katastrofo za človeški red, sem vendar mnenja, da je p o fr e b n a dolga doba miru zato, da ge zavaruje nadaljnji razvoj človeške omike. Toda mi navzlic temu ne bomo vzeli v svoje roke iniciativo prej, preden ne bodo priznane naše svečane pravice. Toda doba, v kateri se igra valček, ako je sploh kdaj obstojal (namig na izrek kanclerja Billovva po konferenci v Algesirasu), je zdaj za večno izključen. Nas žali že to, ako se omenja. Os Rim—Berlin Zadnji dogodki v Srednji Evropi Otročji so poskusi omajati ali oslabiti os Rim-Berlin. Os Rim —Berlin je nekaj več kakor odnošaji med dvema državama. Ona predstavlja stik dveh revolucij, ki so v očiglednem nasprotju z vsemi drugimi naziranji sodobne omike. Ako velike demokracije točijo bridke solze, zaradi prehitrega in žalostnega konca nečesa, kar je bila njihova najslabša tvorba, potem že samo to dejstvo predstavlja zadosten razlog za nas, da se ne pridružimo njihovim solzam. V tem leži tudi moč osi in v tem so pogoji za njeno trajnost. Toda, ker obstoja pri vsaki akciji nekaj površnih čustev, ki ne vodijo dovolj računa o razumu, vam jaz s tega mesta najodločneje izjavljam, da se je ono, kar se je odigralo v Srednji Evropi, moralo neizbežno dogoditi. Dodal bom tudi to, da, ako se to vprašanje gleda s stališča morale, nima nihče pravice, ponavljam nihče, da prvi vrže kamen. To dovolj dokazuje stara in nova tropska zgodovina. Jasno je, da je narod, ki je razpolagal z znatnim številom vojaštva, in z ogromnimi skladišče orožja, že s tem ko ni storil nobene kretnje za svojo svobodo, dokazal, da je zrel za novo usodo, ki ga je doletela. Nazadnje izjavljam, da bi države c avtoritativnimi režimi, v primeru, da bi prišlo do ustanovitve zveze proti njim, zveze na kateri se dela, prešle i« obrambe t napad in to na vseh koncih zemlje. Odnošaji s Francijo V svojem genovskem govoru sem dejal, da obstoja plot, ki loči Francijo od Italijo. Toda ta plot 6e lahko danes smatra precej poškodovan. Mogoče bo v nekoliko dneb, ali celo v nekoliko urah divna pehota nacionalistične Španije poslednjič zamahnila ter bo isti M a d r i d, v katerem so levičarji pričakovali smrt fašizma, postal grobnica komunizma. Ne zabte vamo mnenja sveta, temveč samo želimo, da bi bil svet obveščen o italijanski noti z dne 17. septembra 1938, v kateri so bili jasno postavljeni italijanski problemi, ki se tičejo Francije in se nanašajo na kolonije. Ti problemi imajo tudi svoje ime ter se imenujejo: Tunis, Džibuti in Sueški prekop. Francoski vladi je popolnoma na prosto dano, da odbije že sama razpravo o teh problemih, kakor je to delala do zdaj s svojim mogoče prevečkrat ponovljenim »nikoli«. Ta »nikoli« je morda preveč odločen, toda Francija ne bo imela razloga pritožiti se, ako jarek, ki zdaj obstoja med obema državama, postane tako globok, da bo treba mnogo naporov, da se spet napolni, v kolikor bo to sploh še mogoče. Toda kakršenkoli bi bil razvoj dogodkov, mi bi želeli, da se ne govori več o bratskih, sestrskih in rodbinskih zvezah aH o drugih nezakonskih sorodnikih, ker so odnošaji »Jadran je prepuščen izključno italijanskim in jugoslovanskim interesom« Varšava, 27. marca. AA. Pat: »Gazeta Polska« piše v svojem uvodniku o včerajšnjem Mussolinijevem govoru in pravi: Mussolinijev govor je zelo miroljuben. Iz govora ne veje ideja, da bi Italija hotela določene teritorialne koncesije. Toda po drugi strani bi bilo težko v naprej reči, da ne bi takšnih zahtev postavila v teku morebitnih pogajanj. Mussolini-jevo stališče do Francije je hkratu opomin, da bo sporazum naletel na čedalje večje težkoče, čim dalje bi se odlašal. Besede o osi Rim-Berlin pomenijo, da se nemško - italijanska solidarnost ne bo omajala. Posebno pomemben je del govora, ki govori o Sredozemskem morju, spričo izjave o Jadranu, ki je izključno prepuščen italijanskim in jugoslovanskim interesom. Železničarski bolniški sklad in njegovo delo Belgrad, 27. marca. AA. Te dni je bil v Belgradu občni zbor bolniškega sklada državnega prometnega osebja. Z občnega zbora so poslali zahvalo prometnemu ministru dr. Mehmedu Spahu za njegovo stalno prizadevanje za to socialno člo-večansko železničarsko ustanovo. Ta skrb se je zadnja štiri leta pokazala v tolikšnih uspehih, da so železničarji danes lahko ponosni na to svojo največjo pridobitev. Občni zbor je izrekel globoko priznanje prometnemu ministru za njegovo energično zavzemanje za uresničenje zakonske možnosti za ustanovitev lekarn bolniškega sklada, ker je ta sklad porabil na leto okoli 15 milijonov dinarjev samo za zdravila in ovojni material. Občni zbor je izglasoval redni proračun izdatkov in dohodkov za leto 1939-40 54,056.003 din za redno podporo kakor n. pr honorarje prometnim zdravnikom in specialistom, za zdravila in ovojni material, za zdravljenje v bolnišnicah in sanato-rijih, za hranarino porodnicam, za liabiško pomoč i. dr. Prometni minister je proračun odobril, tako da bo stopil 1. aprila v veljavo. Iz rezervnega sklada je odobrenih za dograditev bolnišnice državnega prometnega osebja v Zagrebu 6 milijonov din. Ker je že od prej odobrenih 10 milijonov dinarjev, bo imela ta bolnišnica v Zagrebu kapaciteto' 200 bolniških postelj in bo veljala 16 milijonov dinarjev. Bolniški sklad državnega prometnega osebja bo imel svoje centralne bolnišnice I Belgradu, Zagrebu, Sarajevu in Skopiju, Za zdravljenje tuberkuloze, za katero železniški uslužbenci in delavci najbolj trpe, je dovoljenih 2 in pol milijona din, za graditev sanatorija na Golniku — zanj so že od prej odobreni trije milijoni dinarjev, tako da bo to eden izmed najmodernejših sanatorijev pri nas. Za sanatorij v Kasidolu pri Sarajevu je šlo 2 in pol milijona din. Ta sanatorij ima 60 bolniških postelj in je odprt že od 6. februarja 1. 1. Za tretji sanatorij na Fru-škogorskem vencu je odobrenih 2 in pol milijona dinarjev, tam se bodo zdravili člani sklada iz Vojvodine, ki imajo pljučno tuberkulozo. Za otroke železniških uslužbencev in delavcev je zgrajen sanatorij v Strmac-Šumetljici za Novo Gradiško; za rekonvalescente je dovoljen kredit poldrugega milijona din za zidavo doma v Stambulčici nad Sarajevom. V navzočnosti ministra za socialno politiko so lani odprli letovišče v Kulini pod .la-strebcem pri Aleksincu. Za dom v Dubrovniku in Kastel-Luksiču je odobren en milijon din za zgradbo otroškega letovišča na morju in kredit 1,200.000 za dom v Rogaški Slatini. Občni zbor je dalje sklenil prevzeti tudi bolnišnico v Demirka-piji, zgrajeno v glavnem s prispevki železničarjev. Z izvedbo tega načrta o zidavi zdravstvenih ustanov bo bolniški sklad državnega prometnega osebja dobil okoli 750 bolniških postelj in okoli 250 sanatorijskih, tako da se bodo mogli železničarji in člani njihovih družin uspešno zdraviti. med državami samo odnošaji med elementi, ki odrejajo njihovo politiko. Sredozemsko In Jadransko morje Sredozemsko morje je politično, vojaško, zemljepisno in zgodovinsko prostor življenjskega pomena za Italijo, Kadar mi prnvimo Sredozemsko morje, računamo tudi na zaliv, ki so imenuje Jadransko morje, v katerem so italijanski interesi pomembni, toda niso izključni naprant S 1 o v a n o m. Zaradi tega vlada v tem delu že dve leti mir. Zadnje ter osnovno in usodno geslo je to: »Treba se je ohorožiti, treba je zvišati število topov, bojnih ladij in letal.< Na vsak način ln za vsako ceno je treba brisati vse, kar se imenuje meščansko življenje. Kadar smo močni nas prijatelji ljubijo, sovražniki se nas bojijo. Zaupati, posiušaii in borili se, to je bila in bo tajna vsake zmage. Mussolinijev govor je bil često prekinjen a burnimi manifestacijami, ki so trajale nekoliko minut, posebno pa ob koncu Mussolinijevega govora. Oglas' restst-rirao £>od Tajna pogajanja Rim-Pariz Kaj zahteva Italija od Francije London, 27. marca. b. »Daily Maik trdi, da je obveščen o vsebini tajnih pogajanj med Francijo in Italijo za rešitev obstoječih sporov med obema sosednima državama. Diplomatski sotrudnik lista trdi, da so se ta tajna pogajanja vodila na temelju naslednjih treh vprašanj: 1. popolna enakopravnost Italije na Sredozemskem morju; 2. franrosko-italijanski sporazum, sklenjen leta 1935. med Lavalom in Mussolinijem, naj bi se zamenjal z novim, v katerem hi se razčistila vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na položaj Italije v Džibutiju, Tuniziji in Sueškem prekopu: 8. Francija zahteva od Italije, da potem uradno potrdi rešitev vseh obveznosti, prevzetih od Francije v tajnem sporazumu, ki je bil sklenjen I. 1915. v Londonu. Dalje dopisnik >Daily Mailac govori o vsebini italijanske noto z dne 17. decembra 1938, ki jo je poslala Franciji in navaja, da je v tej noti Italija zahtevala od Francije sledeče: 1. svobodno luko v Džibutiju s priključkom na železniško progo Džibuti-Addis Abeha; 2. popolno nadzorstvo vse železniško proge med svobodno cono v luki Džibuti in vse do Addis Abebe; 3. spremembo statutov, ki urejajo pravice italijanskega prebivalstva v Tunisu; 4. pravica Italijo do zastopstva v upravi Sueškega prekopa. Trozveza Anglija—Francija—Rusija se ne da ustvariti Rim, 27. marca. Tukajšnji diplomatski krogi trdijo, da imajo točne informacije, ki pravijo, da do trozveze med Anglijo, Francijo in sovjetsko Rusijo ni mogoče priti. Ves angleški tisk to hudo obžaluje in celo v konzervativni stranki narašča nejevolja na Chaniberlaina, ki ga dolžijo, da je pokazal veliko premalo odločnosti proti ta-kozvanim diktaturam. >Times< govori naravnost o velikem razočaranju nad dejstvom, da do danes ni moglo priti niti do skupne izjave proti Nemčiji, kaj še do sporazuma s sovjetsko Rusijo, da bi se ustvarila protinemška fronta na zapadu in na vzhodu. Krivdo za to valijo v prvi vrsti na sovjetsko vlado, ki bi pač rada, da bi na zapadu nastal kakšen spor, sama pa bi rada čakala v ozadju, da potegne iz tega kakšen dobiček na stroške Poljske in Romunije. Zaradi tega je, kakor pravijo v Rimu, razumljivo, da se Poljska in Romunija nikakor nočeta odreči svoji nevtralnosti, ker bi v primeru velikega spopada bili ogroženi od obeh strani. Sploh se m a I e države silno bojijo, da bi sprejele kakršnokoli obveznost in zaradi tega so tako v Angliji, kakor v Franciji nekateri krogi za to, da se misel zveze z Rusijo sploh opusti in da se ne nadlegujeta ne Poljska, ne Romunija, ampak naj se Anglija polasti morja med Dardaneii in Bosporom, da hi mogla v potrebi vporabljati Črno morje, kakor tudi Egejsko ter braniti balkanske države, če bi jih kdo napadel. Chamberlain o Romuniji London, 27. marca. AA. Reuter. V svoji izjavi o trgovinskih odnošajih Romunije je predsednik vlade Chamberlain dejal tudi tole: Nabavili si bomo kopije nemško-romunske trgovinske pogodbe obenem s komentarji romunskega zunanjega ministra, da te dokumente ohranimo v arhivu spodnjega doma. Zatem je rtiam. herlain dejal, da nemško-romuuska trgovinska po- godba napoveduje izdelavo dolgoročnega gospodarskega načrta, zasnovanega na ravnotežju zamenjave gospodarskih dobrin med obema državama. Pri tem bodo vzete v poštev potrebe nemškega uvoza in možnosti razvoja romunske proizvodnje, njene notranje potrebe in zahteve romunske trgovine v odnosu z drugimi državami. Romunska vlada je izjavila, da ta sporazum v glavnih potezah, da Romunija stavlja Nemčiji na razpolago veliko število svojih proizvodov, za katere ne more najti drugih tržišč, a v zameno za to, bo dobila od Nemčije razni tehnični materijal. Zdi se, da Nemčija želi sodelovati pri razvoju obstoječe industrije v Romuniji ter da ustanovi nove industrijske panoge, predvsem kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo. Nudila bo pomoč tudi pri graditvi podjetij, ki imajo splošne koristi pomagala bo pri izpopolnitvi prometa in bo na zadnje dobavljala Romuniji tudi orožje. Zločin ali nesreča? Maribor, 27. marca. Dan es proti večeru so našli mimoidoči, ki so se vračali z dela domov, v Jelovcu moškega, ki ležal z glavo v potoku. O tem so takoj obvestili orožnike, ki so naglo prispeli na kraj dogodka. Neznanec je bil mrtev. Ne ve se šc, ali gre za roparski umor ali za nesreča Baje so ljudje videli neke moške, ki so jo ubrali proti meji. O dogodku bomo obširneje poročali v jutrišnji številk Belgrajske novice Belgrad, 27. marca. m. Z jutranjim vlakom st se vrnila v Belgrad oba slovenska ministra dr Krek in Snoj. Včeraj sta imela v Sloevniji več se Stankov s političnimi somišljeniki. Na sestankih sta obvestila ljudi o notranjepolitičnem položaju. Belgrad, 27. marca. m. Danes so imeli srbi-]an«kl opozielonalei več sestankov, na katerih to razpravljali o političnem položaju. Obnova trgovine s Španijo Ljubljana, 27. marca 1939. Pred špansko državljansko rojno smo imeli živahne trgovinske stike h .Španijo. Se neposredno Dred izbruhom smo dobili novo trgovinsko pogodbo « to državo, od katere smo si veliko obetali. Toda naša trgovina « .Španijo je popolnoma zastala. Pričakovati pa je, da bo Španija za obnovo svojih mest potrebovala znatne količine lesa, katere bi lahko dobavljal naš trg. Zaradi tega se je pojavila r gospodarskih krogih pametna misel, da bi bilo potrebno čimprej obnoviti trgovinske stike s Španijo. Po vesteh ii Belgrada se nekateri zavzemajo za to, da bi se tozadevno sporazumeli z Italija, ki naj bi prevzela vlogo posrednika, dokler ne bi bile vzpostavljene direktne trgovske vezi med našo državo in Španijo, to tem bolj, ker je Italija že prej bila znaten posrednik v naši trgovini r Španijo. Nov način financiranja državnih potreb Nemški državni tajnik dr. Reinhardt je v /etek objavil nove finančne načrte Nemčije. Po teh načrtih bo Nemčija izdajala državnim in samoupravnim dobaviteljem namesto plačila — davčne bone, in sicer do 40% dolžne vsote. Ti davčni boni bodo dveh vrst. Prva vrsta bo zapadla po 7. mesecu od dne izdaje, druga pa po 87. mesecu, vendar bo slednja vrsta vnovčena s 12% imenske vrednosti. Tudi podjetniki lahko plačujejo svoje nabave do 40% računskih stroškov. Ti davčni boni bodo v obtoku tudi v su-detskem ozemlju in v bivši Avstriji. Nadalje l>o zvišana tudi dohodnina za višje prejemke. Ti prejen ki so namreč znesek, ki je višji kot je bil dohodek prejšnjega davčnega leta. Davek znaša 30%. Kakor pišejo nemški listi In kakor je razvidno iz izjave dr. Reinharda samega, se je nemška država posluž;la tega načina financiranja, ker bi drugače morala znatno pritisniti z davčnim vijakom. To se vidi, da tudi povečani davčni dohodki niso zmogli kriti povečanih nemških državnih izdatkov. Tudi ne namerava nemška država izdajati nobenih novih posojil, razen v kolikor to ne dovoljujejo razmere na denarnem in kapitalnem trgu. K tem ukrepom je še pripotti-niti, da se je podobnih načinov (z davčnimi boni) posluževala tudi Papenova vlada leta 1932. Vesti iz češke Osrednje vodstvo Zveze industrijcev v Pragi je sklenilo, da Judje ne morejo več biti člani predsedstva in odbora. Kaj obetajo Nemci. Berlinski zavod za proučevanje konjunkture piše, da je pričakovati zaradi velike potrebe Nemčije po delavskih močeh in produkcijskih kapacitet, da bo tudi gospodarstvo protektoratnih držav kmalu polno zaposleno. Izkaz esl. Narodne banke. Od 15. do 23. marca se je obtok bankovcev v Češkoslovaški zmanjšal za 03 na 5.985 milij. kron, istočasno so narasle tudi naložbe na žiru za 436 na 1.044 milij. kron. Zlati zaklad znaša 1.895.66 milij. kron, devizni pa 992.1 milij. kron. Kaj pravi dr. Preiss. Na občnem zboru Živ-nostenske banke je dejal predsednik dr. Jaro-slav Preiss, da se bo produkcija in zaposlenost v nekaterih panogah industrije zelo dvignila zaradi velike kupne moči nemškega trga in industrije. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 22. marec kaže naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. marec): Aktiva: zlato v blagajnah 1.904.2 (+0.45), vlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.815.0 (+0.45), devize izven podlage 466.36 ( + 22.0), kovani denar 345.5 (+-2.2), posojila: menič. 1.618.44 ( + 8.2), lombardna 37.8 (+-2.06), skupno 1.656.255 ( + 10.3), razna aktiva 2.042.25 (+-7.85). Pasiva: bankovci v obtoku 6.530.35 (+104.2), drž. terjatve 23.4 (—3.1), žirovni računi 1.085.3 (—52.2), razni računi 994.9 (15.4), ckupne obveznosti po vidu 2.103.54 (—70.74), razna pasiva 258.6 (+10.15). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.633.9 ( + 33.5), skupna podlaga s premijo 2.460.8 (+0.6), zlato v blagajnah s premijo 2.446.9 ( + 0.6) milij. din, skupno kritje 28.50 (v prejšnjem izkazu 28.60) %, od tega samo z zlatom v blagajnah 6 premijo 28 34 (28.44) %. Izkaz kaže znatno povečanje obtoka, kar je v zvezi z zmanjšanjem naložb na žiru in drugih računov. Nadalje so narasla tudi posojila banlše in pršenje iz nizko- visečih oblakov se je spremenilo v pravcati naliv. Končno se nas je Crnjanski le usmilil. Polagoma se je jel spuščati in v elegantnih krogih preletel hangar. Ko je bil nad nami, je nekaj zakliral, česar pa nismo mogli razumeti, ker je dež preveč bobnel po strehi našega hangarja. Letalo se je prigugalo skoraj do nas. Iz njega je skočil Pavle Crnjanski. ki je bil do kože moker in ves premražen in utrujen; kajti naporno je sedeti tako dolgo, napetih živcev v tako ozkom prostoru, kot je kabina jadralnega letala. Veselili smo se njegovega srečnega povratka. Komaj 15 minut ga je še ločilo od naslova »jadralni rekorder«. Upajmo, da se bodo podobni dogodki kaj kmalu spet ponovili, ter bo jadralna šola v Vršcu ponovno potrdila svojo nadmoč nad ostalimi podobnimi šolami. Ne sinemo pa spet zapostavljati naših Blok, na katerih je bil dosežen bivši rekord v mnogo slabših razmerah. (Bivši zato, ker je nedavno g. Aca Stanojevič dosegel nov rekord: 11 ur 29 minut jadranja v prosti atmosferi.) — Teren v Vršcu je mnogo tioljši od bloškega in s tem daje večje možnosti, doseči nove rekorde. Le nekaj je še pri nas, manjkajo nam še dobra letala in pa malo več srčnosti med jadralci. To velja posebno za nas Slovence. Tolažilno je pa to, da bomo v kratkem dobili najmodernejši leteči park, medtem ko bodo jadralne šole dale svojo odlično vzgojo mladim pilotom. Junaška in plemenita narava pa bo nam Slovencem pripomogla do večje srčnosti in ljubezni do našega neba. Čolnar pri »B«, Vršac — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Joseiovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl reg. S. br. 30474/35. ALD1IS terpenlinovo milo varuje Vaše perilo! Dobiva se povsod! Pazile na ime Albns! C I S T E K Materam Na materinski proslavi, ki jo je priredilo Krščansko žensko društvo na praznik, 25. marca, v ljubljanski operi, je imel g, prof. France Koblar lep in globok govor, ki ga v nastednjem objavljamo: Današnja človeška družba išče, kam bi se oprla, da ne omaga in se zruši v razvaline. Ko je po zadnji veliki vojni leglo nad svel silno gorje, so naekrat pokazali na tisto ženo, ki je pretrpela vse ponižanje, bridkost in slepoto sveta, pa je sama ostala nedotaknjena od vsega nevrednega in nečloveškega vojnega početja — na mater. Posvetili so ji praznik, da bi jo povzdignili v zgled, v tisto, ki naj svetu pomaga v novo, boljše življenje. In če so krščanske matere svoj praznik združile s praznikom Marije, najlepše, najvrednejše in najboljše vseh mater — ima ta praznik za nas še poseben pomen in veljavo. Zato je res ta praznik preveč vzvišen in preresen, da bi ga mogli odpraviti z vsakdanjimi, morda celo površnimi mislimi. Saj nas spominja največjih človeških skrivnosti, največjega veselja in trpljenja, vsega, kar naše življenje začenja in končuje. Mati je začetnica našega življeja in njegov varuh, iz nje začenjamo misliti in čutiti — proti nji ne moremo živeti. Ali naj ji zatorej pojemo slavospev, ali naj premišljujemo njen pomen, ali naj se zatopimo v njeno podobo in od nje sami pretreseni storimo vse, kar nam ta podoba govori in naroča? Za največje in najlepše stvari na svetu, pravijo, da ni besede, in res, zastonj bi se trudili, ko bi tudi o materi hoteli povedati vse tisto, kar o nji čutimo in kar nam sama molče govori. Vendar so največji duhovi vseh časov skušali prav z ma- terino podobo pojasniti človeške skrivnosti, z njo so razkrili svoja najgloblja spoznanja v življenju in njeno podobo poveličali kot vir zadnje ljubezni, žrtve in moči. Mati je vir naše prve in zadnje ljubezni. Vez, ki nas druži z njo, prihaja iz začetka našega bitja in po tej zvezi ostaneta mati in otrok eno za vse življenje. Od svoje duše mu je dala dušo, zato se ne more nikoli ločiti od njega, spremlja ga, in naj otrok gre kamorkoli, s srcem in mislijo je vedno pri njem. In naj se otrok tudi odtrga od od nje, materina skrb in žalost gre za njim. Rojena za ljubezen, živi za bolečino, in še umirajoča gleda ta svet, ker ji ljubezen ne da umreti. Mati je vir naše zadnje ljubezni. Mati je zgled največje žrtve. Sama odmira, da žive drugi iz nje. Kaj bi bila lepota njene mladosti, če je ne bi materinstvo poblagoslovilo? Cemu bi bil cvet njene mladosti, če ne bi ovenel v skrivnosti materinskega žrtvovanja? Odpoved vsemu: prostosti, počitku, vsaki udobnosti — postane njen delež. V prostovoljni samoti ji gineva z obraza lepota in prehaja na otroke. Tako mineva leto za letom, če prezgodaj ne omahne v grob. Ali če kot izsušena stara mamica gleda svoje vnuke, ko se njene misli vse povrnejo k samim otrokom, ko postane otrok med otroki, njene želje tudi takrat še niso vse izpolnjene, še skrbi in se trudi — do konca, zakaj mati je vir brezkončne žrtve. Iz te materinske žrtve izhaja tudi vse pravo človekoljubno delo žene. Po svoji naravi hoče žena biti mati vsem: ubogim in zapuščenim, trpečim in nebogljenim, hoče biti vtolažbo in olajšanje; tudi če se je odpovedala svetu, živi zanj kot duhovna mati, zakaj le žrtvovanja hoče njena materinska narava. Mati je vir moči. Noben stroj ne prenese toliko, kolikor prenese mati s svojim šibkim telesom. Odkod dobi moč delavka, ki služi kruh in je še mati številni družini? Kdaj se upeha in ne more več? Ce ji omagajo telesne sile, ne omaga njeno trpljenje. Najhujše zanjo je ločitev. »Življenja klic zahteva, da mati omedleva, in kakor brez srca na pot se odtrga sin«, pravi pesnik; njen »obraz bolečin« tega ne doume, vendar pretrpi. Vabi in kliče kot zadnja opora k sebi vse, ki so se razbegli po svetu, in le nečesa ne razume: kadar se je otrok popolnoma odtrgal in je odpadel od njenega zgleda. Pa še tedaj je njena največja frioč — odpuščanje. To je naša mati, najvišji zgled ljubezni, žrtve in moči, zato svetu vodnica in rešnica. Brez te podobe bi se svet zdrobil v kosce, in drugačna mati bi bila človeštvu v pogubo. Zato ob današnjem prazniku skoraj ne smemo govoriti o materi, ki bi bila brez ljubezni, žrtve in moči, zakaj naš praznik ne velja modernemu češčenju ženske same, ki bi bila laž in popačenje prave materinske podobe. Zato se tembolj zavedamo vzvišenega poklica mater, saj vedno bolj velja: kakršne matere, takšna bodočnost. Zato si želimo močnih in nravno čistih mater. Ali je res današnja omika že tako opešala in zvodenela, da ne bi zmogla mater, ki jih terja čas; ali je mogoče, da bi bile žene, ki ne slišijo in ne vidijo grozot današnjih dni? Ali nam je res sprejemljivo samo še to, kar nas mami in otopeva, bojimo pa se trdote zatajevanja in trpljenja ter bežimo pred vsako materjo? Današnji svet gre resnično mimo mater, zato je njegovo vidno znamenje sirovost, krivica in nečlovečnost. Oborožena moška zver je v mnogih delih sveta vnovič pobesnela ln pripravlja novo grozo; marsikaj se nam zdi samo kot zgodba o daljnih deželah ali celo neizbežna roka pravice, ki kaznuje nepokorne in nejeverne narode. Prihranimo si sodbo in pomislimo, ali ne kliče čas po materah, ki bi spoznale, da so povsod na svetu njihovo sestre v trpljenju in ki hi zaklicale: Nočemo več gorja, hočemo miru, pravice in dobrote; namesto strahu hočemo zaupanja in ljubezni med vsemi ljudmi I Zato jo praznik mater, ustanovljen človeštvu v poboljšan je, opomin zlasti tistim redkim materam, ki so se zakrknile in v sedanjem svetovnem sovraštvu ne spoznajo svoje dolžnosti in ne vidijo svojega ponižanja. Nam pa v današnjih dneh ostaneta za pravo mater samo dva zgleda: zgled vseh naših mrtvih mater, ki se izza davnih dni družijo v eno samo čudovito podobo slovenske matere — in zgled duhovne matere vsega krščanstva, večpo žive matere Marije. Naša mrtva mati, ki je živela svetli skrita, ki nam je bila prva, nič učena, a prava učiteljica, ohranjevalka našega lepega jezika, in doma vsa molčeča v trpljenju in svojih čednostih, močna v zvestobi in veri, nikdar gospodujoča in vendar smo od nje podedovali vse, kar je dobrega in blagega v nas — ta mati, ki gre iz rodu v rod, nad bodi vodnica. Njen duh bdi nad nami, nam daje tolažbe in opore. Zato je tako razumljivo, da si J. E. Krek svoje mrtve matere ni mogel drugače misliti kot angela. — Spomin na mater je tudi naše očiščenje. Njenemu pogledu, ki sega iz večnosti, ni mogoče uiti, prebada nas v dno duše in nas kliče k lastni sodbi. Zato je bil ta spomin Iv. Cankarja klic k zadnjemu očiščenju in pot k Bogu: »Spomni se na svojo mater, nanjo, ki je v grobu! Povej, kaj ne bi šel po golih kolenih, od kopal grob z rokami, da bi ji rekel, kar nisi hotel reči, dokler te je slišala? Eno samo besedo morda le eno, iz neČimernega sramu, iz srčne skoposti zatajeno?« Resnično, šele naše mrtve matere nam pripravljajo pot v večnost. In končno mati Marija. Zgled največje ljubezni, žrtve in moči. Poznamo jo v sami bridkosti: kako v siromaštvu rodi, beži v Egipt, kako \ skrbeh išče dvanajstletnega sinu; vidimo jo v nje govem trpljenju, ob srečanju v IV. postaji, pod križem stoječo in končno z mrtvim sinom v na ročju, mater, katere srce je prebodeno s sedme rimi meči, močno v trpljenju in nazadnje povoli-čano nad vse stvari. Njena podoba ie resnično naša zadnja opora in največjo počešcenje naših mater. Ko sklepamo to kratko premišljevanje, je tako preprosto in umevno, da ne more biti drugače, ako pravimo: ljubimo naše žive matere z resnično ljubeznijo, ostanimo zvesti našim mrtvim materam — iščemo pomoči pri naši najpopolnejši in, najboljši nebeški materi — da ne omagamo. Q\o£uite novice Koledar Torek, 28. marca: Janez Kapistran, spoznavale«; Sikst III., papež. Prvi krajec ob 13.16. — Herschel napoveduje sneg in dež. Sreda, 29. marca: Ciril, mučenec; Bertold, spoznavalec. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl gospod Edvin Rozman, upravitelj pokojninskega fonda odvetniške in notarske zbornice v Ljubljani. Pogreb bo danes ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje I -f V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Lucija K o k o 1 j, vdova po železniškem uradniku. Pogreb bo danes oh 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti k Sv. Križu. ISlag ji spomini Žalujoči hčerki naše iskreno sožalje! ■f V Frankoveih pri Ormožu je umrla v starosti 66 let Munda Terezija. Pokojnica. ki je po smrti svojega moža sama celih 28 let gospodarila na obširnem posestvu, je bila splošno priljubljena ter jo bodo posebno reveži hudo pogrešali. Svoje otroke je skrbno vzgojila ter sta sinova Martin in in Ivan, prvi je ravnatelj Kletarskega društva v Ormožu, drugi je prevzel posestvo doma, znana naša delavca v političnih in gospodarskih organizacijah. — Naj počiva v miru! Žalujočim pa naše sožaljel Osebne novice — Diplomiran je bil na veterinarski fakulteti zagrebške univerze za živinozdravnika g. Dušan Medič iz Ljubljane. Iskreno častitamol 7ivn nrodio" vemoi kako jo naše delo EjIVV U1UUJC odvisno od orodja. Tudi naše ^telo ima svoje orodje: zobe. Zato jih moramo ne le varovati, pač p a, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodont. Domači proizvod. M Izjava V svesti si svojih dolžnosti in odgovornosti napram narodu so podpisane narodno - obrambne organizacije po medsebojnih posvetih sklenile, da bodo nastopale skupno in sporazumno glede potreb, ki se pojavljajo in ki jih stavlja pred nas čas, zavedajoč se, da more biti le skupen, premišljen in načrten nastop vseh poklicanih zasebnih narodno-obrambnih činiteljev kos vsem nalogam, ki jih lahko prinese čas. V Ljubljani, dne 27. marca 1939. »Bran-i-bor«, osrednji odbor v Ljubljani. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. »Slovenska straža« v Ljubljani. !*» »rcMrr«.« * •.<.;.,,»».-1 v »i _ Zborovanje prekmurskih obrtnikov. Na praznik Mar. Oznanjenja je bil občni zbor obrtnega združenja za okraj M. Sobota, ki šteje nad 800 članov ter je eno največjih v drav. banovini. Zbor je vodil naš odlični obrtniški voditelj g. Štefan Szukitš. Udeležil se ga je tudi odposlanec Zbornice za TOI g. Ivan Ogrin, načelnik obrtnega odseka, ki je obsežno poročal a obrtnih vprašanjih, ki so trenutno aktualni. Poročal je o pripravah za obrtno razstavo jeseni v Ljubljani, o ustroju zbornice in o avtonomiji obrtnega odseka. Njegovo poročilo so zborovalci z odobravanjem vzeli na znanje. Okrajni načelnik g. dr. Rukavina je pozdravil zborovalce in priporočal, naj prekmurski obrtniki ne hodijo v tujino delat kot navadni delavci, marveč naj ee raje oklenejo svoje obrti, skrbe za njen napredek ter poiščejo doma trg za svoje izdelke. Član banskega sveta in župan g. Hartner Ferdo je poročal o delu in pripravah za Prekmurski teden, ki bo letos v juniju v Murski Sobota, ter je povabil vse obrtnike k sodelovanju. _ Prispevki in podpore Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljublja.ni opaža, da delodajalci kljub ponovnim opozorilom in opominom zanemarjajo plačilo zavarovalnih prispevkov. Urad nujno priporoča vsem delodajalcem, da redno in sproti poravnajo svoje obveznosti, ker je naravno, da je zaostanke za več mesecev še težje plačati; poleg tega pa morajo zamudniki poravnati Se obresti in izvršilne stroške. Urad mora proti zamudnikom uvajati najostrejšo izterjavo, ker ga v to sili pomanjkanje likvidnih sredstev za izplačevanje rednih podpor in dajatev bolnikom, kakor tudi za poravnavo računov za zdravila, storitve zdravnikov in oskrbnine v bolnišnicah. Da ne bo presenečenj in kritik, opozarja urad, da bo odslej proti zamudnikom uvajal izterjavo z intervencijo, odvozom in prodajo za-rubljenih predmetov. Intervencije in pritožbe v zadevi izterjave mora urad odklanjati. _ Avtomobilska nesreča. V nedeljo 26. marca se je zgodila v Gabrku v Poljanski dolini huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenj 59-letne pocestnice Katarine Rupar, p. d. Krčev-ke iz Loga v zminški občini. Rupar jeva se je z več sorodniki vračala z vozom iz Škofje Loke. Sedela je na vozu v sredi, na eni strani je bil voznik, na drugi pa njena hči, ona sama pa ie držala v naročju še svojo vnukinjo. Ob pol 11 so se pripeljali do Gabrka. Blizu Mrakove žage jim je na ovinku nenadoma privozil nasproti Po-ljanškov avtobus iz Žirov. Konj se je avtobusa nekoliko ustrašil, odskočil ter zavozil toliko na gornjo stran, da so bila kolesa kakih 30 cm za cesto. Ker se je voz močno nagnil, so ljudje z njega popadali na cesto, na nesrečo prav takrat, ko je mimo privozil avtobus. Nesrečna Ruparjeva je padla tik pred kolo, ki ji je šlo čez glavo ter ji jo popolnoma zmečkalo. Šofer je avtobus z vso naglico ustavil in le temu se je treba zahvaliti, da ni še več ljudi zgubilo življenja, kajti pod avtobusom sta se znašla tudi 2 hlapca Jurija Sta-novnika iz Loga in 2 njegova sinova in le za las je manjkalo, da niso tudi čeznje šla kolesa. Vnukinji Ruparjeve 6e ni zgodilo ničesar. Na meisto nesreče je kmalu prišla sodna komisija, ki je ugotovila, da ne zadene ne šoferja, ne voznika nobena krivda. Krive so številnih nesreč le naše ozke in nepregledne ceste. _ Nove Šmarnice »Luč iz Nazareta«, sveta Družina, vzor krščanskim družinam, dr. J, Jerše-ta. Knjiga obsega 2433 strani. Cena broš. 40 din, vezana 48 din. Izšla že v omejenem številu, pohitite z naročilom na Jugoslovansko knjigarno ali na Misijonsko tiskarno, Groblje, p. Domžale. — Za 3 dni v Gorico in Trst, z avtom po Vipavski dolini, ob svetogorskem romanju, po priljubljenem našem sporedu v tehnični izvedb* Tujskoprometne zveze. Odhod 8. aprila z)utraj, povratek 10. aprila zvečer. Priglasite se takoj »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, Slovo celjskega mestnega uradništva od g. Mihelčiča Celje, 27. marca. Hodnik mestnega poglavarstva je bil danes ves v zelenju, po hodnikih pa so se zbirali pred 10. uro uradniki, uradnice in mestni svetniki, da prisostvujejo slovesu od svojega dobrega in večletnega predstojnika, bivšega župana, sedanjega podpredsednika narodne skupščine in narodnega poslanca g. Alojzija Mihelčiča. Tudi sejna dvorana je bila lepo okrašena in razsvetljena. Ob 10. je vstopil v spremstvu narodnega poslanca in mestnega svetnika g. prof. Bitenca in inž. Dolinarja novi celjski župan g. dr. Voršič z g. Alojzijem Mihelčičem. V imenu uradništva je spregovoril poslovilne in zahvalne besede magistratni direktor g. Šubic, ki je med drugim dejal: »Vaše odlične sposobnosti so Vas poklicale na eno najvišjih mest našega parlamentarnega življenja: narodna skupščina Vas je izvolila za svojega prvega podpredsednika. Z veseljem in ponosom, a vendar obenem z globoko žalostjo sla mestna občina in njeno uradništvo sprejeli to vest: z radostjo, ker ste, velečislani gospod predsednik, s tem doživeli zasluženo priznanje in odlikovanje za svoje dolgoletno nesebično in nad vse uspešno delovanje v prid državi, slovenskemu narodu in našemu mestu, s trpkimi občutki pa, ker smo si bili v svesti, da mestna občina zgubi svojega najboljšega, najagil-nejšega in najpožrtvovalnejšega predsednika, mestno uradništvo pa nadvse objektivnega, blagega in pravičnega predstojnika. Jčaj plavite? V nekem ljubljanskem kinu predvajajo krasen film, kjer imata glavne vloge osemletna deklica in stari, zagrenjeni gorski samotar. V filmu ni nobene ljubezenske klobase. Ni nobenih sentimentalnih vzdihovanj in opolzkih namigovanj. Povesi pa gre skozi vse višine in nižine človeškega iivljcnja. A tako, da se človeška duša ne umaže, ampak odhaja bolj plemenita in bolj dobra. Toda v dvorani je bilo vse polno praznih j>rostorov. Balkon pa je bil lakorekoč nezaseden. Ljudstva se torej ni trlo okrog tega filma, kar bi bilo pričakovati, medtem ko »e je drugod gnetlo, drugod, kjer so kazali film — zgodovinsko neresničen in človeško lažniv. Naše ljubljansko občinstvo, ki zahaja v kino, nehote odkriva svojo dušo in toke, ki se po njej poveljujoče pretakajo. Povej mi, kam naj se postavim, pa bom svet premaknil, je dejal grški modrijan. Ozri se po kinodvoranah, pa boš pretehtal ljubljanskega človeka, lahko ponovi sodobnik, ki pa mu ni treba, da bi bil modrijan. Skoraj 4 leta 60 potekla, odkar emo se zbrali v tej dvorani, da Vas pozdravimo kot prvega župana združenih celjskih občin. Kratka in jedrnata sta bila kraljevi ukaz o spojitvi obeh občin iii izvršilna naredba kr. banske uprave za izvedbo tega ukaza. Ogromno pa je bilo delo, ki je moralo slediti. Z izredno vnemo, ljubeznijo in požrtvovalnostjo in s svojimi bogatimi izkušnjami ste se lotili tega dela, čigar plod je danes vzorno urejena mestna občina celjska. Čas Vašega županovanja je bila lepa, žal le prekratka doba, v kateri je mesto Celje doživelo razmah kot do sedaj še nikdar. Zdi se mi, kot bi bil ves ta čas le en dan, velik dan neumornega dela in truda, čigar ure so potekale tako hitro, kakor poteka čas onemu, ki se izživlja le v delu in ki ve, da je delo, nagrajeno z uspehi, eden največjih užitkov življenja.« Nato je govornik navedel največje pridobitve mesta Celja v času županovanja g. Mihelčiča ter nadaljeval: »Mestno uradništvo je z vnemo, ljur beznijo in požrtvovalnostjo sodelovalo z Vami, ker se je zavedalo, da ste na pravi poti in da je bilo vse, kar ste zahtevali od njega, v prid celokupnemu prebivalstvu Mestno uradništvo je opravljalo svojo dolžnost tembolj in s tem večjim ela-nom, ker ste mu bili vsikdar blag, pravičen in dober predstojnik. Danes, ko se s težkim srcem poslavljamo od Vas, kot od svojega najboljšega predstojnika, Vas naprošam, da v imenu celokupnega mestnega uradništva in v mojem imenu sprejmete za Vašo vedno enako veliko naklonjenost in dobrohotnost najtoplejšo in najprisrčnejšo zahvalo, ki jo združujem z iskreno prošnjo, da ohranite svoje sodelavce v prijaznem spominu in da dovolite, da se z istim zaupanjem zatekamo do Vas kot na člana mestnega sveta celjskega vsikdar, kadar bomo potrebni Vaše zaščite in pomoči. V Vašem novem položaju, ki ni v ponos le mestu Celju, temveč celemu slovenskemu narodu, pa Vam želim v imenu mestnega uradništva, kakor tudi v svojem imenu obilo blagoslova in uspeha v prid našega mesta, slovenskega naroda in naše države.« Gosp. podpredsednik narodne skupščine Mi-helčič se je g. direktorju za njegove besede iskreno zahvalil ter končal z besedami: »Poslavljam 6e od vas s težkim srcem, kajti z vsakim posameznikom 6em imel stike in v vsakem sem videl vestnega in dobrega uradnika. Vsem se vam zahvaljujem za vso pomoč, prosim vas pa, da tudi prav tako nadaljujete svoje delo. Poslavljam se od vas ter vam kličem: Zbogom!« — Po dvorani je zavalovilo burno ploskanje, ki dolgo ni ponehalo. Gosp. Mihelčič se je nato rokoval z vsemi uradniki in se z nekaterimi še oosebej pogovarjal. — Za velikonočni izlet v Gorico-Trst-Benet-ke in Idrijo ae zaključijo prijav« v soboto, 1. aprila. Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Fran-čiikaneka ulica tel. 22—50. — Sadjarji! Kot je bilo objavljeno v »Sadjarju«, bo poučna ekskurzija v Italijo od 11. do 13. aprila in se prijave zaključijo 2. aprila. — V Trst, Gorico, Idrijo in Benetke priredi izlete 1'utnik za velikonočne praznike. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 24 je objavljena »Uredba o spremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov (odst. 1. in 2., čl. 20.)«, dalje »Uredba o spremembi uredbe o prekinitvi zasta-revanja kmetskih menic«, »Sprememba člena 4. pravilnika za izvrševanje zakona o lekarnah in nndzorstvu nad prometom z zdravili« in »Pojasnilo o oprostitvi predmetov, namenjenih vojaškim in državnim ustanovam, od skupnih banovinskih trošarin«. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Kranz-Jose!« grenčice. — Požar. Od Sv. Lenarta pri Vel. nedelji poročajo: V četrtek, 23. t. m., zvečer okrog 8 je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju Vincetiča Jakoba, posestnika v Senežicah. Ogenj se je v nekaj minutah razširil še na stanovanjsko poslopje. Na pomoč so prihiteli sosedje ter gasilske čete Irgorišče, Milialovci ter Cvetkovci. Vendar je ogenj že opravil svoje delo. Rešili so vso živino, svinje ter drugo. Posebno se je izkazala nova cvetkovska motorka, ki je bila prvič pri požaru. Vzrok požara je neznan. flo clhžavi ^ojj^nroiuuiiiuauuiUzmiujiunuuuujrRntuiium^ 'mj i uumrnuuji ni m 11 mnrmui uimrmuui imrnu niiirmi au n' rm i umii111'! u^iu f* * Snežni meteži na Jadranu. Koncem preteklega tedna je bila okolica Splita ponovno pobeljena s snegom. Na morju je divjal hud snežni metež in 60 parniki prihajali v luke le z velikimi težavami in zamudami. Tudi iz Šibenika poročajo o hudih nevihtah, ki jih je spremljalo silno tres-kanje in grmenje. * Nazadovanje industrije v Vojvodini. Po podatkih Združenja industrijcev v Novem Sadu, kateremu pripadajo vsi mdustrijci na področju Vojvodine, je bila produkcija večine industrijskih podjetij v Vojvodini v letu 1938 manjša kakor v letu 1937. Leta 1937 je bilo na tem področju zavarovanih 63 092 delavcev, lansko lete pa je ta številka padla na 62.155. Dalje je bilo na področju Zbornice za TOI v Novem Sadu lansko leto 23 poravnav izven konkurza, to je 15 več kakor leta 1937, konkurzi pa 60 bili 4, dočim jih je bilo leta 1937 5. V preteklem letu je bilo na novo ustanovljenih samo 15 podjetij. 9 obstoječih je prenehalo delovali, 6 pa jih je menjalo lastnike. Na koncu 1938 je bilo v obratu 361 podjetij. Povprečne dnevne mezde so se gibale lansko leto med 18.81 do 21.60 din. Skoraj vse panoge industrije so izkoristile svojo kapaciteto komaj do 50 odstotkov, nekatere pa še manj. »Najstarejša Spližanka, Kata Kamič je praznovala te dni svoj 104 rojstni dan. Kamičeva je že 10 let prikovana na posteljo. Je povsem slepa. Streže ji neka 70-letna slarka. Kamičeva se zelo dobro spominja mnogih dogodkov, ki 60 se odigrali v teku njenega dolgega življenja. * Preračun Subotice za leto 1939-40 znaša 36,237.750 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Preračun je bil sprejet na seji mestnega zastopstva dne 24. marca. * Italijanski tovorni parnik »Gian Paolo«, ki je, kakor smo včeraj poročali, nasedel na pečine pri rtu otoka Zlarina pred šibeniškim zalivom, so rešili. Z velikimi napori se je to posrečilo našemu vojnemu remorkerju »Ustrajni«. Italijanski parnik ni utrpel nobene škode in bo lahko nadaljeval vožnjo. * Mati sarajevskega atentatorja Danila lliča, Stoja Ilič je v visoki starosti umrla v Sarajevu. * Pri volitvah v ljubljanski Pokojninski zavod bodo bančni uradniki v Šibeniku kompaktno glasovali za edino hrvatsko listo. Tako so soglasno sklenili na sestanku, ki so ga imeli te dn! v Šibeniku. Tudi ostali zasebni nameščenci v Šibeniku bodo enotno glasovali za hrvatsko listo. * Smola zagrebškega privatnega dotektiva. V Zagrebu živi zasebni amaterski detektiv Gjuro, čigar največje veselje je iskati po širnem Zagrebu razne grešnike, ki nimajo pravice do zagrebškega sonca in prahu, ker lebdi nad njimi prokletstvo policijskega izgona. Ti »izgonaši«, kakor je pol-služben naziv za te vrste ljudi, kajpada nimajo tega preganjalca v čislih, saj jim samo povečava njihove skrbi. Te dni je agilno zasebno oko postave izvohalo, da se v neki sobici na Lanogevem trgu skrivajo kar štirje takšni možje, dva »izgona-ša« in dva tatiča. Gjuro je pohitel jx> dva stražnika in v njuni senci stopil v omenjeno sobo. Toda komaj jo Gjuro prestopil prag sobe in preden sta mogla strumna stražnika intervenirati, je eden od četvorice planil nanj in ga s pestjo tako krepko oplazil po bradi, da se je ubogi zasebni detektiv brez glasu nezavesten zvalil na tla Priskočila je še ostala trojica in osem rok je pričelo krepko obdelavati na tleh ležečega. Stražnika seveda tega nista mogla mirno gledat) in sta posegla vines. toda imela sta precej mučnega d^la. preden eta užugala osvete željno četvorico Stvar se ie končala pred službujočim uradnikom v kriminalni policiji, kjer sta oha »izgonaša« prejela po 10 dni policijske kazni zaradi prepovedanega povratka v Zagreb, tatiča sla izročena sodišču, vsi štirje pa se bodo morali še zagovarjati v tem praven, da bo agilni zasebni detektiv Gjuro dohil zadoščenje za neslavno blamažo s knock-outom. * Skrivnosten umor vdove. V vasi Aladinič pri Mostarju v Herccegovini je bila na skrivnosten način umorjena Vida Gustina. Zvečer je bila v sobi z nekam svojim sorodnikom Naenkrat je od vrat odjeknil strel, ki je zadel vdovo v hrbet. Neznani zločinec je streljal s puško skozi malo odprtino na vratih. Vida je imela še toliko moči. da je šla na cesto in počakala avtobus, ki vozi v Sto-lac. V avtobusu pa je po nekaj minutah umrla. Ker je imela vdova pri hiši velikega psa-čuvaja, ki bi vsakega tujca, ki bi se približal hiši, brez dvoma popadel, sumijo, da je zločin izvršila kakšna oseba, ki jo pes dobro pozna, torej gotovo kakšen sorodnik umorjene vdove. Orožniki so aretirali šest sorodnikov pokojne vdove. * Zalotenega tatu so pretepli kmetje v vasi Stupovači pri Bjelovaru. Nezaposleni delavec Josip Brezič se je vtihotapil v hišo Nikole Kesiča, da bi kradel. Pri tem pa so ga kmetje zalotili in ga prerej krepko obdelali, tako d£ se bodo morali 7ac;nvTri!iti pred sodnijo. Anekdota Slavna igralka Eleonora Duše je bila nekega večera v družbi. Med razgovorom so prišli tudi na žensko vprašanje. Eden izmed navzočnih je suho pripomnil, da ženske nikdar ne morejo zahtevati istih pravic kakor moški. »Najprej je bil ustvarjen mož,« je podkrepil Uubljmia^ Gledališče Drama: Torek, 28. marca: Zaprto. — Sreda, 29. marca: »Prevara«. Red A. — Četrtek, 30. marca: »Kaj je resnica?« Red Četrtek. — Petek, 31. marca: Zaprto. Opera: Torek, 28. marca: Zapito. —■ Sreda, 29. marca: »Jolanta«. Gianni Schicchi. Red Sreda. — Četrtek, 30. marca: Zaprto. — Petek. 3i. marca ob 15: »Giaconda«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Radio Ljubljana Torek, 28. marca: 11 Šolska ura: Zdrava ln lepa pokončna telesna drža — ponos in odlika človeka (g. dr. Franta Mis) — 12 Plesne pesmice pojeta Jožek in Ježek — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Uverture (plošče) — 14 Napovedi — 18 Pester spored Radijskega orkestra — 18.40 Oblikovanje človeka (g. dr. Stanko Gogala) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Slovenska kmečka hiša (dr Ivan Simonič (Ljubljana) 19.50 Deset minut zabave — 20 Beethoven: Pomladna 6onata v F-duru (plošče) — 20.20 Josip Daneš: Mali oglasi, veseloigra (Člani Nar. gledališča v Ljubljani) — 21.30 Plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Vsakemu nekaj, igra Radijski orkester — Konec ob 23. Drugi orogranii Torek, 28. marca: Belgrad: 20 Komorna gl. — 21 Szymano\vskega konc. (iz Varšave) — Zagreb: 20 Opera — Sofija: 19.30 Ork. konc. — 20 Komorna gl. — 20.55 Ruske romance — Varšava: 19 Pestra gl. — 21 Szymanowskega konc. — 22.25 Kla-var — Budimpešta: 19.30 Verdijeva opera »Othel-lo« — 23.20 Cig. gl. — Italijanske postaje: L skupina (421, 304, 283 m): 17.15 Komorni konc. — 21 Mozartova opera »Figarojeva svatba« — II. skupina (560, 369, 2G3 m): 17.15 Plesna gl. — 21 Simf. konc. — III. skupina (492, 272, 221 m): 20.30 Igra in plesna gl. — Dunaj-Vratislava-Franklurt-Ham-burg-Konigsberg: 20.10 Garnizije na mejah Velike Nemčije — Berlin: 20.10 Vesele melodije — Lip-sko: 20.10 Plesni večer — Koln: 20.10 O filmu — 20.30 Veliki plesni večer — Stuttgart: 20.10 Zab. konc. — 21 Simf. konc. — 22.35 Rich. Straussova opera »Daphne« — Pariš P. T. T.: 21.30 Debussy-jev konc. — Strassbourg: 21.30 Rousseaujeva opera »Dobri kralj Dagobert«.. Prireditve in zabave Preveč skromno je odšla preko nas 90 letnica smrti največjega slovenskega pesnika Franceta P r.e š e r n a. Zato se je odločil Dramatski krožek »Jelka« v Ljubljani, da dostojno proslavi njegov spomin s Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, dne 1. aprila, ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. O Prešernu govori g. prof. dr. Slodnjak Anton, dober poznavalec Prešernovih del. Opozarjamo na koncert Akademskega zbora, ki bo v ponedeljek, 3. aprila, v veliki dvorani »Uniona« ob 20. Cenjeno občinstvo prosimo, da zasede svoje prostore v dvorani točno ob 20 ali morda že prej, ker se bo koncerta udeležil ofi-cielni zastopnik visoke pokroviteljice Nj. Vel. kraljice Marije. Ob tej priliki opozarjamo, da se dobijo vstopnice že v predprodaji na univerzi v vra-tarjevi loži. Verdijev Requiem je med vsemi skladbami svetovne literature, ki so komponirane na tekst svečane črne maše; rta najvišji umetniški stopnji. Nobenemu skladatelju se ni posrečilo v glasbi naslikati toliko veličastja, pa tudi toliko groze, kakor se je to v odlični meri posrečilo Verdiju, bodisi v kateremkoli odstavku Requiema. V četrtek ga bodo izvajali gostje iz Turina, to je solisti, lirični zbor in orkester Turinskega Radia. Orkester šteje 70 oseb, zbor pa 90 izvrstnih pevcev m pevk. Dirigent koncerta bo Ahile Consoli. Prihodnja produkcija ljubljanskega drž. kon-servatorija bo v ponedeljek, dne 3. aprila ob četrt na 7 zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Predavanja Pod okriljem Prirodoslovnega društva predava drevi ob 18.15 v Mineraloški predavalnici univerze g. prof. Wraber Maks o temi: »Zelena rastlina — čudodelna tvornica«. Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani ima drevi ob 8 v frančiškanski dvorani na svojem rednem 48. prosvetnem večeru zanimivo skioptično predavanje »Jeruzalem v velikem tednu«. Slike iz svete dežele. Govori Janez Pivk. — Predprodaja vstopnic po enotnih cenah 3 din v pisarni I'ax et bonum. Sestanki Gospejno društvo krščanske ljubezni sv. Vin-cencija Pavelskega bo imelo svoj občni zbor v ponedeljek, dne 3. aprila 1939 ob 4 popoldne v »Jo-žefišču« na Poljanski cesti št. 16. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. ta neprijatelj žensk svojo misel, »in od moža je še le postala ženska.« »Cisto prav,« je dejala igralka. »Naravno je, da mora pred cvetom zrasti steblo; to pa še ni noben dokaz, da je cvel manj vreden kakor steblo.« »Prosim, gospod doktor, ali ml boste izruvali zob vi ali vaš asistent?« »Na vsak način jaz sam. Moj asistent ga bo prej samo nekoliko omajal.« Ob drugi obletnici pogodbe z Italijo Lepa slovesnost v naši Operi Ljubljana, 27. marca. Snoči ie bila v ljubljanski operi slavnostna predstava Puccinijeve opere »Madame Buterfly<. Slovesnost je bila na čast drugi obletnici podpisa prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Uprava našega Narodnega gledališča je za to priliko povabila gostovat slavno italijansko pevko Rosetto Pampanini, ki je pela glavno vlogo. Za to priliko je bilo gledališče popolnoma razprodano in so morali v parterju dodati še več sedežev. Občinstvo je prižlo na predstavo v svečanih oblekah in smo posebno med damami opazili celo vrsto krasnih toalet. V častni loži se je proslave udeležil ban g. idr. Mako Natlačen z go. soprogo in hčerko, v sosedni loži pa je bil italijanski generalni konzul v Ljubljani g. Guerini-Maraldi s soprogo in člani konzulata. Prav tako se je predstave udeležil tudi župan mesta Ljubljane g. dr. Juro Adlešič z go. soprogo. Opazili smo še celo vrsto zastopnikov našega javnega življenja. Predstavo je vodil kot dirigent g. N. Šlritof ln je bila vsa izvedba na višku. Nosilka glavne yloge, ga. Rosetti Pampanini, je pela odlično in je bila za svoje čudovito petje često nagrajena s ploskom pri odprti sceni. Prav tako je občinstvo pevko pozdravljajo tudi med dejanji in je po prvem dejanju pevka prejela krasen šopek rdečih nageljev z jugoslovanskim državnim trakom, ki ga je v silno navdušenje vseh navzočih poljubila. Lahko rečemo, da je bila vsa predstava v znaku sijajne igre gosta in so tudi naši domači igralci podali kar najlepše vse svoje vloge. Lepa materinska proslava v Operi * Ljubljana, 27. marca. Kakor vsako leto je Krščansko žensko dru-8tvo tudi letos proslavilo največji materinski krščanski praznik, to je Marijino Oznanjenje, dne 25. marca. Operno gledališče je bilo v soboto ob pol petih nabito polno. Med udeleženci smo opazili škofa dr. Gregorija Rozmana, bana dr. Marka Natlačena^ z gospo, prelata univ. prof. dr. Slaviča, soprogo župana dr. Adlešiča, soprogo predsednika apel. sodišča dr. Golie, soprogo pomočnika bana dr. Majcna in soprogo pok. ministra dr. Sušnika, gdč. Cilko Krekovo, narodnega poslanca g. Miloša Stareta in številne zastopnike krščanskih ženskih društev. G. prof. Franc Koblar je imel pomemben govor, ki ga objavljamo na drugem mestu. Nato je sledilo prisrčno voščilce male deklice, ki je recitirala besedilo Marije Brenčičeve in voščila vsem mamicam. Sledil je prizorček Anice Črnejeve »Mamica je bolna«, ki so ga otroci ko-rajžno in lepo izvajali. Med odmorom je deklica v narodni noši (izven sporeda) srčkano igrala na harmoniko, pri čemer so se mamice in otroci sladko zabavali. Nato je stopila na oder gdč. C. Krekova in prečitala lepo pismo, namenjeno slovenskim materam v daljni Ameriki. Sledila je srčkana igrica, ki jo je spisala naša sotrudnica, mladinska pesnica gdč. Marija Bren-čičeva: »Mamice svoje z dejanji slavimo«. Otroci so to igrico igrali z veliko vnemo in gdč. Ven-cajzovi, ki se je potrudila za materinsko proslavo ter g. Jermanu, ki je igrico režiral, moramo izreči vse priznanje. Materinska proslava je letos uspela tako, takor jo slovenske matere res zaslužijo. Št. Vid nad Ljubljano Vsa fara ee pripravlja za velikonočne praznike na poseben način. Nad 70 faranov bo 2. aprila ob 24 popoldne sodelovalo pri predstavi: V času obiska-nja; v tej velikonočni igri je slovenski igralec — pisatelj g. Edvard Gregorin pokazal življenje in trpljenje Velikega Učenika in Odrešenika. Vsi igralci se pod skrbnim vodstvom vestno pripravljajo, tudi oder o ljudskem domu je za to priliko posebej urejen in na novo opremljen, tako da ne bo težko slediti vsem osmim slikam. Ugodne zveze z vlaki in avtobusi bodo omogočile tudi okoličanom, da igri prisostvujejo. To je poleg velikonočne dolžnosti vsakega katoličana gotovo najprimernejša priprava za Veliko noč. Vstopnice so že v predprodaji. čemšenik Naša mladina v prosvetnih organizacijah pridno deluje, o čemer pričata lepo uspela akademija na praznik ev. Jožefa in Materinska proslava na Marijin praznik 25. marca. Tudi v telovadbi se vidi lep napredek. Posebno ljubek je bil telovadni nastop mladenk na odru. Starši bodo odslej še z večjim veseljem zaupali mladino našim prosvetnim organizacijam. 1 Šempeterske gospe, žene in matere lepo vabimo na tridnevno velikonočno duhovno omovo, ki bo v šempeterski župni cerkvi od torka 28. marca do petka 31 marca 1939. Začetek je v ta-rek 28. marca ob pol 8 zvečen V petek zjutraj ob pol 6 bo sklep z zaključnim govorom, sveto mašo in skupnim sv. obhajilom. Duhovno obnavo bo vodil g. župnik. 1 Sv. maša-zadušnica za f t!- Pavla Kruljca, člana in večletnega pevovodje Križanske moške kongregacije, bo v sredo, dne 29. marca ob 6 v križanski cerkvi. Sobrate-kongreganiste vabimo k številni udeležbi pri tej sveti maši. 1 Važna konferenca zdravnikov. Drevi ob 6 bo v Mestnem domu na Krekovem trgu zelo važna konferenca vojaških in vseh civilnih zdravnikov in zdravnic o pasivni obrambi. Udeležba je strogo obvezna za vse zdravnike in zdravnice, ki bivajo v Ljubljani. 1 Narodni poslanec g. dr. Adoll Golia bo danes, v torek, med 6 in 7 popoldne na razpolago ljubljanskim volivcem JRZ v pisarni mestnega tajništva JRZ na Gosposvetski cesti 10-1. 1 Rezervni častniki, ki se v mesecu marcu še niso zglasili pri poveljstvu ljubljanskega vojaškega okrožja v Mišičevi vojašnici na Maistrovi cest, se pozivajo, da se takoj, a najkasneje do četrtka javija s častniško legitimacijo v 6obi št. 29, v času od 8—13 in od 16—19. 1 V modi in kvaliteti vodimo — nova manu-faktura: Jeločnik & S i m o n č i 6 - Ljubljana - Pred škofijo 13. 1 Lebrun v Londonu. Upravi kina Uniona in kina Sloge sporočata svojim obiskovalcem, da sta prejeli naknadno poseben dodatek k Foxc\vemu tedniku, v katerem se prikazujejo svečanosti ob priliki obiska predsednika francoske republike Alberta Lebruna pri angleškem kralju v Londonu. 1 Nad četrt milijona dinarjev za službene obleke mestnih služiteljev, tro,šarinskih paznikov in poklicnih gasilcev, izda mestna občina ljubljanska vsako leto, vendar pa v tej V6oti še niso stroški za obleke mestnih delavcev pri cestnem nadzorstvu ter pri raznih podjetjih. Mestno poglavarstvo je v sobotnem »Službenem listu« razpisalo dobavo službene obleke. Blago za obleke bo veljalo okrog 170.000 din, krojaško delo pa o,krog 35.000 din, posebej pa še izdelava službenih čepic okrog 12.000 din, a za same čevlje bo mestna občina morala plačati okrog 35.000 din. Ali so pllncne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo u hM, katarja. M pUwlovice normalne težine, se upajo samo do Maribora. Prav tako so prizadeti lastniki brodov. Brod med Me-ljem in Pobrežjem že dolgo časa ne more voziti. Daljno deževje bi bilo zato sedaj nujno potrebno. m Obiščite razstavo Černigoj—Čara. V zadnjem »Slovencu« smo poročali o otvoritvi umetniške razstave tržaškega slikarja A. Černigoja in kiparja U. Čara. Razstava je odprta do 31. t. m. v stolpu mariborskega gradu, vhod z glavnega grajskega stopnišča. Razstava obsega vrsto krasnih del ter bo obisk gotovo vsakogar zadovoljil. m Gledališke novice. Drevi gostujeta v mariborskem gledališču v Verdijevi operi »Aida« ga. Mitrovičeva v vlogi Amneris in gdč. Majdičeva v vlogi Aide. Predstava se vrši za red A. — Premiera Langerjeve »Štev. 72« je določena na četrtek 30. t. m. za red D. m SPD, podružnica Maribor ima občni zbor v četrtek ob 20 pri Orlu. Za letošnji občni zbor je dosti zanimanja, ker na dnevnem redu tudi volitve. m Esporantsko društvo ima občni zbor jutri v sredo 29. marca ob 20 v lil. nadstropju Narodnega doma. Vhod iz Kopališke ulice. m Krstna predstava bo na Ljudskem odru v soboto, 1. aprila zvečer. Vprizori se v Leskovškovi režiji drama »Izgubljena jiota«, ki jo je napisal član Ljudskega odra France Filipič. Vstopnice se dobe v predprodaji. m V Ljudski univerzi se bo predvajal v petek 31. marca kulturni film »Afganistan, srce Azije«. m D. K. W. motorna kolesa in dvokolesa dobite pri Ozvatič, Maribar, Cafova ulica 1. m Robnike so začeli polagati mestni delavci v Prešernovi ulici — znak, da se bodo tu kmalu pričela tlakovalna dela, čim bo nastopilo ugodnejše vreme. m Občni zbor mariborske podružnice Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev se vrši jutri v sredo zvečer ob 8 v mali dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Na občnem zboru bo poročal predsednik centrale in nar. f>oslanec R. Smersu. m 4 mesečno dete umrlo zaradi opeklin. Po nesrečnem naključju je zlila žena zidarskega po-lirja Tušeka pri Dev. Mariji na Brezju lonec vrelega mleka po svojem 4 mesece starem sinčku Ivančku. Dete je zadobilo strahovite opekline ter je v mariborski bolnišnici podleglo poškodbam. m »Kapitan« se je razbil na brzojavnem drogu. Med Slivnico in Hočami se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Avto mariborske tvrdke Beiersdorf. luksuzna limuzina »Kapitan«, v katerem sta se peljala jxitnik omenjene tvrdke in njegov šofer, je na ovinku pri srečanju s kmečkim vozom zdrknil s ceste ter se z vso silo zaletel v brzojavni drog. Posledice so bile usodne. Udarec je drog prelomil na dvoje, »kapitan« pa se je dvakrat prekopicnil v zraku, predno je razbit obležal ob cesti. Potnik si je zlomil nogo, šofer pa je zadobil poškodbe po obrazu ter živčni pretres ter so morali oba zapeljati v mariborsko bolnišnico. m Nesreča pri »»divjem« nogometu. Na bivšem športnem prostoru SK Svobode pri Magdalenskem parku se je vršila v nedeljo nogometna tekma med dvema »divjima« moštvima. Da je bila tekma res »divja« priča nesreča, ki se je pri tem pripetila. V 20 letnega Slavka Rižmana so je zaletel v borbi za žogo nejioznan nasprotnik ter ga je s lako silo brcnil v nogo, da mu jo je zlomil j>od kolenom. Rcševalci so ponesrečenca zapeljali v bolnišnico. lec Franc. Dobil je hude poškodbe na glavi in rokah, izpahnil pa si je tudi desno nogo. Starčka so prepeljali v celjsko bolnišnico. c Kar dva napada v eni noči. Blizu Šoštanja je neki posestnik napadel s kolom 18 letnega Ma-jerja Jakoba iz Motlič in mu zadal hude j>oškod-be po glavi in po ključnici. V Gorenju je napadel neki moški v gostilni '10 letnega posestnika in lesnega trgovca Atelška Franca iz Lepe njive pri Mozirju. S topim predmetom mu je prizadejal hude poškodbe po glavi. Trbovlje Smrtna nesreča. V petek popoldne je peljal Jermanov hlapec iz Knezdola z lesom težko naložen voz k rudniku. Na klancu pri Gaiilnem domu so začeli ktvnji leči, hlapec je stal na vozni zavori in videl pred seboj na cesti iti staro ženico ter je vpil nad njo, naj se umakne, ker voza in konj ni bilo moči ustaviti. 2enska pa ga ni slišala in konji so jo podrli in šc voz je iel čeznja. Čez nekaj minut je izdihnila. Ponesrečen-ka jc bila Strnad Franca, žena upokojenega rudarja, stara 75 let. Smrtne «o bile poškodbe na glavi, zlomljena je bila tudi roka in več reber. Dobro obiskan sestanek JRZ je imel g. poslanec Bitenc v nedeljo popoldne v Društvenem domu. Razložil je odkritosrčno delo pri državnem preračunu in finančnem zakonu, kaj se je doseglo in kaj se še ni dalo sedaj doseči. V razgovoru po poročilu g. poslanca sta g. Križnar in Spiler še poudarila potrebe in želje rudarjev. Za odkrite besede in pojasnila se je predsednik g Keše v imenu udeležencev g. poslancu lepo zahvalil. V posnemanje) Namesto venca na grob rajnega g. Grčarja Matijo sta za reveže darovali Vincencijevi konferenci obitelji L. Kadunčeva sto dinarjev in A. Suntova 50 din. Bog plačaj! Kranj II. telovadna akademija FO v Kranju bo na cvetno nedeljo, dne 2. aprila ob 4 popoldne v dvorani Ljudskega doma. Na sporedu je več točk prostih in simboličnih vaj, orodne in vrhunske telovadbe. Predprodaja vstopnic v trgovini Hinko poleg farne cerkve. Stara hišica, last Sajovic Janeza iz Šenčurja, se je vnela v petek, 24. marca zjutraj ob 7. Požar se je videl daleč naokrog, ker je na mah izbruhnil, vendar je bil agenj kmalu pogašen. Kako je nastal požar je Se za enkrat ostala za-gonetka. Zadevo preiskujejo orožniki iz Šenčurja. Koncert pevskega zbora Glasbene Matice. V soboto, dne 1. aprila ob pol 9 zvečer bo kon-certiral v Kranju cclotni zbor naše Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča. Predprodaja vstopnic je v trgovini g. Hlebša. Kranjčane in okoličane opozarjamo na izredna koncertno priliko. Jesenice Zelo lepe in raznovrstne velikonočne razglednice dobite v trgovini Krekovega doma. Sava pri Litiji Proslava materinskega dneva ho letos izjemoma šele na cvetno nedeljo ob 3 popoldne. Ze lani je ta proslava privabila mnogo ljudi iz domače in sosednih župnij. Letos bo spored še bolj zanimiv in prisrčen. Ljutomer Gledališče Torek, 28. marca, ob 20: »Aida«. Red A. Gostovanje ge. Milrovičeve in gdč. Majdičeve. Sreda. 29. marca: Zaprto. Četrtek, 30. marca, ob 20: »Štev. 72«. Red D. Premiera. Prosvetno društvo pripravlja za cvetno nedeljo Vombergarjevo »Igra življenja«. Iz Julijske krajine V Gočah na Vipavskem je umrl po daljšem bolehanju posestnik g. Edvard Ferjančič, star 67 let, iz znane velespošlovane Jamškove rodbine. Rajnik je bil brat že pred 22 leti umrlega župana in vrlega pevovodje Riharda, c. novomeškega kanonika in skladatelja Frana, g. dr. Hermana, sodnega nadsvetnika v Benetkah, ge. Rozine Kebe in pok. g. župnika Jožefa, umrlega v Ameriki. Pokojni je po bratovi smrti ves živel, da ee ohrani lepa in velika domačija. Odlikoval se je v lepem krščanskem življenju in je bil srčno dober. Veliko se je žrtvoval za društveno in cerkveno petje, * kjer je z močnim, lepim basom sodeloval 40 let. Imel je prav lep pogreb, ki ga je vodi! g. dekan ob spremstvu g župnika braniškega in domačega, ki mu je za slovo spregovoril nekaj besedi. Pevski zbor je velezaslužneinu tovarišu - pevcu dovršeno zapel več žalostink. Ob grobu so mu zapeli najlepšo našo nagrobnico: »Z Bogom, brat predragi«; napev je zložil njegov brat g. kanonik, besede pa brat župnik. Tako sta se oba brata na ganljiv način poslovila od preljubega brata. Pre-blagi pokojnik naj ee v Bogu spočije, vsej spoštovani rodhini pa iskreno sožalje! Pred komisijo za konfinacijo v Gorici je bi! poklican g. Iv. Kretič, župnik v'Kojskem v Brdih. Obtožen je bil, da je nevaren javnemu redu in nacionalni varnosti ter bil obsojen na dve leti konfina Z začudenjem smo spremljali dogodke, ki so se odigrali ob tej neprijetni obsodbi. Ne bomo se spuščali v podrobnosti, ugotoviti pa moramo, da je slovansko manjšino v Italiji to postopanje globoko vznemirilo in užalostilo. Blago dejno prijateljstvo med obema narodoma je doživelo močan pretres. Huda nesrcln. V Vižovljah na Krasu, v bližini Devina, se Je pripetila strašna nesreča. Mlad posestnik Jožef Semolič iz Brestovice, rojen 1902, je prišel na pepelnico v Vižovlje obiskat svojega prijatelja, 40 letnega kmeta Legišo Ker sta imela neke posle v Sesljanu, je Semolič naložil Legišo na svoje kolo, e katerim sta se oba odpeljala niz po klancu proti Sesljanu. Edina zavora pri kolesu je pa po nesreči odjiovedala in sta oba prijatelja zletela v neko obcestno drevo. Legiša si je razbM lobanjo in Je obležal na me.stu mrtev, SemoliČa so pa prepeljali v tržaško bolnišnico. Njegove po škodbe niso hude in je upanje, da bo kmalu okreval. 70 stotink. Opozarjamo prijatelje »Slovenca« da znaša cena za izvod lista v trafikah in prodajalnah zopet 70 stotink (centesimov). Pri povečanju lista na 10 strani je bila povišana tudi razprodajna cena na 90 stotink. Uprava je pa eedaj določila ceno; 70 eioiink. KULTURNI OBZORNIK Pogovor z muslimanskim pisateljem Hafzi Bjelavcem Pred nekaj dnevi smo pisali v našem kulturnem obzorniku o 25 letnici književnega dela muslimanskega književnika iz Sarajeva Haizi Bje-lavca, velikega prijatelja Slovencev in našega sotrudnika. Še pomnimo njegova pisma, ki jih je pošiljal našemu listu iz nove Turške, kjer je živel več časa in je študiral novo probujajočo 6e duševnost v Turčiji pokojnega Ataturka. Pa tudi sicer v njegovih številnih delih turška žena iz orienta igra veliko vlogo. Danc6 smo ga slučajno srečali v naši beli Ljubljani, kamor vedno rad pohiti med svoje pri-iatelje. Ob tej priliki smo poprosili za kratek pogovor ob »turški kavi«, ki pa seveda ni bila laka, ki jo ta musliman pije v svoji Bosni ali pa v Istambulu ... Pa kljub temu je mirno tekel pogovor nekako takole: Vi hodite že dalj časa v Slovenijo, in mene zanima, kaj Vas veže nanjo? Bo že skoraj 20 let, odkar redno prihajam v Slovenijo na krajši ali daljši čas. Dobil sem med brati Slovenci mnogo prijateljev in znancev. Na Slovenija me veže toliko spominov in prijateljstev, da mi je vedno hudo, če ne morem obiskati vseh svojih prijateljev. Zal mi je, toda čas je ponavadi kratek in meni se mudi, kot vsakemu. — Nekaj me tajno in lepo veže na Slovenijo, na njene planine in male cerkvice ter na hiše mojih prijateljev. Veže me na Ljubljano, Radovljico, Mojstrano, Bohinjsko Belo, in Bled z njegovim starim gradom, kjer sem pisal povest »Iztrgani lističi iz stare beležnicc«. Najbolj pa me pritegujejo Slovenci sami, ki so resnično pravi prijatelji, kadar najdejo pravega prijatelja. So iskreni, dobri, enostavni, ki sc človeku približajo z dušo in čuvstvom. Niso konvcncionalni ter najmanj nepristopni. Privlačuje me enostavnost, ne-narejenost moških kakor žena. Pri njih ni nadutosti in ni izumetničenja v občevanju z njimi. Kakršni so doma, taki so na ulici in tudi tu, v kavarni. In to mi je všeč. Gospod pisatelj. Ko sem svoj čas ležal v sarajevski vojaški bolnišnici, mi je prišel slučajno v roke Vaš roman »Ana Zoloti«, kjer je glavni junak Slovenec, gozdni delavec v »bosanskih šu-mah«. Kako se odražajo Slovenci v Vaših delih? Bosna ima mnogo sorodnega po zunanjem videzu s Slovenijo: gozdove, planine, skrivnost hribovcev in gorjancev itd. Zelo sem vzljubil tudi vaš kraj in vaše ljudi. Junak v romanu »Ana Zoloti« je Slovenec Jože Šrej, kmet iz slovenskih planin, ki se v Bosni pokorava za svoj greh iz mladosti. On sc spreminja počasi v mistično osebnost, ki preganja njegov greh, da se pokorava na Rosetta Pampanini 'fiesničho lep odmev je dobilo v naši' operrio-^ledališki javnosti gostovanje že dolgo priznane italijanske umetnice Rosette Pampanini, ki je nastopila v ljubljanski operi kot madame Butterfly v istoimenski Puccinijevi operi. Predstava je imela neko slavnostno razpoloženje; bila je dobro obiskana in je pod glasbenim vodstvom Nika Stritofa tudi umetniško uspela. Ko se poskušaš z jasno mislijo dotakniti umetnice in njenega umetniškega oblikovanja, je mikavno, kako se ti kar hitro razloči celotna postava v dve podobi in kako se prva, vezana na zunanji videz in gib, sproti topi ter razhlapi v nepomembnost, kako pa se ti druga, v kateri je zajet notranji lik, povezan z glasbeno lepoto, zaradi svojega pretežnega poudarka v predstavi jasni in kako raste v vsem svojem umetniškem sijaju. Rosetta Pampanini je velikopotezna umetnica, ki oblikuje svoje odrske podobe iz jasne zavesti po čistem umetniškem navdihu. Njeno ustvarjanje je osnovano na predhodni predstavi oblikovane osebe, kateri podredi svoj zasebni duševni svet, dopolnjujoč odrsko podobo sicer iz lastnih sil, toda po umetniških postavah, ki so tej podobi posebej vrlahnjene. S tem je na prvi vtis to oblikovanje nekoliko hladno, ker ne izžareva zasebne vablji-vosti, toda prav v tem je ohranjena nedotakljivost iz vsakdanjosti dvignjene in umetniško čiste odrske podobe. Oblikovanje gre z dveh strani. Prva je čista glasbena sestavina, ki jo umetnica doživi in dojame tako prvinsko, da ji ob tej jasni glasbeni podobi zaživi tudi z druge strani oblikovana igralska podoba in da najdeta tako dve trani prav za prav eno samo, čisto glasbeno izhodišče, s čemer je celota dvignjena k idealu operno pevskega ustvarjanja. Tako je dejansko zgoščen ves izraz v petju, ki zaživi v vsem zanosu; melodije trepetajo zdaj v plahem pričakovanju, zdaj se zopet vzpenjajo v zanosu ljubezni in strasti, a zopet se bočijo v blaženi upokojenosti, zastajajo v plašnih slutnjah, se trgajo ob udarcih težkih spoznanj in lomijo v obupu. Melodijam pa slede v ozkem spoju gibi obraza in telesa ter prenašajo duševne utripe v vidni svet. Vse to se vrši po čisti, nadrejeni umetniški volji, ki je iz- koncu svojega življenja. In tudi njegovi prijatelji, Slovenci na bosanskih žagah, žive skupaj. Še danes imajo tam svoje »bajte«, kakor jih imenujejo, in so jih zgradili 6 svojimi žulji. Samo nedelja je njihov praznik, ko se sestanejo in poveselc. Druge dneve pa delajo težki gozdarski posel. Plode se, žive in umirajo v službi večnega rodu. Vera in vsebina " njihove duše jim dajeta notranjo moč. Tudi moj Vid Rezak, kipar v romanu »Zidanje srečnog doma«, ji Slovenec, in sicer inter-nacionalist, katerega talent pa ne prizna okolica, v kateri živi ter se vrača v 6vojo va6, da se pomiri po tolikem tavanju. Tudi Jalza je Slovenka, čeprav je živela v tujini, srečna je končno v hiši svojega očeta v majhni vasi. To bi bile slovenske postave v mojih romanih, kar je Vas, kakor vidim, še posebej zanimalo. Kakšna pa je splošna vsebina Vašega pisanja, gospod pisatelj? Motivi mojih romanov so socialni in kulturni. Vedno sem želel samo eno: da narod kot celota začuti potrebo po zedinjenju vseh sil, da sprejme od zunanjega 6veta vse ono, kar je napredno in koristno za vso celoto ter da izkoristi uspehe civilizacije, pa vendar tako, da ohrani svoj lastni značaj. Življenje muslimanke, njeno prebujenje ter šolanje, njena emancipacija in prerajanje iz prastarega pojmovanja življenja zavzema najvažnejše mesto v mojih delih. Dogodke jemljem vedno na mestu, iz samega življenja ter jih tako samo prenesem na papir. Nikjer ne olepšavam. V mojih romanih »Minka«, »Malika«, »Rene Logotatides« žive te muslimnake v tistem okolju, kakršno je v resnici bilo, ter v katerem so se rodile in živele. Jaz sem dal 6amo tendenco in kompozicijo. Ponekod pozitivno, ponekod pa negativno, tako kakor 6em želel vzbuditi interes pri bravcu. Gospod pisatelji Vi ste živeli dolgo časav Carigradu, odkoder ste nam pisali svoja zanimiva pisma, kaj ste tam študirali? Študiral sem tam s posebnim zanimanjem novo rast muslimanke. Orienta jaz nujno potrebujem in življenje žene v Turčiji je meni dekor in osnova, s katero hočem uspeti v našem muslimanskem svetu. Turkinja zavzema izvestno mesto v mojih romanih. Opisujem ja za zgled našemu ženstvu, muslimanskemu, kako more in lahko zavzame važno mesto v javnem muslimanskem svetu pa tudi v današnji družbi sploh. Njo hočem dvigniti, ženo vzgojiti in izobraziti v koristnega člana družbe, kajti prepričan sem, da je žena steber hiše pa tudi družbe. Tako nekako sva se pogovarjala * zanimivim muslimanskim pisateljem, ki ga zanima prav tako kot orient in turška duša tudi naša, slovenska, ter z veseljem prihaja med nas, pa tudi za-jcmlje svoje motive iz usod naših slovenskih ljudi. Kdor bo kdajkoli raziskaval, kako je v tujih književnikih opajala slovenska zemlja in 6lo,venški človek, ne bo mogel iti mimo Hafzi Bjelavca, kateremu želimo ob njegovem jubileju še mnogo plodnega dela in uspehov, td. polnjena v klasični vokalizaciji, čisti lzgovarjavi ter v jasnem melodičnem in ritmičnem fraziranjti, ki jeoprto ria dodelano dihalno tehniko in n& sproščeno petje, kot ga pozna stara italijanska šola. Glas sam pa je prodoren in čist kljub bogati preteklosti — ter občutno - dramatsko poudarjen. Iz vsega oblikovanja diha pristni utrip čiste, tipično italijanske veristične slogovnosti, ki je tu z vseh strani dograjena v enoto in zato toliko bolj prepričevalna, čeprav svojska in včasih nekoliko presenetljiva. Tako je umetnost Rosette Pampaninijeve segla globoko v nas in nas umetniško obogatila ter nam zapustila v predstavi spomin, ki more biti zanimivo merilo v presojanju našega domačega operno-umetniškega oblikovanja. V. U. Vodopivčcva »Mladinska himna«, ki jo je svoj čas Vinko Vodopivec komponiral kot orlovsko himno na besdilo dr. Evgena Lampeta, je zdaj izšla v novi izdaji pri Sedejevi družini v Ljubljani. Ni je bilo že delj časa dobiti na našem knjižnem trgu, dasi je bilo povpraševanje po nji, zato je prav, da je' izšla in bo lahko postala himna vse slovenske mladine. Skladatelj Vinko Vodopivec, ki je pred nekaj časa opisoval tudi v našem listu, kakor je ta himna nastala, jo je za to novo izdajo primerno preuredil, tako da bodo mogli vsi naši zbori in godbe igrati himno povsem enotno. Prav to enotnost doseči ima zmisel te nove izdaje. Pesem z notami je tiskana na dobrem papirju in z razločnim tiskom ter stane izvod 2 din, naročen pri Sedejevi družini v Ljubljani Aleksandrova 10 (za 10 izvodov dobi" naročnik enega zastonj) ali. pa pri knjigarnah. Molitev za domovino. — Po čeških cerkvah se moli zdaj ta cerkv. molitev za domovino: »Molimo! Gospod, bodi nam, svojim služabnikom, mi-lostljiv zaradi zaslug naših svetih patronov: Ma-riie, Jožefa, Petra in Pavla ter Klimenta, Vojteha, Jana, Vita, Vaclava, Kristina z brati, Jana Ncpo-muka Cirila in Metoda, Prokojpa, Klementa, Marije, Korduke, Ludmile, Anežke in Zdislava, da bi bili z njihovo neprestano molitvijo ohranjeni od vsega zla po Kristu Gospodu našem, amen!« Razstava bolgarskega slikarja P. Francalinskega Ml h Razstava planinskih akvarelov bolgar skega slikarja Pav la Francaliskega je bila na praznik 25. t. m. odprta v Jakopičevem pavi' ljonu ter bo trajala do 16. aprila. Slikar Francaliski v krogu zastopnikov banovine, če-ško-bolgarske lige, planinskih društev in časnikarjev Slovo angleške kraljevske družine od predsednika francoske republike Lebruna na kolodvoru Victoria v Londonu. Predsednik Lebrun pozdravlja s salonskega voza (levo, s cilindrom ▼ roki), angleška kraljevska družina stoji na peronu (desno). Poleg nje člani angleške vlade. 36. svetovni evharistični kongres bo v Španiji Iz Toleda poročajo, da bo 36. svetovni evharistični kongres leta 1942 v Španiji. Mesto kongresa še ni določeno. (35. svetovni evharistični kongres bo, kakor ie že znano, leta 1940 v Niči v Franciji.) Angleški kralj bo vzel svojo krono s seboj Prvič v zgodovini angleškega imperija 6e bo zgodilo, da bo krona angleških kraljev zapustila angleški otok in s kraljem potovala čez morje. Bo to letos v maju, ko bo angleška kraljevska dvojica odšla na uradni obisk v Kanado. Do westminsterskega statuta leta 1931 ni smela zapustiti angleškega otoka. V Kanadi jo bo kralj nosil pri slavnostnem zasedanju tamošnjega parlamenta. Krona angleških kraljev je najdragocenejše, najlepše in najbolj umetniško zlatarsko delo na svetu. Njeno vrednost cenijo na 127,500.000 dinarjev. Razmeroma je zelo lahka, saj tehta samo 1.1 kg, ima pa 2783 diamantov. 277 biserov, 18 safirov, 11 smaragdov in 5 rubinov. Med rubini je tudi slavni rubin, ki ga je kralj Henrik V. nosil v bitki pri Agincourtu in kralj Rihard III. v bitki pri Bosworthu. Dalje je med temi kamni tudi »zvezda Afrike«, ki je izklesana iz »cullinan« diamantov. V krono so vdelani tudi štirje biseri, ki jih je nekdaj nosila kraljica Elizabeta v uhanih. ŠPORT Šport zadnje nedelje Liga tekme so dale tele rezultate: Slavija (S) : Ljubljana 2:0 (1:0). Gradjanski (Z) : Hajduk 3:0 (1:0). BSK : Zemun 5:0 (2:0). Hašk : Jedinslvo 1:2. Jugoslavija : Slavija (Var.) 0:0. Bask : Gradjanski (S) 0:1. Tabela po n hodnje nedelje 1. BSK 2. Gradjanski 3. Hajduk 4. Jugoslavija 5. Hašk 6. Bask 7. Jedinstvo 8. Slavija (S) 9. Ljubljana 10. Slavija (V) 11. Gradjanski 12. Zemun edeljskih tekmah tole lice: * 17' "48 3 (Z) 17 11 17...i. 9 17 9 je dobila do pri- 17 17 17 17 17 17 (S) 17 17 4 10 2 11 3 11 53:12 38:14 42:25 31:19 32:20 22:23 27:33 27:29 14:34 20:39 19:46 17:48 29 točk 24 ,»• . 22-,,» 21 20 16 16 15 12 10 10 9 Ostali domač nogomet Mednarodne smučarske tekme v Schwarzwaldu Pri mednarodnih smuč. tekmah v Schwarz-waldu je v alpski kombinaciji zmagal Nemec Harro Cranz, pri ženskah pa Christi Cranz. Pri skokih, kjer je zasedel Bradi šele tretje mesto, so bili pa tile rezultati: 1. Sorensen (Nodveška) s skokoma 76 in 79 ms 2. Jan Kula (Poljska) s skokoma 78 in 77 m, 3. Bradi (Nemčija) s skokoma 72 in 75.5 m. m rir.Kir.t Po športnem svetu Norvčškfe tekrtife V alpskih disciplinah Norveško prvenstvo v alpskih disciplinah se js vršilo ob velikanski udeležbi pri Vooli-ju. Pri ženskah je zmagala, kakor je bilo pričakovati, Laila Schou-Nilsen, ki je zmagala v smuku in slalomu. Pri moških je v smuku nepričakovano zmagal Tim Heibeg in v slalomu je ravnotako nepričakovano zmagal John Age Lie. V kombinaciji pa je bil prvi Kjell Andersen pred Sverre Larssenom in Tim Heibergom. Romuni premagali Nemce v rugbiju Romunsko rugbi moštvo iz Bukarešte je nastopilo pretekli teden že četrtič na nemških tleh. — To pot je imelo za nasprotnika reprezentanco mesta Stuttgarta, katero je odpravilo z rezultatom 20:3 (3:3). Danski sabljači zmagali V Oslo so se borili sabljači Danske, Švedske in Norveške. Danci so branili naslov prvaka nordijskih držav in so tudi sedaj obdržali naslov prvaka. Dosegli so namreč 7 točk, napram šestim, ki so jih prejeli Švedi in Norvežanom, ki so odnesli zadnje mesto in 5 točk. Slovaki hočejo sodelovati v srednjeevropskem pokalu Iz Bratislave poročajo, da žele Slovaki sodelovati v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da je sedaj Slovaška samostojna in da je zato treba, da se poleg Jugoslavije in Romunije pritegne v to tekmovanjo tudi prvak Slovaške. Novi svetovni rekordi sovjetskih težkoatletov Pri težkoatletskih tekmah, ki so bile v Ljeningra-du, je sovjetski težkoatlet Bosko zboljšal svetovni rekord egiptovskega fenomena Khadr el Tounyja v obo-jeročnem sunku srednje teže. Bosko je sunil polnih 153,1 kg, medtem ko je Tounyjev rekord pri 152,5 kg. Nadalje sta odpadla še dva druga rekorda na ruske atlete: Kasajev je potegnil obojeročno 124,5 kg v pol-težki kotegoriji, 1 kg več kakor znaša rekord Nemca Hallerja. Odlični dvigač psresne teže Popov pa ie sunil z desnico 93,5 kg. kar je isto tako za 1 kg več kot je obstoječi svetovni rekord. * Grška lahkoatletska zveza je dobila od grške vlade 300.00 drahem podpore za izvedbo X. balkanskih iger, ki bodo v letošnjem oktobru v Atenah. Snežne razmere Poročilo Tnjskopromctnih tvrt v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSZ 27. marca 1939. Pokljuka 1300 m: —1, oblačno, 15 cm prSiča, 70 cm podlaire. Bohinj tZlatnrnrji S30 m: D, sneži, 15 cm snjra, južen. Dom na Knmni /520 m: —7, sneži, «0 cm prMča, 145 cm podlage. Zelenica f,Mi m: —4, sneži. 20 cm pršlča, 125 podlage. Senjorjev o-razum. »J o u r« svetuje, naj Francija ne odslopi nobenega ozemlja Italiji, vendar pa naj vodi račune o krajevnih italijanskih koristiti, kjer je to z ozirom na novi j>oložaj mogoče. »1'e t i t Journal« smatra, da so pogajanja mogoča, ako Italija, ki postavlja svoje zahleve, te Zahteve in želje točno formulira. Pri tem pa Italija ne sme zahtevati francoskega ozemlja. Italija mora dovoliti, da Francozi zasedejo Sejk Said, ki pripada Franciji. Odmev v Angliji Pogled na Madrid in njegove najvažnejše ulic vrata), 2. Calle Mavor, 3. Calle de Alcala, 4. Ca de la Montera, 7. Carrera dc S. Geronimo, 8. 10. ISotrunj e in javne zgradbe: t. Puerfn del Sol (Sončna lle del Arsenal, 5. Calle del Priisindos, 6. Calle Finančno ministrstvo, 9. Akademija umetnosti, c ministrstvo, London, 27. marca. Izjava Mussolinija ob 20-letnici fašistične stranke je povzročila tukaj po najbolj črnem gledanju mednarodnega položaja zopet velik optimizem. Smatrajo, da je Mnsuolini bolel pokazati, da je Italija pripravljena doprinesti^ vse, kar more za olajšanje mednarodnega položaja in da hoče Franciji postavili pogoje za rešitev spornih vprašanj v Sredozemskem morju, ki so sprejemljivi, oziroma bo o njih mogoče pametno razpravljati. Sicer so pa v Londonu bili že pred govorom obveščeni, kaj bo Mussolini tozadevno izjavil in londonski listi so že v petek pisali, da je upati na. čeprav eaino rahlo izboljšanje mednarodnega položaja. Kraljica Marija se je vrnila iz inozemstva Belgrad, 27. marca. TG. Nocoj se je vrnila iz Londona Nj. Vel. kraljica Marija. Na. postaji so jo sprejeli Nj. Vel. kralj, Nj. Kis. knez namestnik Pavle, Nj. 1 'is. kneginja Olga, kraljevska namestnika dr. Slankovii in dr. Perovič, člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in ostali člani vlade. Preosnova angieške vlade London, 27. marca. b. »Daily Mail« jx>roča, da vlada proučuje vprašanje s\oje rekonstrukcije v smislu razširitve kabineta. List trdi, da širši britanski krogi želijo, da v vlado slopita Churchill in Eden. Nekateri konzervativni krogi pa celo zahtevajo, da namesto Chamberlaina stopi dosedanji zunanji minister loid Halifax Zaenkrat je malo verjetno, da ho Chamberlain odstopil, preosnova vlade pa je povsem gotova stvar Opozicijske stranke so dobile poziv za sodelovanje v Ciiamberlai-novem kabinetu, kar pa so odklonile. Japonska pakta proti Kominterni ne bo spremenila v vojaško zvezo Tokio, 27. marca. AA. DNB: Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je danes izjavil na angleško vprašanje, da japonsua vlada proučuje predlog strank parlamentarne manjšine, ki zahtevajo, da se pakt proti kominterni spremeni v vojaško zvezo. Japonska vlada o tem še ni sklepala. Na drugo vprašanje, ali je bilo na nedavnem sestanku med nemškim poslanikom Otlom in zunanjim ministrom Rito govora o takšni vojaški zvezi, jo zastopnik zunanjega ministrstva izjavil, tla jo nemški poslanik obvestil japonsko vlado o političnem položaju v Evropi. Na tretje vprašanje, v kakšni obliki bi se pakt proti kominterni okrepil je zunanje ministrstvo odgovorilo, da japonska vlada še zmerom proučuje to vprašanje. Smrtonosni plazovi v Franciji Toulouse, 27. marca. A A. Havas: Ko so reševalci odkopavali žrtve plazu ob Isurskem jezeru, je zdrknil nov plaz, ki je porušil stebre žične že- velike divergence. Vedoma sta pred preiskovalnim sodnikom in v Belgradu neresnico govorila. Branilec dr. Celestin Jelenec je skušal omiliti obtežbo in je poudarjal, da oba obtoženca nista ho-toma po krivem pričala. Želi pa popolno rehabilitacijo poslanca Brodarja. Ob 21 6e je mali senal umaknil na posvetovanje, ki je trajalo dobre pol ure. Predsednik Lederhas je nato objavil kratko sodbo, s katero sta bila obsojena zaradi zločinstva krive prisege: zidar L u k a Vol k na 8 mesecev strogega zapora in tri lela izgube častnih državljanskih pravic; vrtnarski pomočnik J o le P r e š e r n pa na 1 leto robije in tri leta. izgube častnih državljanskih pravic. Sledilo je nato kratko utemeljevanje sodbe. Oba obtoženca sta vzela sodbo na znanje in si pridržala tridnevni rok zu premislek. Razprava je bila ob 22 končana. Trbovlje Smrtna nesreča. V petek popoldne jc peljal Jermanov hlapec iz Knezdola z lesom težko naložen voz k rudniku. Na klancu pri Gasilnem domu so začeli kanji teči, hlapec je stal na vozni zavori in videl pred seboj na cesti iti staro ženico ter je vpil nad njo, naj se umakne, ker voza in koni ni bilo moči ustaviti. Ženska pa ga ni slišala in konji so jo podrli in še voz je iel čeznja Čez nekaj minut jc izdihnila. Ponesrcčen-ka je bila Strnad Franca, žena upokojenega rudarja, stara 75 let. Smrtne so bile poškodbe na glavi, zlomljena je bila tud.; roka in več reber. Dobro obiskan sestanek JRZ je imel g. poslanec Bitenc v nedeljo popoldne v Društvenem domu. Razložil je odkritosrčno delo pri državnem preračunu in finančnem zakonu, kai se je doseglo in kaj se še ni dalo sedaj doseči. V razgovoru po poročilu g. poslanca sta g. Križn.ar in Spiler še poudarila potrebe in želje rudarjev. Za odkrite besede in pojasnila se jc predsednik g Keše v imenu udeležencev g. poslancu lepo zahvalil. V posnemanje! Namesto venca na grob rajnega g. Grčarja Matije sla za reveže darovali Vincencijevi konferenci obitelji L. Kadnnčeva sto dinarjev in A. Šuntova 50 din. Bog plačaj! Kranj II. telovadna akademija FO v Kranju bo na cvctno nedeljo, dne 2. aprila ob 4 popoldne v dvojani Ljudskega doma. Na sporedu je več točk prostih in simboličnih vaj, orodne in vrhunske telovadbe. Prcdprodaja vstopnic v trgovini Hin-ko poleg farne cerkve. Stara hišica, last Sajovic Janeza iz Šenčurja, sc je vnela v petek, 24. marca zjutraj ob 7. Požar se je videl daleč naokrog, ker je na mah izbruhnil, vendar je bil agenj kmalu pogašen. Kako je nastal požar jc še za enkrat ostala za-gonetka. Zadevo preiskujejo orožniki iz Šenčurja. Koncert pevskega zbora Glasbene Matice. V soboto, dne 1. aprila ob pol 9 zvečer bo kon-certiral v Kranju celotni zbor naše Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča. Prcdprodaja vstopnic je v trgovini g. Hlebša. Kranjčane in okoličane opozarjamo na izredna koncertno priliko. Jesenice Zelo lepe in raznovrstne velikonočne razglednice dobite v trgovini Krekovega doma. Sava pri Litiji Proslava materinskega dneva bo letos izjemoma šele na cvetno nedeljo ob 3 popoldne. Ze lani je ta proslava privabila mnogo ljudi iz domaČe in sosednih župnij. Lelos bo spored še bolj zanimiv in prisrčen. leznice ter odrezal od sveta okoli 50 oseb, ki so se udeleževale reševalnih del. Dozdaj so izvlekli izpod plazu 17 človeških trupel. Odpravila so je nova skupina za nadaljevanje reševalnih del. Minister Pantič v Bosni Sarajevo, 27. marca. AA. Snoči se je pripeljal semkaj s svojim spremstvom minister za gozdove in rudnike Ljubomir Panlič. Na svojem potovanju se je minister ustavil v Kreki in Zenici ler inspiciral podrejene mu ustanove. Posebno se je zanimal za delavska stanovanja in druge socialne ustanove. Posebno pozornost je minister ; posvetil potrebi zidave večje moderne bolnišnice v : Zenici; to bolnišnico naj sezida Bratovska sklad-nica. Minister je danes obiskal več uglednih osebnosti in nekatera socialna in človekoljubna društva. Drobne novice London, 27. marca. AA. Reuter. Orjaško vod no letalo »Yankee Clipper« je pristalo ob 13.07 po Greenvvichu v Ilorti. Polet od Ballimore do Horli je trajal 17 ur in pol. Letalo je letelo s povprečno hitrostjo 160 do 175 milj (257 do 281 km) na uro, in sicer v višini 1900 do 2800 m. Bern, 27. marca. c. Švicarska vlada je danes imela sejo. Po seji je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da se je mednarodni položaj po presoji švicarskega zveznega sveta v zadnjih 48 urah znatno zholjšal. Vlada ugotavlja, da se med ljudstvo vrača mirnejša presoja dogodkov in da se bo zato tudi vse življenje vrnilo v normalen tok. Vlada je tudi ugotovila, da so se v zadnjih dneh razširile vesti o trm. da Nemčija zbira svojo vojsko na švicarski meji. Vlada poudarja, da »o bile vse te vesti fantastične in obžaluje, da se je mogel najti nekdo, ki je lahko tako izmišljene vesti širil. KULTURNI OBZORNIK Pogovor z muslimanskim pisateljem Hafzi Bjelavcem Pred nekaj dnevi smo pisali v našem kulturnem obzorniku o 25 letnici književnega dela muslimanskega književnika iz Sarajeva Haizi Bje-lavca, velikega prijatelja Slovencev in našega sotrudnika. Še pomnimo njegova pisma, ki jih je pošiljal našemu listu iz nove Turške, kjer je živel več časa in je študiral novo probujajočo se duševnost v Turčiji pokojnega Ataturka. Pa tudi sicer v njegovih številnih delih turška žena iz orienta igra veliko vlogo. Danes smo ga slučajno srečali v naši beli Ljubljani, kamor vedno rad pohiti med svoje prijatelje. Ob tej priliki smo poprosili za kratek pogovor ob »turški kavi«, ki pa seveda ni bila taka, ki jo ta musliman pije v svoji Bosni ali pa v Istambulu ... Pa kljub temu je mirno tekel pogovor nekako takole: Vi hodite že dalj časa v Slovenijo, in mene zanima, kaj Vas veže nanjo? Bo žc skoraj 20 let, odkar redno prihajam v Slovenijo na krajši ali daljši čas. Dobil sem med brati Slovenci mnogo prijateljev in znancev. Na Slovenija me veže toliko spominov in prijateljstev, da mi je vedno hudo, če ne morem obiskati vseh svojih prijateljev. Žal mi je, toda čas je ponavadi kratek in meni se mudi, kot vsakemu. — Nekaj me tajno in lepo veže na Slovenijo, na njene planine in male cerkvice ter na hiše mojih prijateljev. Veže me na Ljubljano, Radovljico, Mojstrano, Bohinjsko Belo, in Bled z njegovim starim gradom, kjer sem pisal povest »Iztrgani lističi iz stare beležnice«. Najbolj pa me pritegujejo Slovenci 6ami, ki so resnično pravi prijatelji, kadar najdejo pravega prijatelja. So iskreni, dobri, enostavni, ki se človeku približajo z dušo in čuvstvom. Niso konvencionalni ter najmanj nepristopni. Privlačuje me enostavnost, ne-narejenost moških kakor žena. Pri njih ni nadutosti in ni izumetničenja v občevanju z njimi. Kakršni so doma, taki so na ulici in tudi tu, v kavarni. In to mi jc všeč. Gospod pisatelj. Ko sem svoj čas ležal v sa--ajevski vojaški bolnišnici, mi je prišel slučajno v roke Vaš roman »Ana Zoloti«, kjer je glavni junak Slovenec, gozdni delavec v »bosanskih šu-mah«. Kako se odražajo Slovenci v Vaših delih? Bočna ima mnogo sorodnega po zunanjem videzu s Slovenijo: gozdove, planine, skrivnost hribovcev in gorjancev itd. Zelo 6em vzljubil tudi vaš kraj in vaše ljudi. Junak v romanu »Ana Zoloti« je Slovenec Jože Šrej, kmet iz slovenskih planin, ki se v Bosni pokorava za svoj greh iz mladosti. On sc spreminja počasi v mistično osebnost, ki preganja njegov greh, da 6c pokorava na Rosetta Pampanini Resnično lep odmev je dobilo v naši operno-gledališki javnosti gostovanje že dolgo priznane italijanske umetnice Rosette Pampanini, ki je nastopila v ljubljanski operi kot madame Butterfly v istoimenski Puccinijevi operi. Predstava je imela neko slavnostno razpoloženje; bila je dobro obiskana in je pod glasbenim vodstvom Nika Štritofa tudi umetniško uspela. Ko se poskušaš z jasno mislijo dotakniti umetnice in njenega umetniškega oblikovanja, je mikavno, kako se ti kar hitro razloči celotna postava v dve podobi in kako se prva, vezana na zunanji videz in gib, sproti topi ter razhlapi v nepomembnost, kako pa se ti druga, v kateri je zajet notranji lik, povezan z glasbeno lepoto, zaradi svojega pretežnega poudarka v predstavi jasni in kako raste v vsem svojem umetniškem sijaju. Rosetta Pampanini je velikopotezna umetnica, ki oblikuje svoje odrsko podobe iz jasne zavesti po čistem umetniškem navdihu. Njeno ustvarjanje je osnovano na predhodni predstavi oblikovane osebe, kateri podredi svoj zasebni duševni svet, dopolnjujoč odrsko podobo sicer iz lastnih sil, toda po umetniških postavah, ki so tej podobi posebej vdahnjene. S tem je na prvi vtis to oblikovanje nekoliko hladno, ker ne izžareva zasebne vablji-vosti, toda prav v tem je ohranjena nedotakljivost iz vsakdanjosti dvignjene in umetniško čiste odrske podobe. Oblikovanje gre z dveh strani. Prva je čista glasbena sestavina, ki jo umetnica doživi in dojame tako prvinsko, da ji ob tej jasni glasbeni podobi zaživi tudi z druge strani oblikovana igralska podoba in da najdeta tako dve strani prav za prav eno samo, čisto glasbeno izhodišče, s čemer je celota dvignjena k idealu operno pevskega ustvarjanja. Tako je dejansko zgoščen ves izraz v petju, ki zaživi v vsem zanosu; melodije trepetajo zdaj v plahem pričakovanju, zdaj se zopet vzpenjajo v zanosu ljubezni in strasti, a zopet se hočijo v blaženi upokojenosti, zastajajo v plašnih slutnjah, se trgajo ob udarcih težkih spoznanj in lomijo v obupu. Melodijam pa slede v ozkem spoju gibi obraza in telesa ter prenašajo duševne utripe v vidni svet. Vse tt> se vrši po čisti, nadrejeni umetniški volji, ki je iz- koncu svojega življenja. In tudi njegovi prijatelji, Slovenci na bosanskih žagah, žive skupaj. Še danes imajo tam svoje »bajte«, kakor jih imenujejo, in so jih zgradili 6 svojimi žulji. Samo nedelja je njihov praznik, ko se se6tanejo in povesele. Druge dneve pa delajo težki gozdarski posel. Plode se, žive in umirajo v službi večnega rodu. Vera in vsebina njihove duše jim dajeta notranjo moč. Tudi moj Vid Rezak, kipar v romanu »Zidanje srečnog doma«, je Slovenec, in sicer inter-nacionalist, katerega talent pa ne prizna okolica, v kateri živi ter se vrača v svojo vas, da se pomiri po tolikem tavanju. Tudi Jalza je Slovenka, čeprav je živela v tujini, srečna je končno v hiši svojega očeta v majhni vasi. To bi bile slovenske postave v mojih romEinih, kar je Vas, kakor vidim, še posebej zanimalo. Kakšna pa je splošna vsebina Vašega pisanja, gospod pisatelj? Motivi mojih romanov so socialni in kulturni. Vedno sem želel samo eno: da narod kot celota začuti potrebo po zedinjenju vseh sil, da sprejme od zunanjega sveta vse ono, kar je napredno in koristno za vso celoto ter da izkoristi uspehe civilizacije, pa vendar tako, da ohrani svoj lastni značaj. Življenje muslimanke, njeno prebujenje ter šolanje, njena emancipacija in prerajanje iz prastarega pojmovanja življenja zavzema najvažnejše mesto v mojih delih. Dogodke jemljem vedno na mestu, iz samega življenja ter jih tako samo prenesem na papir. Nikjer ne olepšavam. V mojih romanih »Minka«, »Malika«, »Rene Logotatides« žive te muslimnake v tistem okolju, kakršno je v resnici bilo, ter v katerem so se rodile in živele. Jaz sem dal samo tendenco in kompozicijo. Ponekod pozitivno, pondkod pa negativno, tako kakor sem želel vzbuditi interes pri bravcu. Gospod pisatelji Vi ste živeli dolgo časa_ v Carigradu, odkoder ste nam pisali svoja zanimiva pisma, kaj ste tam študirali? Študiral 6em tam s posebnim zanimanjem novo rast muslimanke. Orienta jaz nujno potrebujem in življenje žene v Turčiji je meni dekor in osnova, s katero hočem uspeti v našem muslimanskem svetu. Turkinja zavzema izvestno mesto v mojih romanih. Opisujem jo za zgled našemu ženstvu, muslimanskemu, kako more in lahko zavzame važno mesto v javnem muslimanskem svetu pa tudi v današnji družbi sploh. Njo hočem dvigniti, ženo vzgojiti in izobraziti v koristnega člana družbe, kajti prepričan sem, da je žena steber hiše pa tudi družbe. Tako nekako sva se pogovarjala t zanimivim muslimanskim pisateljem, ki ga zanima prav tako kot orient in turška duša tudi naša, slovenska, ter z veseljem prihaja med nas, pa tudi za-jemlje svoje motive iz usod naših slovenskih ljudi. Kdor bo kdajkoli raziskaval, kako je v tujih književnikih opajala slovenska zemlja in slovenski človek, ne bo mogel iti mimo Hafzi Bjelavca, kateremu želimo ob njegovem jubileju še mnogo plodnega dela in uspehov. td. polnjena v klasični vokalizaciji, čisti Izgovarjavi ter v jasnem melodičnem in ritmičnem fraziranju, ki jeoprto na dodelano dihalno tehniko in na sproščeno petje, kot ga pozna stara italijanska šola. Glas sam pa je prodoren in čist kljub bogati preteklosti — ter občutno - dramatsko poudarjen. Iz vsega oblikovanja diha pristni utrip čiste, tipično italijanske veristične slogovnosti, ki je tu z vseh strani dograjena v enoto in zato toliko bolj prepričevalna, čeprav svojska in včasih nekoliko presenetljiva. Tako je umetnost Rosette Pampaninijeve segla globoko v nas in nas umetniško obogatila ter nam zapustila v predstavi spomin, ki more biti zanimivo merilo v presojanju našega domačega operno-umetniškega oblikovanja. V. U. Vodopivčeva »Mladinska himna«, ki jo je svoj čas Vinko Vodopivec kotnponiral kot orlovsko himno na besdilo dr. Evgena Lampeta, je zdaj izšla v novi izdaji pri Sedejevi družini v Ljubljani. Ni je bilo že delj časa dobiti na našem knjižnem trgu, dasi je bilo povpraševanje po nji, zato je prav, da je izšla in bo lahko postala himna vse slovenske mladine. Skladatelj Vinko Vodopivec, ki je pred nekaj časa opisoval tudi v našem listu, kakor je ta himna nastala, jo je za to novo izdajo primerno preuredil, tako da bodo mogli vsi naši zbori in godbe igrati himno povsem enotno. Prav to enotnost doseči ima zmisel te nove izdaje. Pesem z notami je tiskana na dobrem papirju in z razločnim tiskom ter stane izvod 2 din, naročen pri Sedejevi družini v Ljubljani Aleksandrova 10 (za 10 izvodov dobi naročnik enega zastonj) ali pa pri knjigarnah. Molitev za domovino. — Po čeških cerkvah se moli zdaj ta cerkv. molitev za domovino: »Molimo! Gospod, bodi nam, svojim služabnikom, mi-lostljiv zaradi zaslug naših svetih patronov: Marije, Jožefa, Petra in Pavla ter Klimenta, Vojtcha, Jana, Vita, Vaclava, Kristina z brati, Jana Ncpo-muka Cirila in Metoda, Proko(pa, Klementa, Marije, Korduke, Ludmile, Anežke in Zdislava, da bi bili z njihovo neprestano molitvijo ohranjeni od vsega zla po Kristu Gospodu našem, amen!« Razstava bolgarskega slikarja P. Francalinskega Razstava planinskih akvarelov bolgarskega slikarja Pavla Francaliskcga je bila na praznik 25. t. m. odprta v Jakopičevem paviljonu ter bo trajala do 16. aprila. Slikar Francaliski v krogu zastopnikov banovine, če-ško-bolgarske lige, planinskih društev in časnikarjev Slovo angleške kraljevske družine od predsednika francoske republike Lebruna na kolodvora Victoria v Londonu. Predsednik Lebrun pozdravlja s salonskega voza (levo, s cilindrom v roki), angleška kraljevska družina stoji na peronu (desno). Poleg nje člani angleške vlade. 36. svetovni evharistični kongres bo v Španiji Iz Toleda poročajo, da bo 36. svetovni evharistični kongres leta 1942 v Španiji. Mesto kongresa še ni določeno. (35. svetovni evharistični kongres bo, kakor je že znano, leta 1940 v Niči v Franciji.) Angleški kralj bo vzel svojo krono s seboj Prvič v zgodovini angleškega imperija se bo zgodilo, da bo krona angleških kraljev zapustila angleški otok in s kraljem potovala čez morje. Bo to letos v maju, ko bo angleška kraljevska dvojica odšla na uradni obisk v Kanado. Do westminsterskega statuta leta 1931 ni smela zapustiti angleškega otoka. V Kanadi jo bo kralj nosil pri slavnostnem zasedanju tamošnjega parlamenta. Krona angleških kraljev je najdragocenejše, najlepše in najbolj umetniško zlatarsko delo na svetu. Njeno vrednost cenijo na 127,500.000 dinarjev. Razmeroma je zelo lahka, saj tehta samo 1.1 kg, ima pa 2783 diamantov. 277 biserov, 18 safirov, 11 smaragdov in 5 rubinov. Med rubini je tudi slavni rubin, ki ga je kralj Henrik V. nosil v bitki pri Agincourtu in kralj Rihard III. v bitki pri Bosworthu. Dalje je med temi kamni tudi »zvezda Afrike«, ki je izklesana iz »cullinan« diamantov. V krono so vdelani tudi štirje biseri, ki jih je nekdaj nosila kraljica Elizabeta v uhanih. S I® O R T šport zadnje nedelje Liga tekme so dale tele rezultate: Slavija (S) : Ljubljana 2:0 (1:0). Gradjanski (Z) : Hajduk 3:0 (1:0). BSK : Zemun 5:0 (2:0). Hašk : Jedinstvo 1:2. Jugoslavija : Slavija (Var.) 0:0. Bask : Gradjanski (S) 0:1. Tabela po nedeljskih tekmah je dobila do prihodnje nedelje tole lice: 1. BSK 17 13 3 1 53:12 29 točk 2. Gradjanski (Z) 17 11 2 4 38:14 24 » 3. Hajduk 17 9 4 4 42:25 22 » 4. Jugoslavija 17 9 8 5 31:19 21 » 5. Hašk 17 8 4 5 32:20 20 > 6. Bask 17 5 6 6 22:23 16 » 7. Jedinstvo 17 7 2 8 27:33 16 » 8. Slavija (S) 17 6 3 8 27:29 15 » 9. Ljubljana 17 4 4 9 14:34 12 » 10. Slavija (V) 17 3 4 10 20:39 10 » 11. Gradjanski (S) 17 4 2 11 19:46 10 » 12. Zemuii 17 3 3 11 17:48 9 » Ostali domač nogomet Železničar : Cakovečki SK 2:2 (1:1). Jadran : Svoboda 3:1. Mars : Reka 3:2. Celje : Olimp 5:5 (3:0). Atletiki : Amater 4:1 (3:0). Nogomet v inozemstvu Polfinalne tekme za angleški nogometni pokal so dale oba finalista, in sicer Portsmoutha ter Wolverhamptona Portsmouth je premagal Huders-field z 2:1, VVolverhampton pa Grimsby s 5:0. V angleški prvi ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Bolton Wanderers : Derby 2:1, Chel-sea : Aston Vila 2:1, Leeds : Blackpool 1:0, Lei-cester : Arsenal 0:2, Livepool : Brenlford 1:0, Preston : Sunderland 2:1. Rezultati v prvi francoski diviziji so bili danes doseženi naslednji: Metz : Iiacing (Pariz) 3:0, Sete : Havre 3:2, Sochaux : Marseille 2:0, Lille : St. Etienne 3:1, Fives : Rouen 3:2, Lens : Stras-bourg 1:0, Roubaix : Cannes 1:1, Antibes : Excel-sior 3:0. — V drugi diviziji pa so se tekme končale takole: Redstar : Nancy 2:2, Reims : Dun-kerque9:0, Arras : Toulousel:l, Colmar : Dieppe 3:0, Capa (Pariz) : Niče 3:0, Mulhouse : Long\vy 2:1, Boulogne : Ales 0:0, Charleville : Nimes 2:1, Girondins : Tourcoing 6:0, Montpellier : Valen- ciennes 2:0, Troyes : Hautmont 4:1. • Italija : Nemčija. 3:2. Nemčija B : Italija B 2:1. Smučarski tek na 30 km na Pokljuki 1. Smolej Franc (Bratstvo) 1:59.27. 2. Petrič Anton (Ilirija) 2:04.20. 3. Mrak Franc (Ilirija) 2:07.27. 4. Pogačnik Anton (Bratstvo) 2:09.27. 5. Starman Lado (Ljubljana) 2:13.19. 6. Dekleva Milan (Ljubijana) 2:21.14. Maraton (Maribor) prvak Slovenije v rokoborbi Tekem sta se udeležila samo Maraton in Pekovski športni klub, oba iz Maribora. Doseženi 60 bili lile rezultati: . Ilantam: 1. Dolinšek mlajši, 2. Jug (oba Mar.). Verolahka: 1. Dolinšek Ludvik (Mar.), 2. Rez-man (PŠK). Lahka: 1. Robič J., 2. Robič K. (oba Maraton). Welter: 1. Verbošt (Maraton, 2. lleld (PŠK), 3. Ules (Maraton). Srednja: 1. Sernkov, 2. Raner, 3. Kadiš (vsi Maraton). Volt cika: 1. Pircher (PŠK), 2. Orešnik (Mar.). leika: Fišer (PŠK), brez nasprotnika zmagal. Punčec je zmagal v San Remu V finalni borbi je naš Punčec premagal Italijana De Štefanija v treh setih s 6:3, 6:3 in 6:2. Mednarodne smučarske tekme v Schwarzwaldu ' Pri mednarodnih smuč. tekmah v Schwarz-waldu je v alpski kombinaciji zmagal Nemec Harro Cranz, pri ženskah pa Christl Cranz. Pri skokih, kjer je zasedel Bradi šele tretje mesto, 60 bili pa tile rezultati: 1. Sorensen (Nodveška) s skokoma 76 in 79 m, 2. Jan Kula (Poljska) s skokoma 78 in 77 m, 3. Bradi (Nemčija) s skokoma 72 in 75.5 m. Po športnem svetu Norveške tekme v alpskih disciplinah Norveško prvenstvo v alpskih disciplinah se je vršilo ob velikanski udeležbi pri Vooli-ju. Pri ženskah je zmagala, kakor je bilo pričakovati, Laila Schou-Nilsen, ki je zmagala v smuku in slalomu. Pri moških je v smuku nepričakovano zmagal Tini Ifeibeg in v slalomu je ravnotako nepričakovano zmagal John Age Lie. V kombinaciji pa je bil prvi Kjell Andersen ored Sverre Larssenom in Tim Ileibergom. Romuni premagali Nemce v rugbiju Romunsko rugbi moštvo iz Bukarešte je nastopilo pretekli teden že četrtič na nemških tleh. — To pot je imelo za nasprotnika reprezentanco mesta Stuttgarta, katero je odpravilo z rezultatom 20:3 (3:3). Danski sabljači zmagali V Oslo so se borili sabljači Danske, Švedske in Norveške. Danci so braniii naslov prvaka nordijskih držav in so tudi sedaj obdržali naslov prvaka. Dosegli so namreč 7 točk, napram šestim, ki so .jih prejeli Švedi in Norvežanom, ki so odnesli zadnje mesto in 5 točk. Slovaki hočejo sodelovati v srednjeevropskem pokalu Iz Bratislave poročajo, da žele Slovaki sodelovati v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da je sedaj Slovaška samostojna in da je zato treba, da se poleg Jugoslavije in Romunije pritegne v to tekmovanj® tudi prvak Slovaške. Novi svetovni rekordi sovjetskih težkoatletov Pri težkoatletskih tekmah, ki so bile v Ljeningra-du, je sovjetski težkoatlet Bosko zboljšal svetovni rekord egiptovskega fenomena Khadr el Tounyja v obo-jeročnem sunku srednje teže. Bosko je sunil polnih 153,1 kg, medtem ko ie Tounyjev rekord pri 152,5 kg. Nadalje sta odpadla še dva druga rekorda na ruske atlete: Kasajev je potegnil obojeročno 124,5 kg v pol-težki kotegoriji, 1 kg več kakor znaša rekord Nemca Hallerja Odlični dvigač pjresne teže Popov pa je sunil z desnico 93,5 kg. kar je isto tako za 1 kg več kot je obstoječi svetovni rekord. * Grška lahkoatletska zveza je dobila od grške vlade 300.00 drahem podpore za izvedbo X. balkanskih iger, ki bodo v letošnjem oktobru v Atenah. Snežne razmere Poročilo Tujskopromctnih zvez v Ljubljani In Mariboru. SPD in .IZSZ 27. marca 1939. Pokljuka tm m: —1, oblačno, 15 cm prBtča, 70 cm podlago. Tlohinj €Zlatoroat vin m: 0, sneži, 15 cm snga, južen. Dom na Kamni 1520 tn: —7, sneži, jO cm pršiča, 145 cm podlage. Zelenica 151} m: —sneži, 2(1 cm prSiSa, 155 poillnge. Scnjorjcv rtom 1522 m: —5. sneži, 20 cm pr&iča, 60 cm podlngn, Pcca m.U m: —1, 70 cm prSiča, 60 cm podlage. Vesti športnih zvez, klubov in društev L7.SP. Drevi oh 8 sc.ln upravnega ortlinm zaradi Izvedbo prvenstva v alpski kombinaciji. — Tajnik.