OD JAVNOSTI ODVISEN ČASOPIS

klonišču.
Izrazi sožalja vsem, ki so izgubili ljubljene.
Potem konec nevarnosti zračnega napada. Zopet na delovno mesto, brez vnaprej določenih nalog.
Sirena drugič. Skozi okna studia gledamo v nebo - ali so res na obzorju sovražnikova letala? Telefoni zvonijo: je to znak za zaklonišča? - Počakajte, preveija-mo. Potem sporočilo v eter - s stisnjenim grlom, potem gre lažje: s seboj vzamite najnujnejše, brez panike, dovolj časa je, da pridete v zaklonišče.
Dežurni v studiu potem čakamo. Ne vem, na kaj. Ampak še nikoli doslej se nisem počutila tako osamljeno.
Tretjič alarm. Telefoni zopet zvonijo. Ljudje sprašujejo, kako zavarovati plinske peči, kotlovnice v kleteh. Kaj rečete, kako se bo
to končalo?Saj BO! Verjamem k to?!
Konec nevarnosti. Podatki, opozorila, informacije. Oddahnemo si, celo šalimo se, da bi se bolje držali.
Ko utrujena odhajam domov, se grenko nasmehnem skupini otrok, ki se pred blokom brezskrbno igrajo na dekah, ki so jih zvlekli iz zaklonišč. Kako prijetno je reči mimoidočemu: dober večer, kako ste? Potem sanje: neznanega šoferja s sklenjenimi rokami prosim, naj vendarle varno spravi Milana Kučana v Ljubljano.
Življenje spet teče dalje. Zopet so prometne nesreče, družinski prepiri. In nek »zmatran« in okajen kmet brunda predse. Pa vendar razločno reče: ni važno, kaj je kdo, v teh časih je najbolj važno, da si Človek.
Meda Praprotnik
ZVOK
SREN
Pripravljala sem sicer humoresko, a me je volja do humorja minila že na večer slavja ob razglasitvi samostojnosti Slovenije, ko sem na tv ekranu zagledala zaskrbljen obraz Milana Kučana. Nekaj se je že dogajalo!
Naslednje dni je vsak ČLO VEK po svoje doživljal vojno.
Včetrtek, 27. junija, smo na Koroškem radiu začeli z izredno oddajo. Potem nismo več registrirali ne ur ne datumov. Spomnim pa se zvoka siren - in strahu. Kdor trdi, da ga ni bilo strah, laže. Eno je po tv gledati vojno v drugih državah, d rugo j e, doživljati jo. Ob prvi sireni za nevarnost zračnega napada na Slovenijo smo bili v sejni sobi občinske skupščine Slovenj Gradec, da bi prenašali žalno sejo: tri mlade žrtve s Koroške so padle za Slovenijo. Pred prenosom sva s tehnikom v slušalkah slišala opozorilo z radia Slovenije: vsi v zaklonišča. Kaj zdaj?Slovenjgraški župan je govoril o žrtvah za svobodo. Kaj storiti? Mrtvih ni mogoče obuditi v življenje, življenja pa je treba ohranjati.
Vsi takoj v zaklonišče-jeprišel ukaz. Brez besed smo šli. Bodo potrebne nove žrtve? Kako je doma? So na varnem?
Nekdo je govoril o uporabi zaščitnih mask. Kaj smo ze tako daleč?! Mlada vdova se ne zaveda, kaj kdo govori. Sama je s svojo bolečino, čeprav nas je mnogo v za-
- Tako vesel sem, dragi Josip, da nisva živela zamanl Kot vidiš, imava odlične učence in naslednike...

©
POZDRAVLJENA KOROŠKA, vsl«'S0,n,
Kaj jc sovražnik, če ne sanje, k! splahnejo...
Pravzaprav niti zdaj ne verjamem in še manj razumem.
Prišli so nenadoma, lagodno in z že zdavnaj izdelanimi načrti. Na Holmcu je vod za intervencijo daleč od karavle naredil okope in orožje naperil proti »domovini«. Na tihem so računali, da so prišli na sprehod, kot takrat na Kosovo.
Vse skupaj je izgledalo kot rutinska vaja. Vojaki v glavnem niso ničesar vedeli, oficirji skoraj vse. Vojaki so se bili pripravljeni braniti pred »sovražnikom«, vodje pa so imeli namen tudi ubijati... Na koncu pa so ubijali vsi, se tudi predajali, bežali, nekateri so spoznali resnico, drugi je niso ali je niso hoteli.
Ne vem, zakaj sem hodil po bojiščih, ne vojaki in ne trušč min niso spadali v krajino. Sonce je sijalo še lepše, dež mi je pomenil blagodejno tolažbo, ptice so pele nežneje - tam nekje pa so ždeli naši fantje. Ko sem jih obiskoval, nisem opazil strahu, dvomov. Vedeli so, kaj je njihova naloga, bili so pripravljeni tudi umreti. In so umirali.
V Dravogradu so se mi smilili vojaki v blokirani koloni in se mi niso več, ko sem zagledal prve ranjence in pretepenega sanitejca, ki je padel v roke soldateske JA.
Potem so prišla pogajanja, naivne razlage okupatorskih oficirjev o njihovih dobrih namenih, njihovem izvrševanju zadanih nalog. Da pa nas niso branili pred sovražnikom, da niso pazili mej, so prav oni vedeli najbolj dobro. Slovenci nikakor niso hoteli bežati preko, kakor tudi niso hoteli poklekniti. Nazadnje so odšepali nazaj, lahko smo brali razočaranje v njihovih očeh. Izvršili so svojo nalogo, čeprav ne čisto do konca.
Kakorkoli so se delali brezbrižne, so vedeli, da so dvignili orožje proti lastnemu narodu, da niso ljudska vojska, da so navadni zavojevalci.
Sam pa sem se zavedal, da se vojna ni končala 1945. leta, da je trajala ves ta čas, da je JA iskala sovražnika in ga takoj po koncu druge svetovne vojne odkrila v lastni državi. Vodila je vrsto »strašnih« bitk -na Poljani in Pohorju, v Kočevskem rogu in Janževem na Lešah, na Kosovu in drugod...
Z njo so in še ostajajo grobovi nedolžnih žrtev .'Se najmanj je armadi bilo in je potrebno braniti meje. In tudi po zadnjem porazu v Sloveniji nasprotnika se vedno išče in ga vedno znova najde - le »doma«.
Benjamin Kumprej

Spoštovani žalni zbor,
Dragi Željko, Bojan in Vincenc,
Dragi njihovi najbližji!
Dan po tem, ko smo ponosno in slovesno dvignili novo slovensko zastavo, zastavo samostojne Republike Slovenije na vrh jambora, so padla tri mlada življenja na braniku komaj oklicane samostojnosti.
Taista zastava, danes tu pred nami prekriva vaše krste, da vam tako izkažemo čast za vaše herojstvo.
Na isti dan ste vsi trije podarili svoja življenja domovini! Vsi zapuščate svoje naj bližje, svoje bojne tovariše. Vaši bojni tovariši stoje tu pred vami nemo in žalostnih src. Izkazali vam bodo zadnjo čast.
To zastavo smo obesili na jambor, da bi plapolala v miru, da bi kazala nova pota miru in napredka, svobode drugačne družbe in ne zato, da bi jo polagali na krste naših najboljših sinov.
Toda, nekdaj naša armada se je čez noč spremenila v sovražnika, obrnila je pušine cevi proti nam in odprla smrtonosni ogenj, da bi na naši koroški in slovenski zemlji branilajugoslovanske politične interese, nam vsilila politično voljo drugih.
Na Slovenskem se nobenemu sovražniku še nikoli ni dobro godilo, še vedno smo znali obračunati z njimi. Tudi tokrat bo tako.
Težko je izraziti besedo tolažbe, predvsem ŽELJKO - Tvoji ženi Boženi, hčerkici Sari, mami, očetu in sestrama; BOJAN - Tvoji ženi Marjeti in hčerkicama Andreji in Petri, očetu in bratu, in prav tako VINCENC- Tvoji materi, sestrama, bratu in dekletu, ter vsem vašim najdražjim, ki so zbrani tu pred vašimi krstami sklonjenih glav, z največjo žalostjo v srcih.
Bili ste med tistimi, ki niso razkazovali junaštva. Po zgledu grških junakov, ki so jim matere ob odhodu v bitko zaskrbljeno in z žalostjo v srcih, tako kot to čutijo le matere, vendar ponosno in zravnano predajale bojne ščite. Izrekale so jim junaške besede, junaške besede matere lastnemu sinu: VRNI SE Z NJIM AU NA NJEM.
Dragi Željko, Bojan in dragi Vincenc, vi ste se vrnili NA NJEM.
Ne moremo vam vrniti življenja, ne moremo vas nadomestiti vašim najdražjim, lahko vam le zagotavljamo, da boste ostali za vse večne čase ob mladi Upi, ki smo jo zasadili istočasno,ko smo prvič dvigovali na jambor te zastave, ki prekrivajo vaše krste. Ponosni smo na vašo žrtev. Ta lipa še ne cveti, premlada je še. Tako kot je Upa začela rasti, tako sp vaša življenja ugasnila za isto stvar, za NAŠO DOMOVINO.
Žalost nad grobom in v naših srcih naj še bolj okrepi našo srčnost in zavest, da je domovina prva, da brez domovine ni kje živeti. Za te ideale ste podarili svoja življenja. Obljubljamo vam, da vas ne bomo izneverili.
Težko je povedati besede tolažbe, ko je prša napolnita neizčrpna bolečina žalosti, ki jo prinaša okrutna in nesprejemljiva resnica, da so naši najboljši sinovi v cvetu mladosti padli pod streli zahrbtnega sovražnika.
Slava našim junakom in še posebej slava vam Željko, Bojan in Vincenc.
Slovenj Gradec, dne 30. junija 1991.
Janez Komljanec Predsednik IS SO Slovenj Gradec
Skupščina občine mesta Glasnika miru Združenih narodov Slovenj Gradec je v zvezi s tragičnimi dogodki po razglasitvi slovenske suverenosti 25. junija 1991, vodila široko korespondenco z mednarodnimi dejavniki, v katere je bodisi vključena ali pa ima z njimi prijateljske stike.
Na naslove znanih osebnosti v Svetovni organizaciji in njenih posebnih agencijah (Unesco), županom mest Glasnikov miru po svetu, Klubom za Unesco in posameznim znanstvenim in kulturnim delavcem v tujini, je bilo poslanih 124 različnih sporočil.
Med ostalimi:
Generalnemu seketarju OZN Perezu de Cuellarju,
dne 2. julija:
Slovenija je doživela napad jugoslovanske armade. Tudi naše mesto ni izvzeto. Gospod - generalni sekretar OZN, imate velik vpliv, ugled in pooblastila: preko Združenih narodov pomagajte ustaviti to nesmiselno morijo in prelivanje krvi nedolžnih ljudi.
Zgodovina bo pozitivno ovrednotila to Vaše plemenito dejanje.
Prim. dr. Drago Plešivčnik, predsednik odbora prireditev ob 45. obletnici OZN v Slovenj Gradcu
Ivan Uršič,
predsednik SO Slovenj Gradec
Izvleček sporočila mestom Glasnikom miru:
Bratska mesta Glasniki miru!
Kot nevladni dejavnik aktivnega zavzemanja za mir, povzdignite svoj glas in vplivajte na svoje vlade in javno mnenje v svoji deželi, naj zastavijo svoj vpliv in ugled za to, da bi se brezumna morija in uničevanje v Sloveniji nemudoma prenehalo ter, da se sporazum o demokratičnih načelih reševanja krize doseže s pogovori, iz katerih bo izključena armada, ki ne more in ne sme biti politični element pravne države in civilne družbe!
Gre za obstoj naroda, zavezanega demokraciji, a premajhnega, da bi se mogel brez podpore širše javnosti upreti agresiji arogantnih generalov vojske, ki delujejo v duhu proslulih vojaških hunt južne Amerike!
1972 - Čile, dvajset let pozneje - Slovenija!
Prve izraze podpore je v naše mesto prispelo prav iz mesta Glasnika miru Santiago de Chile.
Poziv Klubom za Unesco širom sveta:
Dragi prijatelji!
Nase mesto, naša skupnost in naša suverena republika Slovenija je žrtev neusmiljene agresije jugoslovanske zvezne armade in njenih generalov. Prosimo vas, da zastavite svoj vpliv in ugled ter povzdignete svoj glas resnice pri oblikovanju javnega mnenja v vaši deželi. Apelirajte na svojo vlado, naj zahteva takojšnjo prekinitev nesmiselnega masakra in prelivanja krvi nedolžnih ljudi!
Armadni generali so ušli kontroli svojega vrhovnega komandanta, predsedstva Jugoslavije! Obstoj malega slovenskega naroda in njegovi dosežki demokratičnega razvoja so v veliki nevarnosti!
Dragi prijatelji, pomagajte razširiti resnico o dogodkih v Sloveniji čim širše.
Vaši v miru,
Klub za Unesco Slovenj Gradec
Koroška
Osem mrtvih, 64 ranjenih
O mrtvih in ranjenih v teden dni trajajoči vojni na Koroškem krožijo različni podatki. Na slovenjgraškem Rdečem križu so nam povedali, da je po njihovih podatkih (ti pa so uradni) v bojih padlo osem vojakov, od tega trije na strani slovenske vojske in policije, pet pa na strani jugoslovanske armade«

Piše: MIRO PETEK
riòd. ivunu	w
VOJNA NA KOROŠKEM
»Der Krieg ist nicht als eine Fortsetzung des politishen Ver-kerhrs mit Einmischung anderen Mittel«. »Vojna ni nič drugega kot nadaljevanjepolitičnihodnosovz dodatkom drugih sredstev.« Te misli je pred več kot 150 leti zapisal Carl von Clausewitz, pruski vojščak, predvsem pa znan kot utemeljitelj klasične politične teorije vojne. Tudi agresija jugoslovanske armade na suvereno Slovenijo potrjuje Clausewitzevo teorijo, ta »dodatek drugih sredstev« pa je na Koroškem pomenil mrtve Korošce, uničena stanovanja, grožnje vojaških letal in bombardiranje, ogromna materialna škoda, barbarizem in vandalizem nekoč ljudske armade, zmago in hkrati razočaranje.
DVIGOVANJE ZASTAVE
Tudi na Koroškem se je napetost pričela dan pred izbruhom agresije, torej na dan slovenske suverenosti. Ob 6.10 so na vseh mednarodnih mejnih prehodih stale table z napisom Republika Slovenija. Na mednarodnem mejnem prehodu Vič se je slovenska stran izognila incidentu in to tablo postavila nekaj deset metrov stran od table z napisom SFRJ, ki jo je vseskozi stražil oborožen pripadnik jugoslovanske armade spsom. Mejezjugoslovansko armado so »imenitna« legitimacija nekdanje Jugoslavije in menda smo edini v Evropi, Iverje streljanje na zeleni meji označeno samo kot prekršek. Še 14 dni pred eskalacijo nasilja je četniško usmerjen jugoslovanski vojak na Holmcu ustrelil šrilančana, ki je hotel zbežati v Avstrijo.
Na osamosvojitve dan sem zvečer tako obiskal mejni prehod Vič, Kjer je na jamboru zavihrala slovenska zastava. Pod njo so se skupaj postavili miličniki in cariniki, ki so ravno na ta dan dobili priponke Slovenska carina, dogodek pa so spremljali visoki policijski predstavniki iz Avstrije. Že na Viču so Koroški policaj ■ navdušili: dobro pripravljeni, dobro o-premljeni, željni samostojne države. Precej pred vojaško agresijo na Slovenijo so naši policaji dobesedno garali, vendar se je pravo delo tudi za njih šele začelo...
Dan osamosvojitve so najbolj prisrčno pričakali nemara prav v Dravogradu, mestecu, ki je nato doživljalo pravo dramo. Rado Krpač In Drago Jurhar sta se z lipo v mesto pripeljala s kočijo, godci so godli, tekel je šampanjec, svojevrstna poslastica pa je bil tudi Škot David Grant, ki je v pozdrav suverenosti zagodel na dude. Grant je s kočijo namenjen okrog sveta, ker pa mu je
David Grant
Foto:Jurač
zbolel konj, je moral dlje časa ostati na Koroškem. Nad našimi kraji in ljudmi je navdušen (njegova stalna spremljevalca sta Rado Krpač in Otokar Praper) in o njem kroži anekdota, da je ob agresiji jugoslovanske armade takoj zahteval puško in se želel boriti na strani slovenske vojske. Ko so Dravograd preletavali migi, pa je David Grant v čmečah ob svoji družini, konju in vozu hladnokrvno igral na dude. Sicer pa je bilo na dan osamosvojitvenega slavja na dravograjskih ulicah ljudi, kot že dolgo ne, dnevi za tem pa so pomenili pravo nasprotje...
VOJNA SE JE ZAČELA...
Markovič, ki se je že poprej razkril za velikega šarlatana, je prvi dan vojne, za katero je neposredni krivec tudi on, pokazal tudi kanček Machiavellističnih manir. Ta jugoslovanski cinik se je odločil za vojno, ki jo je brez vseh moralnih zadržkov uporabil za poskus ohranitve daleč preživetega cilja - ohranitve Jugoslavije. Drugi smisel in notranja logika te vojne je kajpak ekonomske narave, torej ohranitev Slovenije v tej ječi narodov in njeno nadaljnje izkoriščanje. In končno: Markovičev poskus slovenske okupacije je bil njegov zadnji manever, da se obdrži na prestolu zveznega premierja. Tudi iz matične Markovičeve domovine Hrvaške se slišijo klici, da bi moral Markovič odgovarjati zaradi vojnih zločinov, ki jih je armada,
s katero je zaradi lastnih bolestnih političnih ambicij sklenil hudičev pakt, storila nad civilnim prebivalstvom Slovenije.
Tako smo Korošci s strahom čakali na kolono oklepnih transporterjev, ki je iz Maribora zavila proti Koroški, da bi osvojila naša najpomembnejša majna prehoda - Vič in Holmec. Slovenski vojni strategi bi danes že morali imeti analizo, ali so bile vse blokade na tej poti resnično pravilno in smotrno postavljene. Po bitki je sicer lahko biti general, vendar so nekateri modrovali, da bi ingoti, ki so nato stali pri Votli peči pri Ravnah, zloglasno skupino lahko brez problemov zadržali pri Lovrenšem mostu. Tudi v Dravogradu bi materialna škoda bila precej manjša, če bi v barikadah uporabljali ingote namesto tovornjakov, cistern in avtobusov. In tu so še španski jezdeci ali protitankovske ovire, kijih na Koroškem tostran meje nimamo. Še leto nazaj pa smo se posmehovali Korošcem onstran meje, ki so te ovire vztrajno kopičili ob naši me-ji,zavedajoč se malomožganske-ga početja jugoslovanske politike in soldateske. Španski jezdeci so v Avstriji resda tujek v lepem okolju, vendar nadvse koristna stvar.
Iz Maribora so se slišale različne vesti: proti Koroški potujejo tanki, druge so omenjale oklopne transporterje, nekateri so govorili o številki 30, drugi o številki 20. S kolegom Edijem Proštom sva se odpravila proti Dravski do-
lini, da bi se na lastne oči prepričala, kakšna pošast se vali proti Koroški, vendar sva zaradi barikad obtičala pri Radljah, kolona pa pri Podvelki. Ko sva se vračala proti Mežiški dolini, so na Karavaningu že padala drevesa in rešitev je bila Zgornja Muta in Gortina. Dravograd je bil takrat še spokojen.
Popoldan pa se je že streljalo na Holmcu, torej med Poljano in Pliberkom, ki sta ob koncu druge vojne že bila prizorišči tragičnih obračunov. Tu se je končala druga vojna v Evropi, ali se bo na robu Evrope pričela tretja vojna? Avstrijce in vse razvite narode je moral preletavati srh ob pogledu na bizantinske generale, poosebljene staliniste, ki so na civilno prebivalstvo poslali tanke in letala. Skorumpirani oficirji jugoslovanske vojske so pozabili, da je vsaka osvajalna vojna obsojena na neuspeh. Korošci smo se uprli skorajda z golimi rokami in stražnice so padale ena za drugo, vojaki in oficirji so se prediali ali pa so bili zajeti. Korošci smo bili osvobodilno vojno, kije nujno vodila v zmago. Neinteligentna jugoslovanska vrhuška do vojne s Slovenijo ni doumela, da pomeni takšen vojaški poseg samomor jugoslovanske armade, njen razpad, ki pa v smrtnih mukah še lahko zada kakšen surov udarec. Zato tudi gre pozdraviti Brionsko deklaracijo, saj bo prej ko slej prišlo do samorazpada znotraj armade, kar je najbolj nakazala prav vojna v Sloveniji.
Tudi vojna na Koroškem je bila grozna! Že Clausewitz je modroval, da so vojne med omikanimi ljudstvi veliko manj grozne in uničujoče kot vojne med neomikanimi ljudstvo. Omikani vojščaki krqjev in dežel ne razdejajo, ker se v vodenje vojne vmeša tudi inteligenca. Kaj pa se je zgodilo
Zadnji pregled orožja
Foto: B. Kumprej
v Radgoni, Ormožu in Dravogradu? Iz Mariborske ceste, kjer so stanovalce izselili, je v svet odšel glas o »omikanosti« jugoslovanske armade. Hiše so bile polomljene, nasilno so odprli vrata, izvedli popolno hišno preiskavo, se posiužili s hrano, pijačo, obleko in še več - nekatera stanovanja so tudi temeljito oropali. Oficirji v Mariboru se z demantiji trudijo in skušajo prepričevati, da je jugoslovanska armada v Dravogradu naredila dobro delo, da so njihovi pripadniki krmili zajce in svinje. Vendar me vsak armadni demanti še bolj prepriča v to, kar sem v Dravogradu videl in slišal.
let več pa smo se na taisti Poljani rokovali, bratili, poljubljali s predstavniki pobratenih občin (tudi velikosrbskih) in jugoslovansko generaliteto, ki je na Koroško (še posebej na kmečki turizem) zelo rada zahajala. Kakšen obrat! Danes predsedstvo ravenske občine daje pobudo, da na območje te občine nima vstopa nobena oseba, oblečena v to uniformo, ki je Koroški v nekaj dneh povzročila veliko zla. Korošcem se je vtisnila v zavest sirena za zračni napad, zvok rešilnega vozila, jok mater in otrok, in tega šoka ni mogoče kar tako izbrisati.
žiča kot slovenskega generala so nato hitro odstavili, da bi čim prej zgradili srbski vojaški stroj. Precej Dravograjčanov je bilo prepričanih, da Rožič ni dovolil agresije iz zraka, nenazadnje v Črnečah živi tudi njegov hčerka.
Takšna razglabljanja lajšajo trenutke dramatičnosti, v tej vojni pa sem na Robindvoru spoznal zakonca Muc, ki se nista izselila in smo oster spopad med slovensko vojsko in agresorjem pričakali v pritličju njihove hiše. Gospod Muc je zelo hladnokrvno preživel silovito streljanje in sekanje granat in vmes je našel moči še za kanček humorja. V Dravogradu pa je bila stvar nadvse
resna in če si na Robindvoru v napačnem trenutku pomolil nos iz hiše, si imel enake možnosti za svinčenko s te ali one strani. Vendar smo preživeli, tako kot tistih par teritorialcev, ki so se po premirju zatekli k tej hiši na pijačo, njihova oborožitev pa je spominjala na partizanske filme.
Sicer pa bodo v tej vojni tudi novodobni politiki morali priznati pozitivne izkušnje marksistične doktrine »oboroženega ljudstva«, kajti to oboroženo ljudstvo z vso moralno pomočjo je tudi na Koroškem zmagalo. Na Koroškem so padale žrtve, nastala je velika materialna škoda, vendar je narava koroškega človeka pač taka, da je na svoji zemlji rad sam gospodar, in agresor se do mejnih prehodov ni sprehodil tako kot, denimo, na Gorenjskem. Ta srčen in odločen odpor, ki je bil to pot najbolj značilen za Korošce, Štajerce in Prekmurce, bo slovenska oblast že morala vzeti na znanje, posebej sedaj, kojetreba odpraviti nastalo vojno škodo.
TALCI, DOMAČI IZDAJALCI, BEGUNCI...
TALCI: Teh po nam znanih podatkih na Koroškem ni bilo.
DOMAČI IZDAJALCI: Odkriti in prepoznani.
BEGUNCI: Zgodil se je fenomen. Avstrijci so pričakovali množičen naval beguncev, vendar je večina Korošcev ostala na rodni grudi. Koroška je potrebovala ljudi doma: veliko na fronti, drugi za delovnimi stroji, tretji v bolnicah in drugih službah. In ljudje si zapomnijo sosede, ki v težkih trenutkih obrnejo hrbet ali poberejo kufre.
KRVAVI HOLMEC
Na Holmcu sem prvič začutil vojno. Doslej so bile vaje, tokrat pa je šlo zares! Okolica gostilne in okrog »Kralovega križa« je bilo območje, ki je še zagotavljalo varnost. Na položaju sem že srečal snemalca TV Slovenija Gašperja Starca, ki je bil navdušen nad svojo lokacijo, saj je lahko v objektiv ujel karavlo, carinsko poslopje in položaje, Kjer je potekala bitka. Streljanje - predah -streljanje - reševalno vozilo -streljanje - streljanje - reševalno vozilo. Ravenski reševalci so bili pogumni, da so se spuščali na fronto tudi ob navzkrižnem ognju, še posebej v luči tega, ker jugoslovanska armada povsem ignorira mednarodne oznake Rdečega križa. Saj ji te oznake služijo za prevažanje oficirjev ali kakšno umazano nakano in ni ga Slovenca, ki bi tem ljudem še verjel.
Tihožitje na Poljani: dva rešilca in mrliško vozilo. Se pet ali nekaj
DRAMATIČNI DRAVOGRAD
Dan, ko so Dravograd prvič preletavali Migi. Janez Janša je vodstvo občine po telefonu bodril, naj vzdržijo, naj ne klonejo in jim dejal, da si zaradi pokončne drže zaslužijo prve strani časopisa (tega se je držal dnevnik Večer). Generala Delič in Rašeta sta z Dravogradom imela odprto telefonsko linijo in na brutalen, tej armadi lasten način, grozila, da bodo letala Dravograd zravnala z zemljo.
V minutah predaha so se Dravograjčani spraševali, zakaj neki borbeni tovor ni zadel cilja in je obtičal v Dravi. Težko je verjeti, da bi pilot cilj zgrešil, morda je šlo le za zastraševanje, drugi pa pravijo, da je Dravograd zaradi lege težko bombardirati in že Angležem v drugi vojni ni uspelo zrušiti elektrarne. Zanimivo pa je bilo razmišljanje o generalu Marjanu Rožiču, domačinu in v prvih dneh vojne komandantu aviacije petega armadnega območja. Ro-

9_____
Piše: Edi Prošt
KOROŠKA - OSVOBOJENO OZEMUE
Drevo slovenske državnosti smo dan po dnevu D tudi Korošci posadili slovesno kot se spodobi. Pod ostrostrelskimi mušicami smo zamenjali table na mejah, dvignili zastave in med poročili o slavju slutili brezumje na drugi strani neke bivše države.
Kdo bi si takrat misli, da nam bo že čez nekaj ur šlo za golo kožo? Da bodo osemnajstletniki pod komando užaljenih in nikomur odgovornih generalov, ki smo jim še pred dnevom ali dvema dali mošta na patroli ob meji, stisnili petelina in bo, na zdaj že jasno NAŠI STRANI, nekdo ranjen, ubit. Sosed, prijatelj, človek... In nenazadnje, da bodo tudi te osemnajstletne vojake, vsaj nekatere, peljali domov v krstah.
POSPEŠEK NA 120
Potem smo živeli le še 120 na uro. Teritorialci, policaji, vojaki armade, ki smo jo začeli imenovati okupatorska, civili in tistih nekaj norih ljudi, ki opravljajo novinarske posle. Nenadoma sta bili dve strani, ena vkopana in osamljena, druga naša in doma. Koroška seje pokazala kot kotel, v katerem vkopani nimajo mož-
nosti, šlo je le še za efektiven nadzor nad prostorom med Peco, Uršljo in Pohorjem. In se zapletlo, ko so z železjem krenili iz Maribora po Dravski dolini, proti Viču. Zapriseženi mirovniki, humanisti in pristaši »postopnega osamosvajanja« so bili skupaj ujeti v oborožen spopad, kajti ta-» čas so v Prekmurju že streljali in I padle so prve žrtve.
Na Koroškem so se ljudje opazovali preko puškinih cevi, pri Mučki Dobravi so se postavili goloroki na pot oklepnikom, na Holmcu so streljali na posadko policije na mejnem prehodu s topovi. Že dopoldne mi je bilo jasno, da bom rabil za pospešeno vožnjo gorivo, popoldne gaje ponekod že zmanjkalo. Tako kot
kruha in še česa. V ravenski občini so pohiteli z uredbo o omejeni oskrbi, ceste so bile blokirane, svetlikalo se je le še preko Sel. Na »srečo« je imela policija resnejše delo, radarji za meijenje hitrosti bi namreč ponoreli. Dirka za pravo informacijo seje odvijala s povprečjem 120 na uro. Tako kot srčni utrip, posebej tistih, ki so se pogajali z vkopanimi, oboroženimi do zob.
BITKA ZA PRAVO INFORMACIJO
Če je kdaj čas za govorice v tistem najslabšem pomenu te nedolžne besede, je to prav gotovo čas vojne. In ker pač ni mogoče spuščati v eter vsega, kar slišiš, je prva naloga vsakega pametnega poročevalca, da si organizira pravi vir informacij. Če pa je tvoj medij tako oddaljen kot je ljubljanski radio, je še posebej nemogoče videti vse na lastne oči in biti hkrati aktualen. Preselim se torej kar v dopisništvo, visim na telefonu in samo naključju se lahko zahvalim, da tisti za Holmec črni petek doživim samo z nekaj minutno zamudo. Nora okrepitev, ki jo je dobila stražnica, je rodila sadove, pogajanja o predaji niso
uspela, okoli petih zjutraj so se vojaki »bratske« armade lotili prehoda z minometi in topovi. Naše vodi Zlatko, profesionalec od nog do glave, namesto bongi-orno tokrat pozdravlja s povelji.
Bitka traja, v minutah premirja odvažajo žrtve z obeh strani, zagrizenost poveljujočih z zvezdo na šlemu se upira in kot mi povedo kasneje, ostrostrelci ciljajo
hladnokrvno in ubijajo. Z zaži-galno granato zakurijo meini prehod. sirene rešilcev presunljivo ‘M ijo skozi dolino proti bolnici. Norim in kar celi Sloveniji sporočam, ia cestnoprometna pravila še veljajo in da naš se za božjo voljo sprostijo poti reševalcem. Gre za življenja. Po opoldneva, ko je izstreljenih že okoT no’ ni-lijono kosov muniorie, se je začno \ dajati, nekaj jih pobegne, toda padec Hoimca je tudi tragičen. Mrtvi, ranjeni, nrehod nažgan, soseščina karavle prestreljena.
DRAVOGRAJSKA KALVARIJA
Nenasilna sredstva kolone, kije hitela na pomoč Viču in Holmcu iz Maribora, niso ustavila prej, kot pred Dravogradom. Zakaj ravno tik pred mestom, ravno nasproti vojašnica Bukovje, mi ni bilo, mi ni, in mi ne bo nikoli jasno. Morda bom imel srečo in mi bodo to razložili strategi. Tisti na generalski strani so svoje že povedali. Mesto so obdolžili zastoja oklepnikov in mu zagrozili z ruševinami po letalskem napadu, Dravograjčanom pa obljubili krste. Poslali so reaktivce, od tistih alarmov za zračni napad pa so šli pokonci lasje vsem Korošcem. Še zdaj se stresem, če se mi zdi kak šum letalskega motorja prenizko. Dravograjčani pa so čakali tudi na bombe.
Mimogrede so z Bukovja z rafali kosili po mostu in tistih nekaj neuniformirancev, ki so se takrat znašli na njem, je rešil le plavalni skok za robnik pločnika. Ostrostrelec je ubil teritorialca. Ostrostrelec z Bukovja... Bukovje in Miladinovič. Major, ki je osebno zagrozil z uničenjem pekarne in so zanj še isti dan v Dravogradu predlagali, da se ga razglasi za vojnega zločinca.
Predtem seje že predala karavla na Viču, povelje, ki so ga tam našli, je smrdelo po krvi. Med oborožitvijo so bili tudi živčni bojni strupi... Mariborsko so evakuirali, tudi nekaj Robindvora.
Po premirju, sklenjenem na državnih vrhovih, je nad Dravogradom obvisel kisel voiy po grožnji, strahu, jezi, zgroženosti. Čez most pa smo vozili, kako že, 120 na uro... Iz kolone pred barikado je prebegnilo nekaj vojakov, povedali so, da naj bi bili na Viču v štirih urah.
Zadpjo junijsko nedeljo se je Koroška poklonila trem svojim
Votla peč - železna barikada
padlim. Dva tisoč ljudi je bilo tam, s stisnjenimi zobmi in ob pogledu na do zob oborožene naše - stisnjenimi pestmi. Bilo je jasno, za nas je ta vojna samoobramba. Kako že pravi dr. Anton Trstenjak: »Vojna je tragično usodno spozabljanje, ko človek ne stoji v tekmi z naravo, marveč v uničevalnem boju s samim seboj. Pri tem ni najusodnejše to, da orožje že po svojem bistvu prinaša le uničenje, marveč najstrašnejša je zanimiva okoliščina, da tekma človeka s človekom za nadvlado pomeni vedno tudi zanikanje človekovega bistva in pravic. Podjarmljepje človeka z orožjem je isto, kar izmaličenje njegove osebe v goli predmet ali sredstvo. EDEN BO VLADAR, DRUGI BO SUŽENJ, VSE PA BO DOSEŽENO S SILO MOBILNEGA OROŽJA. Morda se komu na prvi pogled logika vojne ne zdi tako strašna, a prav pjena logika je tako dosledna, kajti vsak zmagovalec postavlja vojno v alternativo: ali se mi vdaš živ, ali padeš mrtev.«
Brazgotine niso zace^ene, ostale bodo, nič več ne bomo ljudje takšni, kot smo bili pred to, nam vsiljeno vojno.
TOREK, KO JE SPET POKALO
Kdo je prvi ustrelil v Dravogradu, ne vem. Vem le to, da je bila igra živcev tako končana in da so letala, ki so spet strašila nad Dravogradom, sprostila napetost v oglušujoče grmeiye vseh vrst orožja. Preklinjam, ker spet ne morem takoj v program, skušam slediti dogajanjem po telefonu, tokrat ni več časa za sitnega novinarja.
Gremo torej na lice mesta! Na srečo naši tistim iz Bukovja ne dovoljujejo več streljanja na most in v trenutku zatišja zdrviva z Mirom čez. Že sva na položajih, ko spet useka. Pokanje je zdaj oglušujoče grmenje*, opazovanje je zdnj stiskanje glave med ramena, telefoni spet delibo, kolega Veselinovič iz studia upa, da sem na
varnem. Mina medtem zatuli nevarno blizu, gospod Muc pravi, da z dumdumkami klatijo po češnji-Teritorialci si kričijo povelja, je sovražnik za našim hrbtom? Skupaj s strahom se zavem, da gre za
ljudi, ki se mečejo iz zaklona v zaklon in da vmes sika smrt. Nekdo je v bližini ranjen. »Rešil-ca«, slišimo in sirena zatuli kar med streljanjem. V mraku vidim v gasilski Ladi na zadnjih sedežih zvito postavo. Drvi kot hudič, je že čez most, srečno... Medtem je blokada prebita, pod nami rafali hitrostrelnega orožja velikega kalibra, zagrmi top, vmes poka na Mariborski, pomolim nos izza vogala - so že pred Dravogradom. ^ Hitro v klet, na televiziji so napovedali novo premiije. Ža deveto. Še je pokalo pod nami, med nami, ob nas. Potem vedno manj, premiije je seglo v Dravograd do-
bre pol ure pozneje. V breg prisopihajo tisti, ki so bili na položajih na Mariborski. Preklinjajo, iz njih vre stiska, metalo je opeke iz zidu mimo njih, pripovedujejo si, kako zažvižga protiletalski izstrelek mimo ušesa in da kaj bodo s takim orožjem proti debelemu že-lezju. Pa še kaj med debelo jezo, ko stiskajo v rokah M-48 in večina modernejše orožje, pred dnevi zaplenjeno na karavlah. In me je sram, ko povedo še, kaj si mislijo o nas novinarjih, ki da se pršimo z ritjo na varnem. Po zadnjem oglašanju v Ljubljano se poberem tiho kot miš. Nelagodje me stiska v želodcu, pride mi prav Mirova hladnost: »Materjepoka-lo!«
RAZDEJANJE
Ni res, da je Dravograd utrpel samo materialno škodo. Cena za obrambo pred pomočjo Bukovju je dosti višja. Bukovje ni samo vojašnica, temveč meja, od Kozjaka do Olševe. Ostalo je Bukovje - vojašnica. Na oni strani, na tej - v zraku viseče grožnje generalov Deliča, Rašete. Izkazala se je občinska oblast s pravočasnim ukrepanjem, med civili žrtev ni bilo. Pokazalo pa se je še, tako tudi pravijo v Dravogradu, kdo je stisnil rep med noge in takrat, ko je bilo Drav ograjčanom najteže, brzel na varno.
Od takrat, ko se je kolona oklepnikov ustavila pred barikado, pa so si morali skusiti tudi vso tečnost novinarjev. In »novinarjev«. Ti slednji so bili še zlasti
»pogumni«, za svoje ideje o tem, kaj narediti za Dravograd, so nosili nosove prav povsod, v času varljivega premirja pa so v pogovorih z vojaki iz kolone uporabljali tudi metode objemanja. Malo je bilo smešno, marsikomu pa tudi čudno. Tudi meni.
BEOGRAD 600 km
Tako je pisalo na smerokazu vojaški koloni, ki seje po pravem nategovapju, ki je trajalo kar šest ur po dogovorjeni, le umaknila nazaj v izhodiščno vojašnico v Mariboru. Ali so se bali publike, ki bi jih spremljala skozi Mislinjsko dolino, ali je šlo za kaj »strateškega«, najbrž ne bomo nikoli izvedeli. Bledi obrazi v avtobusu, nervozni podpolkovnik iz Bukovja, prestreljene gume, strumnost in potrpežljivost posebne enote policije, ki jih je spremila, so bili konec poti za armado, kije imala za končni cilj obvladovapje položaja na Koroškem. Ni šlo. Koroška je ostala osvobojeno ozemlje.
EPILOG
Ostale so nam brazgotine na duši in škoda. Najtežje je tam, kjer so ljudje ostali brez svojih in tam kjer hodijo na obiske k ranjenim. Ostalo nam je tudi marsikatero grenko vedenje in izkušnja, ostalo pa nam je tudi upanje. Da se bomo lahko obrnili k delu in zaslužili za spodobno življenje. Za to nam je vendar šlo od vsega začetka. Za spodobno življenje seje vredno obrniti naprej.
Odhod; vleka pokvarjenega oklepnika v Dravogradu	Foto: K. Vaiti

Anketa:
Osamosvojitev
Moja
država
Slovenija
Muta: 27. junija - skozi solzilec so odganjali ljudi	Foto: K. Vaiti
Tone LAKOVSEK, upokojenec, Troblje pri Slovenj Gradcu: »Za
mene je današnji dan eden najsrečnejših v mojem življenju. Zavedam se, da bo naše življenje sedaj mnogo težje, pa vendar sem trdno prepričan, da bomo vse to preživeli, saj smo Slovenci priden, deloven in pošten narod. Vem, da se mnogi ne strinjajo z našo odločitvijo, toda mi smo napravili edinstveni korak v samostojno Slovenijo.«
Minka KLANČNIK, medicinska sestra, Slovenj Gradec: »Srečna sem, da sem dočakala ta srečni trenutek. Srečna sem tudi, ker pripadam redki generaciji, ki je bila priča razglasitvi države Slovenije. Osamosvojitev je nujna, saj življenje v sedanji obliki ni bilo več mogoče. Zato moramo delovati usklajeno, predvsem pa preudarno, postopno in trezno. Mislim, da bo sedaj našega izkoriščanja konec.«
PRINESLI VIHAR, DOŽIVELI GROM
Vmes smo trepetali, zase, za svojce, za otroke, najbrž za slehernega človeka. Vmes smo se odločno uprli; pa so mnogi trdili, da Slovenci sploh nismo vojaki.
Vmes smo umirali in krvaveli, doživeli na našem terenu tipično balkansko vojno, naši teritorialci so strnili, na svoji zemlji podeseterili moči, enako policija.
SE NIKOLI TAKO HUDO OBVESTILO
V tridesetih letih svojega dela sem poročal tudi o krutih stvareh: nesrečah, potresih, požarih. Toda 27. junija ob približno 10,35 smo po lokalnem radiu Radlje sporočili, da proti Koroški prodira vojaška kolona oklepnih vozil. Takrat smo si upali izreči najbolj kruto vest, da je to napad na samostojno Slovenijo. Povedali smo: to je okupacija, to je vojna.
Resnejše nenasilno oviranje kolone oklepnikov, v njej je bilo, če smo pač prav šteli, 18 vozil, med njimi devet borbenih, kakšnih 20 topovskih cevi in na vsako cev kakšnih 1.250 nabojev. To je kruta sila, če prištejemo še vse do zob oborožene vojake, med njimi specialce (ti imajo drugačne uniforme) in vojno policijo.
Ta sila seje valila proti Koroški. Ob cestah so jih pričakale dvignjene pesti. Ob vsaki naslednji barikadi je bilo več ljudi. Tu so svoje opravila tudi sredstva javnega obveščanja, predvsem v prvi fazi radio, ki je ljudi skorajda sproti obveščal,kaj se dogaja.
To je bila tudi vojna medijev.
Tu so bile številne TV in radijske ekipe. Naj omenimo le nekatere: CNN, SAT-1, Nemška televizija, radio in televizija iz Hamburga in še mnogi drugi. Seveda so ogromno naredili tudi domači poročevalci.
PRVI SPOPAD NA MUTI
Ko se je kolona morala ustaviti na klancu pred Muško dobravo, jo je obkolilo nekaj sto občanov Mute in Vuzenice. Tu so se prvič srečali z ljudmi, ki so gromovito vzklikali gesla, kot: »pustite orožje, hočemo mir, vrnite se domov, okupatorji«, sem in tja ni manjkala tudi kakšna žaljivka, vendar na splošno je bil pritisk na dostojni kulturni ravni.
Ker je kolona kaj kmalu spoznala ali dobila sporočilo, daje pot skozi Dobravo preveč zakrčena, se je obrnila in začela prodirati po klancu proti Muti, da bi od tu preko Gortine prodrla proti Koroški. Tu pa so jih kljub močnemu deževju množično pričakali ljudje.
Slike, ki smo jih vajeni le iz vojnih filmov, so tu postale stvarnost. Vojaki so uperili orožje na prša ljudi, tudi žena in deklet in jih odrinili od kolone. Takoj za tem so uporabili solzilce. V dimu in solzah se je razvnel napad. Ljudje so uporabljali drva, kamenje in vse, kar jim je prišlo pod roke. Vse dokler jih solzilci niso popolnoma onesposobili, K sreči je prav v času spopada divjala tudi huda nevihta in zato plin ni imel tako hudega učinka. Drugače, kdo ve, kaj bi se zgodilo, saj je tu vendarle stanovanjsko naselje in v hišah mnogo otrok in starejših ljudi. Vojaški poveljniki niso mislili na posledice!
S cevmi so odrinili ljudi od barikad, ki so jih ljudje delali kar sami in nato pognali transporterje med množico. Kaj,če se kdo le ne bi uspel umakniti. Tudi to poveljnikov ni zanimalo!
Pa so nas prepričevali, da so naši največji prijatelji, da so nam prišli očistiti poti, da sploh ne vemo, kakšna sila »neprijatelja«nas čaka za mejo. Sele nekaj minut pred deveto zvečer se je končal ta spopad. Med spopadom sta dva Slovenca izkoristila priložnost in prebežala med ljudi. Še nekega vojaka so zgrabili in vklenili vojaški policaji.
BARIKADE
V tem času so ljudje na Gortini povsem samoiniciativno zgradili železno barikado, jo polili z bencinom in zažgali. Zopet pridobljen dragoceni čas za najmočnejšo barikado pri Dravogradu.
Ves čas so kolono spremljali tudi teritorialci, vendar niso imeli dovoljenja za posredovanje ali napad. Vsi so še upali na mimo rešitev.
Že čez noč so teritorialci, prevozniki, ljudje in mnogi delavci dodatno z barikadami zavarovali potitda bi onemogočili dovoz no-vihsil ali nekontrolirani odhod vojaške kolone. Hkrati s tem pa je postalo radeljsko območje eno najbolj zaprtih za polnih deset dni. Le za silo so občasno odpirali zapore za radeljski mejni prehod, skozi katerega so se odvažali zapozneli turisti.
Le najboljši poznavalci ozkih poti preko Pohorja so znali najti v Maribor, ohranili pa smo tudi majhno stransko odprtino proti Slovenj Gradcu, torej proti bolnici, vendar le za nujne primere.

Piše: Kristl Vaiti
SOLZILEC NA MUTI
RES IMAMO SOSEDE
Pred dobrim letom je okrajna glavarka sosednjega okraja Deu-tschlandsberg dr. Ingrid Klugova dejala, da pozna zelo star pregovor, ki pravi, da se morajo sosedje poznati, da se morajo pogovarjati, da bi si v stiski lahko pomagali.
To misel je sedaj tudi uresničila. Kajti že drugi dan okupacije in blokade je ponudila pomoč v hrani, zdravilih in tudi v bolnišničnem zdravljenju. Za vse to ni postavila vprašanja plačila, ponudila je le pomoč dobrim sosedom.
In še ena stvar zasluži vso pozornost. Posebej so nam ponudili varstvo in zaščito otrok. In to ne v kakšnem taborišču, temveč v obliki organiziranega dopusta z izleti in celo varstvom na domovih.
K sreči nobene od ponujenih pomoči še nismo potrebovali, pozabili pa vsekakor ne bomo. Bilo nam je lažje, lažje nam je, ker vemo, da imamo za mejake sosede in ne sovražnikov.
PRVIČ TERITORIALCI NA MEJAH DOMOVINE
Dolgi čas smo na naših mejah prenašali vojaka, ki v glavnem ni razumel našega jezika. Pa si je lastil pravico odločanja. Včasih jo je zlorabil, včasih še bil tudi kar dober sodelavec, še posebej v nesrečah. Vendar smo za vse to plačevali velik davek hlapčevske
ponižnosti in iskanja posebnih dovoljenj za gibanje po svoji zemlji na mejnih območjih. Včasih smo tudi povsem izgubljali merila. Menili smo, da moramo vojaškim starešinam dati prav vsa zaslužena in nezaslužena priznanja. Da jih moramo častiti že ob slehernem prazniku, jim izkazovati spoštovanje in pozornost in preslišati, spregledati vse napake.
Ali sploh veste, da smo Slovenci prvič v naši zgodovini na vsej Koroški mejni črti stali sami na mejah svoje zemlje? Še bomo sami na svojih mejah!
NAJHUJŠA BOLEZEN -NEZAUPANJE
Nismo ostali imuni tudi za najbolj nevarno in najbolj grdo bolezen. Za medsebojno nezaupanje, za obrekovanje in celo grožnje gre. Predvsem grožnje. Grožnje kakršnekoli vrste, izrečene kjerkoli in komurkoli, so ogledalo nizke kulture, ljudi slabih duš! Predvsem pa, kadar gre le za predvidevanja in natolcevanja. Tako so bili nekateri ljudje ali celo soproge in otroci ljudi iz drugih republik izpostavljeni porogu in grožnjam. K sreči so mnogi obsodili to početje in kmalu seje umirilo. Toda to pušča dolge sence.
Vsekakor pa smo na tem območju dostojno postopali s prebeglimi in zajetimi vojaki. Izredno smo pazili, da niso bili izpostavljeni žalitvam, da so se lahko ja-
vili domačim, da so bili dostojno nastanjeni in hranjeni.
Sicer pa je bilo za te odrezane vojake na mejnih črtah in stražnicah strahovito težko. Ali kot je dejal eden izmed njih, najtežje je bilo »ne streljati«! In tudi večina je bila najbolj ponosna na to, da ni streljala v svoje ljudi, saj so se z mnogimi teritorialci tudi osebno poznali.
Sicer pa, visoko v planinah, obdani s teritorialci, so k sreči imeli tudi razsodne starešine. Četudi jih morda ne čaka lepa prihodnost, rok si niso umazali s krvjo.
TERITORIALCI IN LJUDJE
Dobesedno, izkazali so se kot zelo disciplinirana vojska, ki je garala. Vzdržali so tudi po šest dni nepretrgoma na položajih. Ljudje so jim pošiljali oblačila, nogavice, tudi kakšen priboljšek. To je prednost boja na svojih domačih tleh.
Ima pa tudi slabo stran. Ko je grmelo, streljalo, bombardiralo, so svojci trepetali skupaj ali bolj kot vojaki.
če je vojna nekje daleč, le ni tako strahovita. Ne, samo ne več vojne!
Čudoviti so bili tudi ljudje, mnogi so dali na razpolago prav vse, kar premorejo, kmetica ponudila peko kruha, kmet zastonj mleko, mehanik zastonj in sprotna popravila vozil...
Taki smo Slovenci, če se branimo.
Barikade so bile povsod
Foto: K. Vaiti

Anketa:
Osamosvojitev
Z razglasitvijo samostojnosti Republike Slovenije 26. junija 1991 je uresničena volja slovenskega naroda, izražena z veliko večino na plebiscitu 23. decembra 1990, da zaživi svoje življenje v svoji državi. Kaj pomeni za nas samostojna Slovenija, to je zgodovinska prelomnica, do katere bi moralo priti mnogo prej?
Boštjan STRNAD, dijak, Legen:
»Za mene in za vse nas Slovence je danes velik dogodek. Zavedam se, da smo se Slovenci na to pripravljali že 1500 let in presrečen sem, da je prišlo do osamosvojitve. Za bodočnost se v Sloveniji ni bati, saj je dela dovolj. Mi mladi se dobro zavedamo, da bomo morali nehati s staro prakso, ko politiko mešamo tam, kamor ne sodi.«
Jože KOTNIK, kmet, Dolič:
»Osamosvojitev je bila nujna saj ne želimo več živeti v balkanskih razmerah. Mislim, da je sedaj tudi priložnost, da popravimo napake iz preteklosti, saj smo Slovenci imeli že večkrat priložnost, da se osamosvojimo, pa tega nismo nikoli izkoristili. Prav pa je tudi, da Slovenci ne bomo več molzna krava za tiste, ki so čakali na naše žulje.«
(fj)

Piše: Rok Tamše
DRAVOGRAD JE VZDRZAL
popolnim uničenjem Dravograda.
Letalski napad je seveda med prebivalci majhnega mesta ob Dravi zapustil precejšen strah in veliko nervozo. Kljub temu so domačini dobro sodelovali s civilno zaščito pri evakuaciji.
Z odporom smo mislili na žrtve
PRVI INCIDENT
Dan pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti Slovenije sem poležaval po kosilu, ko so me poklicali iz uredništva radiai. Na mejnem prehodu Vič naj bi prišlo do incidenta zaradi postavljanja nove table, ki nosi napis Republika Slovenija. V bran stari tabli z napisom SFRJ je stopila enota JLA (takrat si še niso »prislužili« brisanja črke L) s tamkajšnje karavle. Prav to je bilo zanimivo za novinarsko radovednost in aktualnost programa Koroškega radia.
Po uvodnem spoznavanju s šefom obmejne milice nd Viču sem ugotovil, da sem brez potnega lista. Nisem ga nosil s seboj, ker mi je potekel. Pri tem bi lahko tudi ostalo in jaz bi si lahko živž-gal, če mi gospod Perš ne bi šel maksimalno na roko. Seveda ni pozabil na dodatna opozorila. Gibanje mi je omejil na prostor med obema Duty free shopoma, s čemer sem bil več kot zadovoljen.
Trije vojaki so stražili tablo skupaj s psom. Je bila katera tabla že kdaj bolje čuvana? Prišel sem do osnovnih informacij. Delavce cestnega podjetja so odgnali z orožjem, ko so hoteli postaviti novo tablo z napisom Republika Slovenija.
Javil sem se v program in razložil, za kaj gre. Pa mi ni bilo zadosti. Napotil sem se do karavle. Na lastno odgovornost, kakor bi rekli nekateri.
Okoli karavle je bilo precej živahno. Vojaki so postavljali šotore in prav njih sem zmotil pri delu. Vprašal sem po komandirju in takoj so mi pokazali na prihajajočega sivolasega zastavnika. Ti si mi klasična faca, sem si rekel. Predstavil sem se in napadel z vprašanji. Odgovoril je s sprenevedanjem, toda kmalu je ugotovil, da znam biti zelo tečen. Pridružil se nama je še oficir v maskirni uniformi. S svojim glasnim govorjenjm in najbrž že samo s svojo pojavo sem vzbudil pozornost vseh vojakov. To je bilo dovolj, da sta me oficirja povabila na sprehod po gozdu. Malo me je stisnilo pri srcu. Kljub vsemu bi se lahko temu obisku karavle izognil.
Seveda mi nista zaupala. Prijateljsko sta mi razlagala, da JLA čuva meje in celovitost Jugoslavije in da SFRJ ostaja SFRJ ne gledenajutrišnjidan. Mimogrede sta bila radovedna, če naskrivaj snemam, nista hotela izdati svojih imen, na koncu pa sta mi še zagrozila s tožbo, če bom kaj pisal po časopisih o tem pogovoru. In vmes nenehno trepljanje po ramenih, prisiljeni nasmeški, iz-
■ Oklepniki so grozili Dravogradu
padi svete vere v ustavo SFRJ ter prepričanost, da imata prav. Vtakšnem stanju sem ju zapustil, saj sem imel spet dosti informacij za javljanje v program.
Odpravil sem se nazsj v Kompasov Duty free shop, Kjer je bilo to popoldne moje dopisništvo. Takrat se mi niti sanjalo ni, da bom v prihodnjih dneh po novinarski plati vpleten v vojno.
DAN POTEM
Kaže, da nihče ni želel izgubljati časa. Včeraj si razglasil samostojnost in neodvisnost svoje države, danes pa ti postavi tvoja vojska tanke na ceste in izvaja agresijo. Jasna stvar, da to ni več ljudsko. Za to je ostala samo še jugoslovanska armada, ki je hotela zavzeti tudi mejni prehod Vič.
Tako sem se spet odpravil na Vič. Medtem so na stadionu v Dravogradu pripadniki TOobkoli-li zvezne policiste, ki so se izkrcali iz dveh helikopterjev. Konvoj JA se je istočasno prebijal preko barikad proti Dravogradu, vojaki s karavle pa so obkoljevali mejni prehod Vič. Postajaloje vroče in nasvet, da skupaj s kolegi z radia odidem, je bil čisto na mestu.
Še prej smo se seveda javili v program, vse skupaj pa bi lahko
strnil v en stavek: »čakamo, da se udarijo!« Po vedenju sodeč so tako razmišljali tudi vsi miličniki na mejnem prehodu, skupaj s svojim komandirjem, s katerim nisem pozabi narediti kratkega I ntervju-ja.
Umaknili smo se v Dravograd. Del radijske terenske ekipe je šel proti konvoju JA, ostala dva pa sva se po obisku na postaji milice pobrala v Slovenj Gradec.
PETEK, KI BI LAHKO BIL TUDI TRINAJSTI
Sredi noči je konvoj JA, ki je prodiral iz Maribora, prispel do barikade pred samim Dravogradom. Podrta drevesa, tovorna vozila, avtobus, kupi zemlje in še kaj jih je ustavilo v njihovem pohodu na Koroško. Aktivni so bili tudi vojaki iz vojašnice v Bukovju, ki so zasedli svoje položaje v gozdu nad železniško postajo. Tistega dne je tam tudi najbolj pokalo.
General Delič je iz Maribora grozil z bombnim napadom na Dravograd. Žal so morali Dravograjčani slišati alarm za zračni napad, kateremu je sledilo manevriranje dveh Migov, ki sta spustila raketi v Dravo. Takoj zatem je iz Zagreba na dravograjsko občino telefoniral general Andri-ja Rašeta in še dodatno grozil s
Foto: M. Petek
in škodo, ki bi bile v slušaju ciljanja na objekte v Dravogradu. Jasno je bilo, da je v nevarnosti celo mesto in na tisoče nedolžnih ljudi.
VIKEND ŽIVČNE VOJNE
Puške so utihnile, v mestu je vladala tišina. Dogajalo se ni nič. Tako sva stehnikom Igorjem obiskala pripadnike JA pri barikadi. Po pogovorih z dvojico vojakov je bilo očitno, da fantje niti ne vedo, za kaj pravzaprav gre. Vsak od njih bi rad šel domov, nihče se ne bi rad streljal. Ampak tu so še oficirji, ki jih je treba poslušati. Nekateri od njih zaključijo, da bo tudi to za njimi, saj ne bodo celo večnost vojaki. Videti so nervozni, nenaspani, venomer v pričakovanju. Na drugi strani pa je isti slučaj z našimi teritorialci.
Iz vojašnice v Bukovju so poklicali zdravniško pomoč iz celjske enote JA. Skupaj s teritorialci sem pričakoval, da bosta zdravnik in bolničar prinesla kakšnega ranjenca, pa ni bilo nič. Zdravnika sem prosil za izjavo, a mi je odvrnil, da ga politika ne zanima. Saj mene v tistem trenutku tudi ni. Vseeno je vztrajal pri svojem. Povedal je le, da je v vojašnici oskrbel nekaj manjših poškodb in ran, ki pa baje niso bile strelne. Nisem mu verjel.
Zato pa sem se dalj časa pogovarjal z vojakom iz Srbije, ki je vozil rešilec. Podobna zgodba kot z vojaki pri barikadi. Nič ni vedel, predvsem pa se je brigal za sebe.
V nedeljo seje nadaljevala živčna vojna. Čakanje na razplet dogodkov, čakanje na ukaze. Med teritorialci so bili tudi tisti, ki so se borili na Holmcu. Utrujeni, a z visoko moralo so prišli na pomoč. Nekdo med njimi, pa najbrž ne edini, se je vprašal: »Kdaj bo že konec te neumnosti?«
ČRNO-BELI PONEDELJEK
Nastopil je peti dan nenormalnega življenja v Dravogradu, kije domačine prisililo na umik iz mesta. Na Mariborski cesti so ljudje, ki so bili najbolj izpostavljeni nevarnosti, bili pravočasno evakuirani. Veliko drugih seje prav tako odločilo za odhod iz mesta.
Po dveh dnevih zatišja so nastopili pogovori na relaciji JA-TO -vodstvo občine. Tudi za novinarje je postal Dravograd pomembnejši. V dopoldanskem pogovoru so se dogovorili za ponovnega. Medtem sta prišla iz Zadra starša vojaka iz Bukovja, ki bi se moral že pred tremi dnevi odpraviti domov. Prišla sta po svojega sina.
Radovednost in pa tudi sočutje me je gnalo h gospe, ki je vsa iz sebe jokala v bližini občinske stavbe. Govorilaje raztrgano, venomer je ponavljala, da si želi videti sina živega in zdravega. Ni ji bilo mar za utrujenost po trinajstih urah vožnje od Zadra do Dravograda, med drugim tudi mimo številnih ovir po Sloveniji. Tako so v drugih pregovorih sprožili tudi vprašanje glede vojaka Malenice, po katerega sta prišla starša. Polkovnik Filipovič je obljubil, da bo sina pripeljal s seboj na tretje pogovore. Za ostalo pa seje izgovoril, da ni dobil pooblastila za pogajanje.
Na položaju
Zvečer so prišli na pogovore kar trije vojaki v civilu, katerim je vojaški rok že potekel. To je nekako potisnilo ob stran primarno temo pogovorov. Polkovnik Filipovič se je po hitrem postopku vrnil v vojašnico, s tem pa je podaljšal živčno vojno v Dravogradu. Na obrazih domačih občinskih mož je bilo videti bes, ki ni napovedoval nič kaj dobrega.
NI ŠLO BREZ STRELJANJA
V torek dopoldan mi je Dušan Kudernovsky, podpredsednik izvršnega sveta občine Dravograd, dal jasno vedeti, da se bo tega dne nekaj zgodilo. Po neuspešnih pogovorih minulega dne je bilo v mestu čutiti napetost za vsakim vogalom.
Po preletavanju letal jugoslovanske armade je počilo. Pribli-
Foto: M. Petek
' „ !;
Tako se je končala njegova pot
Foto: F. Jurač
»Nežni« pretres
žno pet ur boja je zahtevalo nove žrtve in velikansko materialno škodo. Prav težko si je predstavljati, kako bi se razpletla cela stvar v Dravogradu, če ne bi prišlo do dogovora na državni liniji. Najverjetneje bi bila dravograjska vojna še veliko bolj krvava, če bi bili tamkajšnji akterji prepuščeni dogovoru med seboj. Ampak to so že ugibanja, ki ne vodijo nikamor.
Kot zanalašč je bil tudi četrtkov umikkonvojaJAz Mariborske ceste strašno razvlečen in napet. Očitno je bil Dravograd v teh dneh obsojen na totalno živčno vojno.
Dan po umiku pripadnikov JA je bil strah med prebivalci Dravograda še vedno prisoten, pa vendar je bil utrip v mestu veliko bolj sproščen.
Foto: B. Kumprej
Neglede na vse je bilo dogajanje v Dravogradu prava posebnost. Medtem, ko na mejnem prehodu Vič sploh ni prišlo do streljanja (čeprav se je vse vrtelo okrog mejnih prehodov), je bilo mesto Dravograd teden dni vpleteno v bitko med JA in TO.
Vprašanje časa je, kakšno vlogo bo imelo teh sedem dni v spominu Dravograjčanov. Še posebej zato, ker predobro vedo, da enotam JA še vedno poveljujejo generali, ki so napovedovali Dravogradu zravnanje z zemljo in navsezadnje tudi zato, ker je še vedno aktiven neki major Slobodan Miladinovič, njihov someščan, ki pa to zagotovo več ne bo.

Piše: Slavko Sušeč	v	v
BITKA IZ OCI V OCI
BITKA V DRAVOGRADU:
Torek, 2. junija. Lep sončen dan. Ob treh popoldan pridem v Dravograd. Vse je mimo in nič ne kaže, da se bo tu zgodilo kaj hudega. Le sprehajalcev v mestu skoraj ni. To že daje misliti. Ko se z Igoijem zapeljem na Robin dvor - na hribček nad Dravogradom, kjer so stanovanjski bloki in hiše - so tam še vedno naši teritorialci. Nekateri počivajo pod češnjo, drugi so na položajih. Da, resje, v Dravogradu zorijo češnje, pa ni veselih otrok, ki bi jih obirali. Namesto tega hodijo pod njimi vojaki.
Spodaj na Mariborski cesti je še vedno vkopana kolona sovražne jugoslovanske armade in tam čez Dravo na Bukovju se zlovešče kaže še njihova vojašnica. Dve vojski si stojita iz oči v oči, prva brani še zadnje,kar ima - svoj košček zemlje, druga ji hoče še to vzeti in si jo znova za stoletja pokoriti.
Toda ob treh je še vedno mirno in nič ne kaže, da bo tu še krvava bitka.
Posedamo s teritorialci in govorimo o povsem drugih rečeh. Le tu in tam kdo zmaje z glavo in reče: »Le zakaj nam je to potrebno.«
Okrog pete ure prisluhnemo in gledamo v zrak. Letala. Brez
dvoma. Poiščemo si zaklon: poveljniki TO v kleti ene od hiš, teritorialci ostanejo na svojih položajih, midva z Igoijem pa na robu hriba v grmovju takoj za hišami. Se preden smo si našli zaklon, Dravograd že preletavajo letala: štiije Migi. Sprva visoko, dajih bolj slišiš kot vidiš. Čez čas izginejo nekam proti Mariboru, nekaj dolgih minut je vse tiho. Nenadoma pa se neslišno, čisto nizko - 500 do 600 metrov nad nami - letala znova pojavijo in šele, ko so tik pred mestom, znova vključijo hrumeče motorje, zaslišijo se štiri eksplozije druga za drugo. Bombardirajo0 Potem letala izginejo. Sele kasneje ugotovimo, da niso bombardirala, temveč fotografirala položaje enih in drugih. Položaj je skrajno napet. Mar nas čez nekaj minut čaka bombardiranje Dravograda?
Naši teritorialci se pripravljajo na bitko s kolono na cesti in vojašnico v Bukovju. Ni jih strah, ali pa ga tlačijo v sebi, čeprav vedo, dajih lahko doleti tudi najhujše. Zasliši se streljanje. Začne se bitka v Dravogradu. Streljanje je vse bolj silovito. V njem se kaže vsa napetost zadnjih dni, vsa negotovost in strah, faogle ne letijo samo iz kolone na cesti, temveč tudi iz vojašnice. Pa ne samo to. Nekdo, veijet-
no naš, je ves zgubljen sto metrov za našimi položaji streljal v zrak. Ne veš, od kod bo prilete-l0,
Sele okrog šestih se počasi umiija, streli pojenjujejo in kmalu zavlada tišina. Na srečo na naši strani ni nihče zadet, niti ranjen. Kako je pri nasprotnikih, ne vemo. Nastane premiije. V tem času se naši oskrbijo z mu-nicijo. Ob 19.15 pozove poveljstvo TO vojake JA na cesti in v vojašnici k predaji. Časajim dajo 15 minut. Po petnajstih minutah se nič ne zgodi. Tedaj začnejo z minometom obstreljevati vojašnico v Bukovju. Z enim od poveljnikom TO z daljnogledom opazujeva, kam padajo mine. Prve štiri zgrešijo. Opozoriva jih, za koliko. Ko čakava na peto, začnejo iz topov oklepnikov na cesti leteti mine tja čez Dravo na položaje teritoralcev okrog vojašnice. Po tri druga za drugo, kot svetleči meteoriti sredi belega dne. Poveljnik TO mi zakliče: »Greva v zaklon.« in steče. Takoj za njim še jaz. Čez nekaj sekund tik nad mestom, kjer sva bila prej, prileti mina in se zarije nekaj metrov naprej v zemljo.
Ponovno se vname bitka. Tokrat gre zares. Kmalu izvemo, da so tudi na naši strani ranjeni. Ker ni rešilnega avtomobila,
Dravograd: Vojska je neusmiljeno »čistila« cesto
Foto: Jurač
enega od njih odpeljejo z gasil-skinij ki ima vključeno sireno. Streljanje je vse hujše.
Ko se ponovno javim na radio, mi naročijo, naj se odpeljem s tega položaja in pridem v Slovenj Gradec. Med streljanjem pospravljam anteno in ko je v avtomobilu, se mi pridruži še Igor in se odpeljeva. Skrajni čas, kajti kot sem izvedel kasneje, so se naši s teh položajev umaknili in kmalu so do tja prodrli sovražni vojaki. Bitka je trajala vse do noči. Na vsaki strani je bilo devet ranjenih, ki sojih prepeljali v bolnico v Slovenj Gradec. Dva iz vrst JA pa sta bila mrtva. Bdenje stopil na mino, drugega je prestrelil rafal ob eni izmed hiš na Mariborski cesti.
Z mrakom bitka pojenja. Pred vojakije dolga, mučna, negotova noe. Zjutraj je na srečo vse tiho, streljanja ni. Začne se premiije in pogajanja med poveljniki ene in druge strani. Orožje je vsaj za zdaj zamenjal razum.
ČAS STRAHU, STRESOV IN GROZE
Branko Pečovnik, samostojni obrtnik RTV servisa na Mariborski cesti v Dravogradu,nikakor še danes ne more verjeti, da je njegova novograjena hiša, stara komaj dve leti, po napadu jugoslovanskih vojakov najbolj poškodovana. Uničen je bil njegov RTV servis, vendar pa ga je Branko že usposobil toliko, da lahko v njem nemoteno dela. Potem pa dodaja: »Veste, človek si nikakor ne bi mogel misliti, da si lahko napaden od strani domače vojske. Ko smo bili tako rekoč obkoljeni, so nas pravočasno obvestili po radiu, da se moramo odseliti iz predela Mariborske ceste. No, jaz s svojo družino sem odšel k prijatelju v planino, Kjer ima zaklonišče v kleti. Pomislite, hi-

šo sem začel graditi pred dvema letoma, v njej sem si pred dobrim mesecem in pol uredil delavnico kot samostojni obrtnik, zdaj pa je vse uničeno. Hiša je uničena in po ocenitvah, ki so bile opravljene, je škode za okoli pettisoč dinarjev. Človek že itak z veliko muko gradi hišo, pa si lahko predstavljate, kakšen udarec je za vse nas to, kar nam je napravila okupatorska vojska.«
Tudi Ljudmila Pečovnik iz
Mariborske ceste v Dravogradu
še danes živi pod vtisom nepopisne tragedije. Ne more in ne more verjeti brutalnemu napadu jugoslovanske vojske, ki v svetu nima primere.
»Tudi mi smo se izselili na Ojstrico, Kjer smo bili tri dni. Potem pa smo odšli v Otiški vrh, v moj rojstni kraj h Gornjemu Koboitu. Sin Stanko, ki se ni pravočasno umaknil, pa je v najhujši bitki ostal v hiši. Z njim je bil še njegov prijatelj in še danes ne moreta verjetij da sta ostala živa. Po končani bitki sojugoslovanski vojaki prišli v hišo in premetavali kar pričo sina stvari, potem pa so odšli...«
Ljudje v Dravogradu, kjer so se odvijale najhujše bitke, so bili ogorčeni, strah jih je bilo, bili so jezni, žalostni... Tisti, s katerimi smo se pogovarjali, so dejali: »Ali ni to sramota za jugoslovansko vojsko, vsa leta smo jo podpirali, sedaj pa nas za plačilo uničuje?« »To, kar si je dovolila jugoslovanska ljudska armada, je nedopustno in v tako vojsko ne more biti več zaupanja.« »Vse skupaj je ena velika norišnica.« »Vzdržati moramo te tri mesece, dokončno se moramo osamosvojiti, saj drugega izhoda ni« »Mora priti do razpada Jugoslavije in JLA, s takimi ljudmi mi ne moremo več skupaj živeti!«
(fj)
Foto: Jurač
Počitek
Foto: K. Vaiti
f Ktf/rv
DOŽIVETJA HUDIH ČASOV
Mojca Potočnik
Nenavadno samoten in pust je bil Javornik zadnjega junijskega nedeljskega popoldneva v ietu 1991. čeprav je sonce prijetno sijalo, na prostem skoraj ni bilo ljudi. Prestrašeni po dopoldanskem alarmu so ostajali v stanovanjih in spremljali poročila, sporočila in opozorila po radiu in televiziji. Sele proti večeru so se neicateri, ko so zvedeli, da se odgovorni vendarle dogovarjajo, odpravili na sprehod. Večino sogovornikov, ki so povedali, kako so doživljali čas po razglasitvi samostojnosti Slovenije, sem poiskala na domu.
Stanko Brodnik: LAŽE NAM JE BILO. KER SMO BILI VSI DOMA
Neverjetno se mi zdi, da smo na pragu 21. stoletja sredi Evrope doživeli nekaj takega, kar prestajamo v Sloveniji te dni. Prava živčna vojna je to in ne vem, kako dolgo je mogoče to vzdržati. Upam, da se bodo odgovorni kmalu dogovorili tako, da bo prav in da bo vojaško nasilje končano.
Na Ravnah sicer nismo doživljali vojaških bojev, a v strahu smo spremljali, kar seje dogajalo na Holmcu in v Dravogradu. Najhuje pa je bilo davi, ko smo slišali alarm za letalski napad. Ko pomisliš na to, da bi lahko bomba uničila vse, kar si v življenju ustvaril, in pokopala v ruševinah tvojo družino, prijatelje in druge, ostaneš brez moči. Počasi se le zbereš, vzameš najnujnejše in greš z družino v klet.
Mi smo zdaj na srečo vsi doma. Hčerka, ki študira v Ljubljani, je prišla sredi tedna mimo cestnih ovir srečno domov.
Sam sem v odboru za civilno zaščito. Dolgo se nismo zanimali, kako je z zakloniščem, kije tudi v našem bloku. Zdaj smo videli, da so ga stanovalci zatrpali z razno ropotijo, elektrika v njem ni svetila, bilo je skrajno zane-maijeno. Dan pred alarmom smo ga očistili in uredili, vprašanje pa je, koliko ljudi bi v prime, ru resnične nevarnosti prišlo do njega in ali bi bilo v njem res varno.
Tončka Belovič: SPOMINJAM SE ALARMOV IZ 2. SVETOVNE VOJNE
Nisem si mislila, da bomo kdaj prišli tako daleč. Ko bi bilo v Jugoslaviji vse tako, kot je treba, bi lahko še naprej ostali skupaj. Po vsem, kar se je zgodilo, pa si ne želim ostati v taki družbi.
Slovenske samostojnosti sem se veselila. Nisem pričakovala, da se bomo že naslednje jutro znašli v vojni. Davi pa sem doživela alarm, kakršnih se spominjam iz druge svetovne vojne. Tedaj sem služila pri dr. Eratu v Guštanju. Velikokrat smo bežali pred bombniki, navadno proti Strojnski Reki. V hiši ob bombardiranju ni varno ostati, zunaj pa prav tako ne veš, kje te lahko zadene.
Ta alarm me ni do kraja prestrašil, nisem mogla verjeti, daje res. Umaknila sem se na stopnišče, v klet nisem šla. A lahko bi prišlo tudi najhujše. Želim si, da bi bilo konec tega in da bi se otroški vrišč in smeh vrnila na naša dvorišča. Potem se bo tudi nam vsem vrnila volja do življenja in dela.
Jakob Rožič: VSE JE POTEKALO MIRNO, BREZ PANIKE
Z ženo sva te dni sama doma. Oba sinova sta na študiju v Mariboru. Ne moreta se vrniti domov. Hudoje, ker nismo skupaj, hkrati sva še vesela, da ni kateri v vojski.
Ne morem prav verjeti, da je kaj takega prizadelo Slovenijo. Tako majhnaje na zemljevidu, a se j^tako odločno postavila zase. Želim si prekinitve sovražnosti. Ni prav, daje moralo toliko ljudi v smrt za to, kar hočemo mi. Mislim, daje bila morija le zato, ker nas hočejo južne republike še naprej izkoriščati. Ali pa zaradi čiste norosti generalov.
Jutranji alarm nas je presenetil in prestrašil, a potekalo je vse zelo mirno. Marsikdo se ni zavedal, kaj bi se lahko zgodilo, nekateri pa so bili čisto nemočni. Mislim, da bi morali bolje urediti prostore, kamor seje mogoče umakniti, v posameznih blokih pa predvsem poskrbeti za stare in bolne, ki si sami ne morejo pomagati.
Roman Pori: SMILI SE Ml ZMANIPULIRANI SRBSKI NAROD
Alarm meje presenetil v železarni, kjer smo se v valjarni pripravljali na valjanje precejšnje količine componda za Industrijske nože. Imajo namreč nujno naročilo, še bolj pomembno zato, ker je za novega kupca. Ob alarmu smo morali vse pustiti v pečeh, zaradi češarke nastala ve-- lika škoda. Že prejšnji dogodki - zastoji zaradi pomanjkanja materiala, štrajka - so spravljali železarno v težaven položaj. Zdaj še vojne razmere. Če se bodo zaradi vsega tega zunanji kupci odvrnili od nas, nam ni rešitve.
Zaradi te vojnejeprizadeta tudi naša družina. Sina imamo pri vojakih v Srbiji. Doslej še ni občutil pritiska, ker je Slovenec.
Bojimo se, kako bo po teh dogodkih. Radi bi videli, da bi prišel domov. Toda od tako daleč ne more pobegniti.
Ob vsem tem mi je žal za ubogi srbski narod. Ne zaveda se, kako z njim manipulirajo.
Mojca Pliberšek: VESELA SEM, DA JE SIN SPET V SLOVENIJI
V teh dneh sem doživela hude in srečne trenutke. Najhuje je bilo, ko sem včeraj dobila obvestilo o telegramu. Prepričana sem bila, da seje kaj zgodili sinu Roku, ki je pri vojakih v Virovitici.
Na pošti telegrama nisem mogla dvigniti, ker je bila že zaprta, poštarja ni bilo. Vrnila sem se na Javornik in po telefonu zvedela za vsebino telegrama. Poveljnik vojašnice mi je sporočil, daje sin pobegnil. Se preden je do nas prišlo sporočilo, da se je Rok s prijateljem oglasil na policiji v Krškem, pa je potrkal na vrata našega doma. Pripeljal gaje brat prijatelja iz Krškega, ki jima je
tK^r/r\
pomagal pobegniti. Ne morem povedati, kako vesela sem bila, ko sem ga zagledala. Zelo sem hvaležna temu dobremu človeku, ki je toliko storil za našega Roka. Laže mi je, ko vem, daje na domačih tleh, čeprav ga že ni več doma. Je na dolžnosti pri teritorialni obrambi. Upam, da se bo vse uredilo in da bomo srečno prestali te hude čase.
Ivan Večko - Mattersdorfer: KAPITULACIJE NE SME NIHČE PODPISATI
Mislil sem si, da na jugu ne bodo mirno gledali našega odhoda. Upal pa sem, da ne bo nasilja, ker so naši rekli, da bo osamosvajanje postopno. Mi jim nič nočemo. Želimo le, da bi vsak živel na lastne stroške. Morda se oni bojijo ravno tega, zato se nam nočejo odpovedati. Svojim ljudem ne govorijo resnice, pravijo, da smo jih izkoriščali. Po logiki bi morali biti veseli, ko bi se na tako lahek način znebili izkoriščevalca.
Po vsem, kar seje zgodilo,je jasno samo to, da se Slovenci samostojnosti ne moremo odpovedati in da nihče česa takega ne more podpisati v imenu naroda.
Posledice vojne bodo hude. Že prej je bilo gospodarstvo v velikih težavah, zdaj je tu še ogromna vojna škoda in zastoji v proizvodnji. Rešili se bomo le, če nam bo Zahod naklonjen in če bomo Slovenci strnili svoje vrste. Skupno z delavci bodo morali biti pripravljeni žrtvovati svoj standard tudi vodilni. Drugače ne bo šlo.
Janez Celec: LJUDJE SMO PREMALO PRIPRAVLJENI NA NEVARNOST
V naši družini si želimo, da bi čim prej dosegli mir. Vojska naj odide. Dovolj škode in gorja nam je naredila. Mi jo plačujemo, oni pa nas pobijajo. Nikjer v svetu ni tega.
Današnji alarm nasje pošteno prestrašil. Sreča, da ni šlo čisto
zares. Ljudje smo tako navajeni na mir, da ne razmišljamo o nevarnosti. V stanovanjih in v kleteh imamo stvari, la ne sodijo tja, ob eksploziji bi nas lahko stale življenje. Hodniki v kleteh niso prehodni, shrambe so preveč zatrpane s kramo, ki bi jo bilo treba odpeljati na odpad. V našem bloku bomo to tudi storili. Moramo imeti prostorza primer nevarnosti, čeprav ga ne bi bilo treba nikoli več uporabiti, kar si vsi želimo.
V našem bloku je ob alarmu dobro delovala civilna zaščita. Opozorili so nas, kako moramo ravnati, določili so tudi dva stanovalca, ki morata v primeru nevarnosti skrbeti za red.
Jaka Skitek: BIL SEM PRIČA SPOPADU
Spremljal sem proces osamosvajanja Slovenije. Vse smo si drugače zamišljali. Nismo verjeli, da bi nas vojska mogla napasti, oni pa najbrž ne, da bodo doživeli tak odpor.
Z ženo sva bila priči spopada na Holmcu. Bila sva na obisku pri mojih starših, ki imajo hišo tik ob meji, med karavlo in carinarnico. Opazovali smo vojake, ki so nenadoma s čeladami na glavah stekli v gozd za karavlo, na drugi strani pa so se od Kraljevega križa začeli pomikati teritorialci. Slišali smo zadnje opozorilo in videli, kakoje tik zatem ob carinarnici eksplodirala grana-
ta. Pet minut za tem seje začelo streljanje. V začetku smo gledali, potem nasje stisnilo pri srcu - bili smo sredi ognja. Umaknili smo se v hišo in tuhtali, kaj naj storimo. Nazadnje sva se z ženo odpeljala domov k hčerkama, starša pa sta ostala v kleti.
Včeraj sva jih spet obiskala. Naša hiša jo je še kar srečno odnesla, huje je pri sosedu, ki še gradi. Granata mu je podrla pol strehe. Tudi na drugih hišah so sledovi strelov, carinarnica pa je uničena. Moj bratje bil med spopadom na nasprotnem bregu pri teritorialcih. Lahko si mislim, kako mu je bilo pri srcu, ko so streljali čez domačo hišo proti karavli, kje sta oče in mati, pa ni vedel.
Upam, da so v tujini začeli spoznavati resnico o Jugoslaviji in Sloveniji in da nas Slovencev ne bodo pustili poteptati.
Franc Obretan: PRE0 NAPADALCI NI BILO SOVRAŽNIKA
Redno poslušam poročila, berem časopise in spremljam vse, kar se dogaja. Lahko rečem, da smo vsi Slovenci za to, kar hoče naša vlada. Potem bi to, kar pridelamo, ostalo v naši domovini. Zdaj le preveč našega zaslužka odteka v Beograd. Tako ne gre več naprej, tudi naše gospodarstvo se mora obnavljati, da bomo šli v korak z drugimi državami.
Če bi ostalo tako, kot je bilo prej, si ne bi mogli opomoči. Če pa bomo zase, bo nekaj časa še težko, potem bo gotovo bolje. Upam, da alarmov ne bo več in da se bodo naši voditelji dogovorili tako, kakor hočemo Slovenci. Upanje dajejo tudi prestopi starešin in vojakov jugoslovanske vojske na našo stran. Kaže, da mladi fantje niso vedeli, nad koga so šli z orožjem. To je nezaslišano. Bil sem na fronti v drugi svetovni vojni in tedaj smo vsi vojaki vedeli, koga imamo pred sabo. Zdaj pa na drugi strani napadalcev ni bilo sovražnika; bili so ljudje, ki branijo svoje pravice, samostojnost, za katero seje odločil slovenski narod.
»TURKI« DRUGIČ PRED DRAVOGRADOM
Da ne bo vse črno, bom začel nekoliko bolj vedro. Prva asociacija ob spopadu naših-slovenskih fantov z jugoslovansko armado se mi je porodila ob Valvasorjevem pisanju (leta 1689) na dogodek iz leta 1515. Turska vojska je prodirala iz mariborske smeri proti Dravogradu in dalje na Koroško. Na Klužah pred Dravogradom so jih Dravograjčani in okoličani hrabro zaustavili -in turška vojska se je morala umakniti. Drugo asociacijo mi je »pričaral» nacistični vojaški napev o Rommlovih puščavskih lisicah: »Panzer rollen in Afrika for...«, pa tudi ti »zmagovalci» so klavrno končali.
Spoznanje je staro: Vojska, ki [e lahko še tako sijajno oborožena, ne more zmagati, še manj pa premagati narod, ki brani svoje družine, svoje domove, svojo preteklost, svoje izročilo - svojo domovi-n o.
Hvala vsem fantom, ki so stali na braniku naše lepe dežele; Hvala politikom, ki so pod silnim pritiskom obranili suverenost našega naroda, čeprav bo pot do končne suverenosti - Slovenijo ustoličiti v evropski diplomaciji - še dolga.
Hvala sijajni medijski službi, ki je nazorno predstavljala našo bolečino, naše stiske, našo vero v zmago naših idealov.
Pa še to: sloga nas je rešila, sloga naj nas ohrani. Parlamentarni prepiri so v demokraciji normalni, če gre za interne stvari, kadar imamo vizijo skupnih teženj, pa nas Bog varuj sporov.
Tone Sušnik

MATJAŽ KMECL IN JELKO KACIN NA OBISKU NA KOROŠKEM
»Dobro naj se povzdigne, kar je slabega, naj se odpravi.« To so besede Jelka Kacina, slovenskega ministra za informiranje, ki se je skupaj z Matjažem Kmeclom po vojni agresiji mudil na Koroškem. Verjetno je te besede izrekel tudi v območnem štabu za teritorialno obrambo v Slovenj Gradcu, kjer sta se gosta najprej ustavila, nato pa sta si ogledala še mejni prehod Holmec, stražnico v Libeličah, razdejanje v dravograjski Mariborski ulici, na občini Dravograd pa sta se pogovarjala z občinskimi funkcionarji, predstavniki slovenske vojske in policije.
ŠKODA NA HOLMCU
Smo pač na takem koncu slovenske zemlje, da mimo ne gre nobena huda ura. Stoletno neuije, stavke in zdaj agresija do nedavno naše »bratske« jugoslovanske armade.
Hitro menjavanje kriznih situacij v občini Ravne je zahtevalo od vlade fleksibilnost in hitro ukrepanje.
46 let po zadnji bitki na slovenskih tleh na Poljani so v občini Ravne morali bojevati prvo večjo bitko za novo svobodno domovino Republiko Slovenijo.
Zaslepljenost in neumna pokornost oficiijev JA je na Holmcu nad Prevaljami zahtevala največ - in to so človeška življenja.
Nastala pa je tudi velika materialna škoda. Popolnoma je bil uničen me|ni prehod Holmec, na individualnih civilnih objektih občanov pa je po oceni komisije, ki jo je za popis vojne škode imenoval IS, nastalo za 880.554,00 dinarjev škode. Med oškodovanci, ki so utrpeli največ škode, je gotovo družina čegovnik Marjete z Dolge brde št. 35. Pred njeno hišo so se na dan boja vkopali specialci JA. Po končanih bojih je bila streha rešeto, uničeno stavbno pohištvo, prestreljene stene, omare, avtomobili... IS je hitro ukrepal in prizadeti družini takoj, že drugi dan po bitki, to je v soboto, 29. junija, oskrbel novo streho, tako da so ljudje vsaj na suhem.
Do tega trenutka pa je na zahtevo in ob neposredni aktivnosti IS tudi mednarodni mejni prehod Holmec usposobljen za ves promet.
-mak
Zlatko Halilovič Inšpektor pri UNZ Slovenj Gradec, je na Holmcu gosta iz Ljubljane seznanil z vojaškimi dogajanji na tem mejnem prehodu. Koroški vojaki in policija so zajeli vse stražnice od Olševe do Kaple, na mejnem prehodu Holmec pajete-kla tudi kri. Kasneje je Kacin dejal, da so Korošci v zadnjem stoletju kar trikrat pomembno sooblikovali zgodovino Slovencev, zadnji boji v Evropi so se končali na koroških tleh, krvavi spopadi za samostojno Slovenijo so spet potekali na koroških tleh.
Republiška delegacija je obiskala Holmec ravno na dan njegove ponovne otvoritve. Kontejnerji so postavljeni le nekaj metrov od uničenega poslopja milice in carine, tako da sta si lahko Kmecl in Kacin še vedno ogledala posledice tega srditega boja na Holmcu.
V	Libeliče je republiška delegacija odpotovala na željo Matjaža Kmecla. Kmecl je že lani imel v Libeličah lep nagovor ob spominih na plebiscit. »Libeliče, ta znamenita in imenitna koroška vas, je še vse premalo v zavesti Slovencev,« pravi Matjaž Kmecl in ponovno poudarja klemost in moč teh ljudi, ki so pred sedmimi desetletji storili vse, da bi ostali v skupni domovini s Slovenci. Jugoslavija je bila neprijazna domovina in tudi Libeličani si želijo, da bi se ustvaril dolgoletni sen - živeti v samostojni in neodvisni državi Sloveniji. Libeličani, kot tudi vsi Korošci, pa so odločni - tudi v teh mesecih moratorija in uveljavljanja Brionske deklaracije jugoslovanska vojska ne sme na stražnice.
»Slovenija bo čez tri mesece postala samostojna država,«je
bil v Dravogradu odločen in optimističen Jelko Kacin in zato bo imela meje urejene in varovane po evropskih merilih. Stražnica v Libeličah pa bi lahko bila imenitna izletniška točka. In tudi sicer so Kacina in Kmecla koroški gostitelji seznanili z izjemno odklonilnim odnosom koroškega življa do jugoslovanske armade, ki je v teh krajih v nekaj dneh vojne povzročila toliko gorja.
V	Dravogradu sta si gosta najprej ogledala razdejanje v Mariborski ulici. Kmecla kot literata in nekdanjega ministra za kulturo je pretresel obisk v hiši Borisa Kolenbranta, kjer so jugoslovanski vojaki hišo iz objesti gotovo prestrelili, lotili pa so se tudi izbranih del Ivana Cankarja. Nekoč ljudska armada je pokazala svojo kulturo tudi z izživljanjem nad slovenskim klasikom.
Ob razgovoru v prostorih občinske skupščine pa je Kmecl pohvalil sa-moorganiziranostin medsebojno pomoč, ki jo je zaznati v celotni regiji. Vinko Podržan, župan občine Dravograd in Mirko Kotnik, predsednik IS SO Dravoarad, sta goste seznanila s škodo. Ce prištejemo še škodo, ki jo je napravila lani novembra vodna ujma, je za to malo koroško občino škode kar za tri občinske proračune in jasno je, da bo morala pomagati tudi republika Slovenija. V Dravogradu se je branila celotna Koroška, zato je regija kot taka tudi obljubila pomoč.
Oba gosta sta Korošcem povedala, da je sicer nastopil trenutek predaha, vendar je še vedno potrebna velika pozornost. Nadvse pomembno je, da smo dobili in osvojili meje, kajti Markovičeva nakana je bila, da Slovenijo gospodarsko izolira od Zahoda.
Kaj pomenijo odprte meje, so Kacina seznanili tudi v Slovenj Grad-
cu, kjer je podjetje NTU NAUE preko Holmca in železnice nemoteno izvažal v Nemčijo in si tako zadržal strateškega partnerja. Boj za Koroške mejne prehode je pomemben tudj z drugega vidika: Markovič je namreč želel Sloveniji »podariti« vsega šest cestnih mejnih prehodov in z njegovo podlo nakano bi Koroška gotovo izgubila kakšno okno v svet.
Vsi skupaj pa se nemara zavedamo, da bo nastala neprecenljiva moralna škoda, če se jugoslovanska armada vrne na slovenske meje, pa četudi za tri mesece.
Vsak korak proti volji koroškega življa je nova agresija na Koroško in Korošce.
(ek)
PRIZNANJE KOROŠCEM ZA POKONČNO DRŽO - KMECLA JE PRIZADEL VANDALIZEM NAD KNJIGAMI V DRAVOGRADU
Prihod gostov na mejni prehod Holmec
t ^ t?/1\______________________5
ALARMNI	POSTOPKI
ZNAKI	OBČANOV
SPLOŠNA JAVNA MOBILIZACIJA
nnnnnmn
••---- 3 MIN -»
•	Vzemite potrebno opremo m takoj odidite, glede na svoj vojni razpored, v enote oboroženih sil. civilne zaščite, službe za opazovanje m obveščanje, zvez. na dolžnosti v narodni zaščiti - oziroma delovno dolžnost v organe družbenopolitičnih skupnosti, v organizacije združenega dela m druge organizacije in skupnosti
•	Pripadniki civilne zaščite m narodne zaščite odidite takoj na mobilizacijsko zbirališče, čeprav imate tudi razpored na delovno dolžnost
•	Delovni obvezniki, ki delate v izmenah, odidete na delovna mesta v času. ko ste z vojno organizacijo določeni za delo
ZAVIJAJOČ ZVOK SIREN S PRESLEDKI
NEVARNOST ZRAČNEGA NAPADA
NA DELOVNEM MESTU:
Ravnajte se po navodilih, ki veljajo za vašo delovno organizacijo, vzemite osebna zaščitna sredstva m odidite v zaklonišče
V STANOVANJU:
rvVWWUVWW^
60 SEK
ZAVIJAJOČ ZVOK SIREN
NEVARNOST NAPADA Z JEDRSKIMI - BIOLOŠKIMI ALI KEMIČNIMI SREDSTVI
ojv)
njir
Izključite električni tok. zaprite vodo m plin. vzemite osebni zaščitni komplet m pripravljeno hrano, vodo osebna higienska sredstva m potrebna zdravila, osebne dokumente, denar, odejo ter odidite v zaklonišče
NA JAVNEM MESTU:
če ste na ulici, v gostišču, gledališču ipd pojdite v najbližje javno zaklonišče ter upoštevajte navodila civilne zaščite oziroma pooblaščenih oseb če se peljete v avtomobilu, ga parkirajte tako. da ne bo oviral prometa ali onemogočal uporabe hidrantov, in pojdite v najbližje zaklonišče
Takoj, ko zaznate svetlobni blesk, se obrnite v nasprotno stran m se z obrazom navzdol uležite ob primernem zaklonu
Pokrijte odkrite dele telesa, po preteku 2 minut namestite zaščitno masko m ogrinjalo
Upoštevajte vse postopke, ki veljajo za zračno nevarnost
90 SEK
ZAVIJAJOČ ZVOK SIREN S PRESLEDKI
POŽAR (VELJA TUDI V MIRU)
•	Pomagajte pri omejitvi in gašenju začetnih in manjših požarov
•	Pomagajte ogroženim in zavarujte imetje
•	Zaprite Okna in vrata, izključite plin m elektriko
•	Ne zadržujte se v prostoru, če ognja sami ne morete pogasiti, o tem obvestite gasilce m center za obveščanje
ENAKOMEREN ZVOK SIREN S PRESLEDKI
NARAVNE NESREČE
OB POPLAVI:
<vw>
ENAKOMEREN. NATO ZAVIJAJOČ IN ZAKLJUČNI ENAKOMEREN ZVOK SIREN
PRENEHANJE VSEH NEVARNOSTI (V MIRU PREIZKUS SIREN VSAKO SOBOTO OB 12.00 URI)
— 60 SEK
Vzemite najnujnejše stvari in upoštevajte navodila civilne zaščite oziroma pooblaščenih oseb
Rešujte ljudi in imetje oziroma zapustite poplavljeno območje
OB POTRESU:
če ste v stanovanju, se umaknite med podboje vrat. pod mizo. ob masivno pohištvo ali v kote notranjih sten
Ko se potresni sunki umirijo, zapustite poslopje m se umaknite izven območja rušenja
če napada in rušenja ni bilo. zapustite zaklonišče m se vrnite v stanovanje ah na delovno mesto
če so stavbe poškodovane ah porušene, upoštevajte znake, oznake m navodila civilne zaščite oziroma pooblaščenih oseb
Vključite se v akcije za reševanje, ki jih izvajajo enote civilne zaščite
ENAKOMEREN ZVOK SIREN
CENTER ZA OBVEŠČANJE	985
MILICA	92
GASILCI	93
REŠEVALCI	94

ZAKLONIŠČA V KOROŠKIH OBČINAH
Ravne na Koroškem
-	NA JAVORNIKU 52,53,54,55,58,59,60,63,64 in 65
-	osnovna Sola koroskihjeklarjev
-	OB SUHE DIJAŠKI DOM, OBČINSKA SKUPŠČINA ZAKLONIŠČA SO TUDI V RAVENSKI ŽELEZARNI.
-	PREVALJE: Trg 1 A, TRG 3D, TRG 4, TRG 8C, KOVINOTEHNA in TOK.
-	MEŽICA: LESKA 13A in LESKA 10.
Za vse objekte, zgrajene po letu 1963, velja, da so zgrajeni protipotresno in se kleti lahko uporabljajo za zaklonišča.
Slovenj Gradec
-	VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD NA MAISTROVI ULICI 2A
-	BANKA NA GLAVNEM TRGU
DOM UPOKOJENCEV NA SOLSKI ULICI 10A ZAKLONILNIKI pa so v stanovanjskih blokih na CELJSKI CESTI 34,36,38,
TOMŠIČEVA 1,3,5,6,7,9,11,13,15 MAISTROVA 2,4,6 PAMEČE 60
Šmartno 60
Radlje ob Dravi
V RADLJAH: blok na PRISOJI in STAVBA SKUPŠČINE OBČINE
HIDROELEKTRARNA VUHRED ELEKTRARNA VUZENICA SOLSKI CENTER MUTA
osnovna Sola muta
Občinski štab civilne zaščite Radlje prosi, da se v zaklonišče zatekajo le prebivalci, oddaljeni od zaklonišč do 200 metrov, ostali naj uporabljajo svoje kleti, ki so betonirane in s čim manj odprtinami.
Dravograd
-	Trg 4. julija: TRGOVINA MARKET, pod trgovino
-	UPRAVNA ZGRADBA KOGRADA NA MARIBORSKI CESTI
-	ROBINDVOR - v kleti bloka številka 42
-	ČRNEČE-DOM STAROSTNIKOV
-	OTlSKI VRH - STT CENTER
Prebivalci v okolici in izven mesta Dravograd naj uporabljajo lastne kletne prostore.
dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI
Ravne na Koroškem (tel. 21-211): za oba dežurna okoliša (Ravne - Prevalje in Mežica - Črna) je dežurstvo urejeno ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 13. ure, do ponedeljka, do 6. ure.
Slovenj Gradec (tel. 41-031, int. 417): dežurstvo je urejeno vsak dan ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 14.30, do ponedeljka, do 7. ure.
Dravograd (tel.: 83-351): dežurstvo je urejeno ves teden ponoči, ob koncu tedna pa od sobote od 13. ure, do ponedeljka do 7. ure.
Radlje ob Dravi (tel.: 71-121): dežurstvo je urejeno vsak dan ponoči, ob koncu tedna pa od sobote od 14. ure. do ponedeljka do 7. ure.
VETERINARSKE POSTAJE
Telefonske številke veterinarskih postaj (informacije o dežurnih veterinarjih so stalne);
Dravograd: 85-079, Radlje ob Dravi: 71-167, Slovenj Gradec: 41-187, Prevalje: 31-340.
LEKARNE
Ravne na Koroškem (tel. 22-292): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah m praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 20. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-112): ob delavnikih |e lekarna dežurna od 19.30 do 21.30, ob nedeljah in praznikih pa od 8.30 do 11. in od 16. ure do 21.30. Radlje ob Dravi (tel. 71-115): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 22. ure.
ODPRTI	
TELEFON	\	(0602) 23-399, 23-004
ZA OTROKE	/ SREDA : 17.-19 PON,—PETEK : 12.-13.
IN ODRASLE V	POD ŠIFRO »PRIJATELJ«
STISKI	
Naročilnica
Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvi Prepiha, 62390 Ravne na Koroškem, Cečovje 5.
Naročnino bomo obračunavali dvomesečno vnaprej.
Do preklica naročam tednik PREPIH
Ime in priimek--------------------
Kraj in poštna št_________________
Naslov----------------------------
Podpis____________________________
PREPIH
Od javnosti odvisen časopis.
Izdaja ČZP Informacijski biro Ravne na Koroškem. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Cečovje 5, tel. št. (0602) 22-999.
Tiska Grafika Prevalje. Na osnovi mnenja Republiške-
ga sekretariata za informiranje št. 23/91 je časopis oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov.
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
■’onatis in uporaba tekstov v drugih medijih ni dovoljena.

radio
slovenj gradeč
UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO
KOROŠKI RADIO Meškova 21
62380 SLOVENJ GRADEC Telefon: (0602) 41-245
(0602) 43-151 STUDIO Telefax: (0602) 42-600
ALI POSLUŠATE KOROŠKI RADIO SLOVENJ GRADEC?
3PW - ». tn M. 5. '91
ZAKAJ JE TRŽENJE NA LOKALNIH POSTAJAH USPEŠNO?
.TUDI ZATO, KER SO POSLUŠALCI NAŠI ZNANCI IN PRIJATELJI.
KOROŠKI RADIO NA DRUGI DOJNI ČRTI
Tvegam, da me obtožijo skrajnega cinizma, toda treba je ugotoviti, dajejugoslovanska armada s svojim politično popolnoma zgrešenim vojaškim nastopom v Sloveniji dala obilico dela slovenski radiofuziji prav na začetku sezone kislih kumaric. Tudi na Koroškem radiu ni bilo nič drugače. Namesto, da bi v tem času merili temperaturo vode v bazenih, z glasbenimi oddajami zabavali mladež na počitnicah, z nagradnimi igrami pa nekoliko starejše, smo poročali o razburljivih dogodkih s fronte. Namesto običajnih 64 ur programa, kolikor bi oddajali od četrtka pa do naslednjega petka, je bil naš oddajnik prižgan 101 uro, dežurstva pa se je nabralo še za nekaj ur več. Informacij, ki bi jih sicer iskali z lučjo pri belem dnevu, je bilo toliko, da jih še do danes nismo zmogli natančno prešteti.
Radio, kot še vedno najhitrejši medij, je bil pač na udaru, zato sem prispevek naslovil »Na drugi bojni črti.«
Začelo seje dokaj nedolžno, s provokacijo pri postavljanju mejne table na Viču. Takrat smo bili še mirnodobski, dva dni kasneje, ko je počilo, pa si je tudi naš program od ure do ure nadeval vedno bolj sivo-rjavo-zele-no barvo. Za formalne odločitve kajpak ni bilo časa. intuitivno pa so iz programske sneme odpadle
Uniforme tudi v studiu Koroškega radia
najprej rubrike, ki s položajem niso imele prave veze, od horoskopa, pa do komercialnih jav-Ijenj in iger. Žal je to tudi naša vojna škoda, da o višjih materialnih stroških niti ne govorimo. Kdo jo bo povrnil, ne vemo. predvidevamo, da radio Knin in Radio Šabac, čeprav bi račun najraje poslali Radioteleviziji Beograd. Ampak mi smo lokalci.
Če smo že pri tem, prvi in drugi danjebilasolidamostmed slovenskimi lokalnimi radijskimi postajami velika. Nastala je prava agencijska mreža, po kateri smo izmenjavali podatke.
Dokler se nismo vsi skupaj priključili edinemu preostalemu radijskemu programu Radia Slovenija, smo torej obveščali o dogodkih iz cele republike tako-rekoč iz prve roke. Odločitev, da prenašamo Radio Slovenija in po potrebi vključujemo domače informacije, je, brez lažne skromnosti, nastala prav na Koroškem radiu. Ko je to objavil Radio Slovenija, so vse lokalne postaje v republiki v eni uri prešle na podoben režim oddajanja. Poteza je bila najbolj koristna za poslušalce. Na ta način seje vsaj malo zmanjšala kakafonija glasov v stanovanjih, poprej je namreč v enem kotu hreščala televizija, v drugem radijski aparat z osrednjo hišo in v tretjem lokalni program. Če ni bilo tako, paje vsaj odpadlo iskanje frekvenc.
Kot sem že omenil, so najprej odpadle komercialne in zabavne vsebine, kaj hitro pa je do sprememb prišlo tudi pri informativnih oddajah in obvestilih. Nobenega smisla ni imelo s svežimi vestmi čakati do prvih poročil. Objavljali smo jih sproti, vojne vesti, ki so se hitro spreminjale, so odšle v arhiv, posebna obvestila kot tudi servisne informacije, so se ponavljale.
Že prvi dan agresije seje izkazalo, da se bosta na Koroškem oblikovali dve fronti, ena na mejah oziroma na Holmecu, druga pa pred Dravogradom. Zato smo oblikovali dve terenski ekipi, ki sta dobili nalogo poročati s kraja dogajanj. Pri tem so nam pomagali radioamaterji iz Slovenj Gradca, ki se jim tudi ob tej priliki zahvaljujemo. Naši terenci so se izkazali, zamudili niso niti enega pomembnejšega zapleta in razpleta vojnih dogajanj na Koroškem. In kljub opozorilom obeh vodij programov so večkrat nosili tudi glavo naprodaj.
V	našem arhivu so tako ostala dragocena pričevanja, na primer pretresljiva izpoved vojaka armade, Slovenca, kije bil na Holmecu, pa zračni napad na Dravograd in še in še.
Med ekipami novinarjev na terenu se je spletala stanovska solidarnost in pomoč. Tako so naši terenci omogočili maršruto ekipi znanega satelitskega programa SAT 1, kije na koroških poteh posnel in predvajal 6 prispevkov, gledanih širom Evrope.
V	takšnih dogodkih je težko ostati neprizadet in hladno objektiven, paje Koroški radio pomagal tudi pri zadevah, ki presegajo zgolj domeno poročanja
o dogodkih. Upamo, da nam poslušalci tega niso zamerili, prav gotovo pa nam ni slovenska vojska, ki smo ji na ta način poskušali pomagati.
Prve dni, ko je bila čustvena prizadetost delavcev in sodelavcev Koroškega radia največja, smo dežurali skoraj vsi, pozneje, ko seje že začelo razmišljati o daljši vojni, pa smo tudi delo temu ustrezno prilagodili.
Čustveno je vsaka vojna razpeta med strahom in pogumom. Najbrž vas zanima, če nas je bilo kdaj strah. Vsekakor, še bolj pa je bila prisotnajeza, takrat, ko so nam bombardirali naše oddajne centre, živce s katerimi smo povezani s svetom. Toda na nerazumna dejanja so najboljši logični odgovori, zato je Koroški radio v teh dneh vzpostavil rezervno lokacijo, s katere bi se vam oglašali v primeru uničenja našega koroškega oddajnega centra ali celo studia Koroškega radia.
Morda bi bilo zanimivo končati s tem, kako smo se s težavo, pa vendarle spet preklapljali na mirnodobni program, ali o tem, kako so poslušalci ocenili glasbo v teh težkih dneh.
Najraje pa bi povedal še to, da je tisto, kar se je dalo slišati na frekvenci 97,2 megahertza le,del vsega, kar seje dogajalo. Klicale so nas prestrašene matere, ki imajo sinove še vedno v jugoslovanski armadi, oglasili so se sorodniki padlih za svobodo, prestregli smo popolnoma panične reakcije ljudi.
Upamo da nam vsega tega ne bo treba še enkrat početi, če bo treba, pa bomo spet delali po svojih najboljših močeh.
Marko Vrečič

IZJAVE PREDSEDSTVA IN IS RAVENSKE SKUPŠČINE
27. 6. 1991:
Predsedstvo Skupščine občine Ravne na Koroškem, izvršni svet, stranke, ki so preko svojih poslancev zastopane v skupščini in Skupščina občine Ravne na Koroškem smo vseskozi z veliko mero optimizma spremljali prizadevanja slovenskega parlamenta in vlade za osamosvojitev države Slovenije.
V trenutkih, ko doživljamo nerazumljiv pritiskjugoslovan-ske armade na komaj rojeno demokratično državo, smo občani občine Ravne še bolj prepričani, da je na plebiscitu izražena volja slovenskega naroda in državljanov republike Slovenije edino pravo videnje naše prihodnosti. Vsako nasilje nad svobodno izraženo odločitvijo naroda je za nas nesprejemljivo in vredno obsodbe.
Skupščina občine Ravne na Koroškem daje zato popolno podporo slovenski oblasti v prizadevanjih za mir, za zaščito in ohranitev suverenosti naše države.
1.7. 1991:
Zaradi barbarske agresije okupatorske jugoslovanske armade na suvereno slovensko državo, zaradi krvi, ki je bila prelita na naših tleh za obrambo suverenosti Republike Slovenije in zaradi povzročene ogromne škode na infrastrukturnih objektih in v gospodarstvu v prihodnje ne dovoljujemo nobenemu vojaku okupatorske jugoslovanske armade vstopa na območje občine Ravne na Koroškem.
Od organov Republike Slovenije zahtevamo, da zagotovijo čimprejšnji popoln umik enot okupatorske vojske iz Slovenije.
9. 7. 1991:
/. Predsedstvo SO Ravne na Koroškem je v razširjeni sestavi s predstavniki strank ugotovilo, da bo, ob vseh uradnih interpretacijah v zvezi z brionskimi pogovori, zaradi zavarovanja življenj državljanov Republike Slovenije in zagotovitve miru, Brionsko deklaracijo, skupno z aneksoma, v parlamentu Republike Slovenije potrebno sprejeti.
2.	Predsedstvo in izvršni svet SÓ Ravne sta v svojem sklepu z dne l. 7. 1991 že opredelila načeno stališče, da nobenemu vojaku okupatorske jugoslovanske armade ne dovoljujemo vstopa na območje občine. Naši poslanci v republiški skupščini so zato dolžni seznaniti skupščino in vodstvo Republike Slovenije, da vojaki jugoslovanske armade pri nas in na naši meji niso več zaželjeni. Predlagamo, da se v nadaljnjih operativnih izvajanjih aneksa k deklaraciji skuša takoj uveljaviti varovanje slovenske meje po evropskih standardih.
3.	Delegati v republiški skupščini morajo v razpravi izpostaviti tudi vprašanje vojne škode.
KOROŠKI LITERARNI KLUB podpira skupni poziv sedmih slovenskih intelektualnih združenj, objavljen v Delu, dne: 4. julija 1991.
Tudi mi živimo na območju Slovenije, ki je moralo v teh časih preživljati psihične pritiske zaradi regljanja pušk in celo bombnega napada na Dravograd.
Še bolj smo osupli, saj ravno ob kasarni Bukovje živi naš član literarnega kluba Vanč s tremi majhnimi otroki, katerih najstarejša hčer je prav tako članica našega kluba. Kaj vse so preživljali,se ne da opisati.
VSO TO BRUTALNO VOJAŠKO AGRESIJO OSTRO OBSOJAMO IN NIKAKOR NE PODPIRAMO DEJSTVA. DA BI LAHKO SLOVENSKA BESEDA PRODIRALA MED SLOVENCE NA RAČUN ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ IN PRELIVANJA KRVI.
Koroški literarni klub za Darja Kniplič
Člani in Upravni odbor Planinskega društva Ožbalt ob Dravi-Kapla se pridružujemo obsodbi ravnanja Jugoslovanske armade na ozemlju samostojne in suverene Slovenije.
Vsa svetovna demokratična javnost, posamezni narodi, kakor tudi člani našega planinskega društva se zgražamo in obsojamo odkrito agresijo JA na našo, s plebiscitom in voljo ljudstva izvojevano samostojno Slovenijo.
Tolike nedolžne žrtve, tako na strani pripadnikov JA, pripadniki TO, kakor med civilisti,
nas opominjajo,
da se vsi problemi v naši družbi morajo reševati po poti pogovora in sporazumevanja.
Ko smo v sredo zvečer, 26. junija z vso slovesnostjo in spoštovanjem tudi v našem malem kraju dvignili na jambor novo, očiščeno slovensko zastavo, posadili lipo samostojnosti, smo bili ponosni, hkrati pa trdno odtočeni, da bomo svojo suverenost branili z besedo, marljivim delom, kakor tudi z drugimi sredstvi, če bo to potrebno.
Vemo, da orožje nikoli ni prinašalo miru, pač pa odkrit po-govor in strpnost.
Hkrati se zavedamo, da slovenski grb s silhueto Triglava obvezuje vsakega člana planinske organizacije po skrbnem in zavzetem sodelovanju pri graditvi in obstoju naše nove samostojne skupnosti.
Kakor Triglav simbolizira narodovo upanje, vero in ljubezen v boljši in pravičnejši jutri, tako se bo vsak naš član planinskega društva zavzemal, da bo simbol Triglava postal in ostal naš ponos.
Visoki svet naših gora, njena tišina in lepota, nas tiho opozarjata, da mora človek v sozvočju s samim seboj, drugimi in naravo iskati svoj obstoj.
Slovenci to zmoremo in moramo!
Ožbalt/Kapla - 8. julija 1991
Člani in UO PD
Literati Koroške podpiramo afirmacijo proti vsaki vojni, nasilju in nošenju orožja in pozivamo vse somišljenike, da se nam pridružijo!
Slovenija je bila v ognju, žrtve so bili tudi nedolžni otroci, mi pa se sprašujemo: »Zakaj?«
Ne smemo dovoliti, da se ponovijo napake s konca obeh svetovnih vojn, preveč je morala Slovenija plačati DA VKA ZA te napake. Moramo priti na samostojno pot!
Naroda se ne da reševati, če se ga prej ne vpraša. Zakaj bi zapustili svojo zemljo na cedilu, saj je dobra kot maslo, ki ga izžareva lasten narod.
Pogumen človek se ne dokazuje samo s pestjo, tudi razum je potreben. Najbolj nevarni ljudje so tisti, ki ubijajo na podlagi teorije in imajo za vsako umazano dejanje razumsko opravičilo.
Zgodovina ima velik trebuh, prebavi vse in seje ne da popraviti, taka je, kakršna se je dogajala, le vsak si vizije lahko drugače razlaga.
Ocena trpkih trenutkov zadnjega napada je, daje odpor dobro voden na vseh področjih. Ljudje zaupamo našim politikom, da bi bili vztrajni, nepopustljivi in prav tako kompromisni kot nasprotnik.
S tem protestnim pismom želimo prispevati k identiteti slovenskega prostora in njegovemu življu ter se upiramo vsem poizkusom podrejanja, ki ga hoče izvajati JA in ZlS.
Literati Koroške
KUPON št. 10
za zastonj mali oglas do dvajset besed v časopisu PREPIH
Velja do: 15. avgusta 1991
Kupon in vsebino r.'alega oglasa pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, 72390 Ravne na Koroškem, Cečovje 5

IZJAVA SVETA KOROŠKIH OBČIN
Dne: 6/7-1991
PREDSEDSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
g. Milan KUČAN
Danes se je sestal Svet Koroških občin, ki je obravnaval položaj po hudih bojih v Dravogradu in na mejnem prehodu Holmec.
Poleg materialne škode je svet obravnaval še posebej pozorno moralni vidik položaja na Koroškem ter sprejel naslednjo oceno:
- Bolj kot drugje, se je na Koroškem pokazala neprizanesljivost JA (število mrtvih, ranjenih, granate z bojnimi strupi, dum dum naboji itd.), zato svet Koroških občin zahteva, da slovenska oblast stori vse, da se enote JA ne vrnejo v obmejne karavle, ki so, kakor je znano, v celoti v rokah TO.
Kakršnakoli pristajanja na vračanje pripadnikov JA na to območje bo ocenjeno s strani prebivalstva Koroške kot ne-principielno popuščanje slovenske politike okupatorskim silam.
S spoštovanjem!
Za Svet Koroških občin Herman TOMAŽIČ
Iščemo EEEEEEE sodelavce	—
za prodajo
.— časopisa
PREPIH.
:---^ Tel.: 22-999
ali 23-094
T H LOVSKO PODJEIjL		V Nammih blagovnicah so obnovili možnost ugodnega nakupa nad določeno vsoto s pottoš-
j m j nama	PE SLOVENJ GRADEC	niškim poso|ilom,zato dobro prisluhnite Kupujete lahko tekstu metražo. dekorativo. tehnične izdelke, gospodinjske aparate in obutev na
	Tel (0602) 42 161	3 obroke brez pologa brez obresti
' 0 M Ž ! E fc » A ■	Telefax: (0602) 42-109	Privlačni pa so tudi ostali krediti, sai je pri nakupu nad 20.000 din polog samo 10 %, ugodna pa je tudi obrestna mera. V NAMI SKRBIJO ZA SVOJE KUPCE.
16-1991
yi/ii Wi
POT SKOZI ČAS
Slike: Benjamin Kumprej
V dneh pred to noro vojno, ki so nam jo vsilili, smo imeli polna usta in tudi sicer smo si mislili, da hočemo živeti spodobno življenje. Tudi stavka v železarni, ki je stresla Koroško, je navsezadnje imela samo ta cilj. Vsaj velika večina ljudi jo je vzela tako.
Po vojni ima delo v tej isti železarni komajda še polovica zaposlenih. Ne zaradi volje direktorjev, temveč najpreprostejših ekonomskih zakonov. Ni naročil. Ni denarja za financiranje proizvodnje, blagovni in denarni tokovi se ustavljajo.
Zahteve stavkajočih, ki so bile rešene pozitivno, so padle v vodo, place naj bi bile celo nižje. Je na vidiku potop? Je to streznitev? Je še kje rešilni jopič za probleme na obzorju?
Slišijo se nove zahteve sindikatov, ki imajo tokrat dosti širše zaledje. Cas po vojni pa je primeren le za pamet. Se bomo uspeli dogovoriti, da rešimo skupaj, kar se rešiti da?
Milijon vprašanj, ki se selijo s fronte za delovna mesta in v družinske proračune. Se bodo prenesla tudi tja gor, kjer pravimo, da vedri oblast? Mirne duše si upam trditi, da zdaj rabimo Janšo in Bavčarja v gospodarstvu. Navsezadnje si režemo kruh zdaj z delom in ne s puškinimi kopiti!
Edi Prošt


mali oglasi
IŠČEM pridno dekle za strežbo in gospodinjska dela na kmečkem turizmu. Hrana in stanovanje zagotovljena. Delo je_sezonsko za tri mesece.
Franc Čik, Breška ves 4, 9143 Šmihel nad Riberkom. Tel.: 9943 4230-697.
UGODNO prodam dobro ohranjeno sedežno garnituro (trosed, fotelja, tabure). Potočnik, Ob Suhi 3, Ravne. Tel.: 0602 22-115
PRODAM električna pisalna stroja znamke OLYMPIA Typ SGE D 52 in ELECTRIC PRIVLEG 530 C. Cena ugodna! Darja Kniplič, Koroška 25, Radlje, tel.: 0602 71-325 (popoldan).
UGODNO prodam dobro ohranjene citre in kitaro. Tel.: 0602 83-506 (po 19. uri). Svetec Ivanka Robindvor 10, 62370 Dravograd.
PRODAM moped APN-6, letnik 87 in čelado. Informacije dopoldan in popoldan na tel.: 0602 21-776.
PRODAM zidano garažo v Žerjavu, starinsko lovsko puško ter angleški tehniški slovar. Informacije po tel.: 0602 21-191.
PRODAM spalnico. Informacije po tel. št.: 0602 20-249.
IŠČEM enosobno stanovanje na Ravnah ali Prevaljah. Inf. po tel.: 0602 22-606.
INŠTRUIRAM matematiko in f iziko za osnovne in srednje šole. Tel.: 38-336 od 8. do 19. ure. (Marija).
KOMPLETEN pribor za izdelavo čmobelih fotografij prodam: Povecevalnik Axomat 4, sušilnik Libela in ostalo. Prodam še športno kolo na deset prestav. Tel.: (0602) 89-769.
PREKLIC
Kralj Marija, roj. 4.10.1963 v črni na Koroškem, preklicujem spričevalo o zaključnem izpitu opravljene frizerske stroke, ki je bilo izdano leta 1981 v Mariboru, Orožnova 2.
M A
0
62000 MARIBOR CANKARJEV A J Poštni prtdal 156 Trkfon: h c 062 2.1661 T*l*x: .13126 VI 7..AVMB
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
SPOŠTOVANI: OBEŠČAMO VAS, DA OD 1. JANUARJA 1991 DELUJEMO KOT SAMOSTOJNA DELNIŠKA DRUŽBA ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. SMO PRAVNI NASLEDNIK PRAVIC IN OBVEZNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV, OBMOČNE SKUPNOSTI MARIBOR.
S SPREJETJEM NOVEGA ZAKONA O TEMELJIH SISTEMA PREMOŽEN-SKEGA IN OSEBNEGA ZAVAROVANJA NAM JE BILO OMOGOČENO, DA PREIDEMO IZ ENOTNEGA SLOVENSKEGA ZAVAROVALNEGA SISTEMA TRIGLAV NA SAMOSTOJNO KONKURENČNO POT RAZVOJA IN DA NADALJUJEMO TRADICIJO ZAVAROVALNE HIŠE V MARIBORU, KI JE DELOVALA NA TEM PROSTORU PRED LETOM 1977.
VSE PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZ POGODBE O ZAVAROVANJU IN POZA-VAROVANJU, KAKOR TUDI VSA SREDSTVA IN OSTALE PRAVICE IN OBVEZNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV, OBMOČNE SKUPNOSTI MARIBOR DO ZAVAROVANCEV, PREIDEJO NA ZAVAROVALNICO MARIBOR, d.d. S 1. JANUARJEM 1991.
SKLEPAMO VSE VRSTE ZAVAROVANJ PO NAŠIH ZASTOPNIKIH, KI SO VAM ZEDOSLEJ UREJALI ZAVAROVANJA NA TERENU IN V NAŠIH PREDSTAVNIŠTVIH V OBČINSKIH SREDIŠČIH.
V ZAVAROVALNICI MARIBOR SE ZAHVALJUJEMO ZA DOSEDANJE KOREKTNE ODNOSE IN VAS V PRIČAKOVANJU SE USPEŠNEJŠEGA SODELOVANJA LEPO POZDRAVLJAMO.
9400 Wolfsberg * GrazerstraBe 23 * Tel. 04352 / 52409

HOROSKOP JULIJ 91
OVEN
ONA: Nekomu bi rada padla v objem in nerazumljivo je, da tega še nisi storila. Nobena skrivnost ni, da si do ušes zaljubljena, tvoja okolica to dobro ve. Kdaj bo spregovorilo srce, je le še vprašanje časa. Manj razumevanja boš žela v službi, saj je pri delu tvoja taktika zelo prozorna.
ON: Tvoja prizadevanja, da bi si nekoga pridobil, bodo kronana z uspehom. Seveda boš moral na poti k cilju streti še nekaj trdih orehov, vendar boš prej kot upaš, imel v roki zlato jederce, za katero seje bilo vredno potruditi. Izogibaj se druščini, ki si jo pred kratkim spoznal.
BIK
ONA: Če se bojiš izdati svoja čustva, potem ne hodi tja, kjer se lahko opečeš. Ne prehitevaj časa, ampak pusti, da se stvari dogajajo same po sebi, saj bi bil vsak nepremišljen korak neumnost. Tudi, ko boš prekipevala od čustev, se skušaj obvladati. Naj ti ne bo žal ne časa ne denarja za prihodnost.
ON: Neko prijateljstvo si boš utrl s pametno zastavljeno besedo, z nepremišljeno izjavo pa boš vse podrl. Ko boš končal delo, ki ga že lep čas odlagaš, seti bodo odprle nove možnosti. Prijateljici boš bral želje iz oči, ona pa se ti bo oddolžila na svoj znani, nenavadni način.
DVOJČEK
ONA: Ne glej prestrogo na majhno napako, ki si jo opazila pri svojem prijatelju. Zamudila si neko izjemno priložnost, sedaj pa nikar ne pričakuj, da se ti bo ponovno ponudila. Nimaš moči, da bi se uprla skušnjavi, ali pa je skušnjava prevelika zate, na vsak način boš podlegla.
ON: Le redko te pusti nacedilu tvoj sedmi čut, zato se tudi sedaj ravnaj po njemu, če ti pamet še tako govori drugače. Napeti odnosi v službi vodijo drugam, kot si ti želiš. Glej, da prvo priliko, ki se ti bo ponudila, izkoristiš za odkrit pogovor s tistim, ki nosi večino krivde za to.
RAK
ONA: Spremeniti boš morala svoj odnos do okolice, če hočeš imeti z njo dobre odnose. Ne imej se za edinega sodnika, ki lahko vsemu in vsakomur sodi po svoje in tudi ne bodi tako stroga do drugih, če ti ni kaj prav, lahko molče prezreš. Kar zadeva ljubezen, jo moraš zgrabiti ob pravem trenutku.
ON: Položiti boš moral karte na mizo, če ne boš želel priti ob dobro ime. Strmel boš, koliko adutov imaš ravno ti. Izrabi prilož nost in nekaj ugodnosti izrabi tudi zase. Naj te ne spravi iz ravnotežja, če drugi tega ne bodo razumeli. To je njihova stvar.
LEV
ONA: Nespametno je, da s prijateljem vlečeta vsak na svoj konec, to pa zaradi nepomembne malenkosti, kije skalila vajin odnos. Popusti, dokler je še čas, saj se ne izplača trmasto vztrajati pri svojih pogledih. Tudi v službi si ne smeš dovoliti niti najmanjšega spodrsljaja, če nočeš nazadovati.
ON: Si prepričan, da nekdo, ki ti kaže nadvse prijazen in lep obraz, v resnici misli pošteno. Ko ji boš ob pivi priliki odklonil prošnjo, se bo pokazalo,kakšna je stvar v resnici. Nesporazum s sosedi skušaj čimprej zgladiti, saj ti lahko prinese samo še dodatne probleme.
DEVICA
ONA: Ko boš morala prijatelju odgovarjati na precej naravnost postavljena vprašanja, ti ne bo najbolje pri srcu. Vendar boš z lahkoto dosegla vse, kar te mika in vznemirja. Za to boš morala tvegati precej več, kot pa si bila do sedeg navajena, vendar boš s končnimi rezultati več kot zadovoljna.
ON: Še zmeraj je čas, da izboljšaš svoje odnose s sorodniki. S kančkom domiselnosti ti to v tem trenutku ne bo delalo prevelikih težav. V načrtih za prihodnost se boš moral malce zaustaviti, saj prijateljica ne bo delila tvojega navdušenja, ko ji boš predlagal nekaj presenetljivega. Našel boš nov način povečevanja dohodkov.
TEHTNICA
ONA: Nikar ne pričakuj, da se bo karkoli spremenilo, če boš sedela v fotelju in samo opazovala svet okoli sebe. To,kar se je zgodilo v prejšnjih dneh, te bo jezilo še kar lep čas. Bolje bi bilo, da bi se prenehala ukvarjati s stvarmi, ki so že bila in več časa posvetila stvarem, ki šele bodo.
ON: Čeprav se ti čas odločitve nezadržno bliža, pa nikar ne smeš hiteti z odločitvijo. Skrbno premisli, kaj boš storil, saj bi se ti napačna poteza lahko maščevala v prihodnosti. Srečal boš starega prijatelja, ki ti je nekoč veliko pomenil, zato pazi, kako se boš obnašal, kerti tudi v sedanjem trenutku lahko veliko pripomore k uspehu.
ŠKORPIJON
ONA: Je pa res nerodno, če gre človek na zabavo, potem pa mu to vsi očitajo. Nikar ne poslušaj kritik, vendar vseeno pazi, da odnosov z okolico zaradi tega ne bi poslabšala. Najlepše ti bo takrat, ko boš izvedela, da ti je nekdo iz srca naklonjen. V ljubezni se ti bo vse obrnilo na bolje.
ON: Zelo dolgo si čakal, da bi se prijateljica odločila, sedaj pa je skrajni čas, da narediš križ čez vse in začneš živeti znova. Odločnostjo vrlina, ki jo marsikdo občuduje, tudi tisti okoli katerih se zadnje čase v veči-
ni gibljejo tvoje misli. Odprla se ti bodo vrata, na katera dolgo nisi upal potrkati.
STRELEC
ONA: Nespametno si privolila v nek dogovor, sedaj pa prijatelj trmasto vztraja pri tem. Ze ve.zakaj. če bi malo pozorneje poslušala, bi lahko opazila, da v svojih stiskah nikakor nisi osamljena. Marsikaj bo potrebno prilagoditi čustvenemu življenju, saj seje prijatelj naveličal večnega čakanja v senci.
ON: Poteza,s katero si požel hvalo, se ti je popolnoma posrečila. Sedaj pa v strahu pričakuješ, kaj bodo ukrenili tvoji nasprotniki. Namesto, da samo ugibaš stori kaj konkretnega in povečaj svojo prednost, tako da boš lahko siguren, da te ne bodo ujeli. To ti bo sicer vzelo nekaj noči spanja, vendar boš potem toliko mirneje spal.
KOZOROG
ONA: Dogodki zadnjih dni dokazujejo, da imaš vso pravico biti samozavestna, vendarto še ne pomeni, da moraš biti nepreračunljiva. Nepremagljiva pa spet nisi in ponovno lahko zaideš v težave. Prvo se prepričaj, ali je to,kar ti je prijateljica zaupno povedala^es, šele nato ukrepaj tako kot mislis.
ON: če želiš, date bo okolica upo-števal^ moraš pokazati tiste odlike, ki so ljudem všeč in skriti vse,kar ljudem ni po volji. V prvem trenutku boš ostal praznih rok, nakar boš vseeno poskrbel, da se ne boš dolgočasil. Zaradi nečesa, kar boš izvedel, boš še nekaj časa čisto iz sebe.
Ker živlien/e potrebu/z varnost
lEjl
POSLOVNA ENOTA KOROŠKA
Slovenj Gradec,
Vorančev trg 2
Tel.: (0602) 41-842, 41-843
VODNAR
ONA: čeprav ti je spodrsnilo, se zaradi tega ne vznemirjaj preveč, saj imaš neskončno možnosti, da to elegantno popraviš. Spodrsljaja ti niso zamerili, vendar sedaj vsi pričakujejo, da boš pokazala prave karte. Splača se pravočasno pljuniti v roke, saj so ti dokazali, da ti stojijo ob strani. Čaka te novo, zanimivo znanstvo.
ON: Doživel boš veliko zadovoljstvo, na katero pa nisi bil pripravljen. Ne pretiravaj, ampak pusti sodelavcem, da naredijo tisto, kar mislijo. Šele ko boš sam razumel svoje nagibe, lahko pričakuješ, da jih bo razumela tudi tvoja okolica. Nikar ne išči tistega, kar nikoli ne boš našel.
RIBI
ONA: Počasi se končuje obdobje čustvene napetosti, kar je sicer dobro za počutje, ni pa dobro za dušo, saj bo s tem šel tudi delček nečesa, kar ti je do sedaj zapolnjevalo življenje. Ne dvomi v človeka, ki ga imaš rada. Počakaj še malo, pa boš videla, da je bil vreden zaupanja.
ON: Tavaš, ne da bi sploh vedel, da si izgubljen. Že nekaj časa sploh ne veš,kaj bi v resnici rad. Preveč si si želel privoščiti na enkrat, preveč si bil pohlepen. Ne nasedaj govoricam o prijateljici, saj hoče nekdo samo porušiti harmonijo v vajinem odnosu. če prijateljici ne boš stal ob strani, boš izgubil njeno zaupanje.
TRGOVSKO STORITVENO PODJETJE JURHAR d.o.o.
DRAVOGRAD, Viška 1 7
POSLOVNI SERVIS
Poslovna baza bo delovala kot kontaktna točka med ponudniki in povpraševalci. Ta kontaktna točka bo na tel.: 0602 83-296 od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. Zajemala bo vse vrste artiklov, ki bodo interno klasificirani.
Za povpraševalce bo servis brezplačen, ponudniki pa bodo ob vstopu plačali 150,00 din za oglas. Oglas se bo nahajal v bazi 1 mesec.
S kuponom iz Prepiha bo imel ponudnik 10 % popust.
V prvih 14 dneh po izidu številke pa bo imel prost vstop v bazo za dobo 1 meseca. Oglase in položnice pošljite na naslov:
Jurhar Martin Viška cesta 62370 Dravograd
t K K ef/fy? K rvt K ^r/ ^ ^ ^r/ ^
v^koietnb*
Mei, ki só senve 0bveščaiUatr° So
"S>2in »KéSs6''" ™S-
■zili ,„i2ra‘a Ko m S '° n»ar.
mladič
- ■ .i'-S ò-S-^ J-«
t/5'T3 ^ S ^
g- Močnik Doiasn.1 Ho • • ’je Potem pa goloba mim Prin’
S^*J=jesKra?|„d:
Pillili
1 Silil s"® 1
o v*
O
previdnost
^se slike J.B. Tita, našega velikega idola, ki jih je dobil na občini je pobesil po domaci hiši.
siàiééfÀ
l>goc^SS 2% &1Sb-S-S’n E-H^«Ó>S2^

.7 o 0?*-^ U <3.
c "Sž 00c
.«9»»'1**” isWvef^;r-
rW'S^W-S'»'
ntfv*!„Wnie- ^
-v
Po'	V
° Pillili.1

>
k^L

MIRO (STANI) SLAV
Ka) vse je doživel med vojno Miroslav Garb, sl lahko preberete v Mladini, ki ga je (mimogrede) prekrstila v Stanislava. Ml vemo le, da njegov po-
skus organiziranja štrajka med vojaki JA v Dravogradu ni uspel. Na žalost je bil to edini spodleteli poskus Miroslava v zadnjem letu dni.
prepihane koroške čveke