- 74 - Iz kmetijskiga zbora na Dunaji. Od gojzdov. Posvetovanje kmetijskima zbora čez tretji razdelk ministerijalniga predloga, namreč: posvetovanje čez občinske, sedanjimu času primerjene gojzdne postave, je prišlo poslednjič na versto. Gojzdne (borštne) postave so važne postave , in z dobro vestjo zamoremo reči, de smo se sploh za to , kar smo za dobro in koristno deržavi in deželam spoznali, krepko potegovali. Spoznati moramo, de taka občna gojzdua postava v sedanji naši dobi neogibljivim potrebam tudi naše kronne dežele vstreže. — Kakor se zdaj pri nas in tudi drugod z gojzdi ravna, po njih roparsko gospodari, in neprenehama pleni, in brez vse mere in gojzdniga reda posekuje — ne bo dolgo terpelo, de nam bo ene nar potrebnisi reči — lesa — zmanjkalo; de naše deželno obertništvo, kinektere kraje zkorej popolnama preživi — in ž njim veliki pripomočki k življenji, vničeni bodo. — De bi se pa ta nevarnost tudi od naše ljube krajn-ske dežele, kakor tudi od cele deržave odvernila, potrebujemo novih, času primerjenih postav, ktere pa ne smejo kakor gojzdna postava od leta 1771 ne le na po-pirji ostati, ampak morajo v djanji izpeljane biti. Pod starim kopitarn nam je bilo ukazov in podukov na kupe danih za krepko varstvo in ohranjenje gojzdov, za njih spesni in deržavnimu gospodarstvu pomagajoči in naravopotrebni (jiaturnothvv endigen) namen , brez de bi bili ti koristni poduki kaj obveljali. — De je res taka, ozrite se po svetu in poglejte gojzde, kakošni večidel so! Iz teh vzrokov smo mogli predlog visokiga ministerstva za kmetijske zadeve, za novo gojzdno postavo, e hvaležnim veseljem tim več sprejeti ker se nam je sicer zlo bati, de bi se naši gojzdi popolnama ne pokončali, in ker boskerb ministerstva, de te postave na vzdolj in vzgor obveljajo in de bodo v djanje vpeljane, resnična skerb. — Pri osnovi vodil nove gojzdne postave se je mini-sterstvo kmetijskih zadev tega gotovo praviga pravila deržalo, de se ima nekaj gojzdov v celi deržavi za hišne in kmetijske potrebe, kakor tudi za oživljenje in varstvo obertništva in rokodelstva zmirej v dobrim stanu obderžati, in de se tudi na to nikdar pozabiti ne sme, de gojzdi so potrebni za ohranjenje dobriga zraka (_nli ljufta), za rodovitnost zemlje in prijetnost stanovanja v naših deželah. Občno blagostanje tirja torej, de se n e k aj gojzdov ohrani; zato je pa treba, de vlastniki gojzdov — bodi si že deržava ali družbe, deželske ali duhovne, soseske ali posamesni posestniki — svojiga gojzda po svoji volji izsekati in pokončati ne smejo , ampak de tako ž njim ravnati morajo , de se gojzdi v svoji celosti ohranijo. — Temu omejenju lastne pravice si mora vsak der-žavljan zavolj občni ga prida podvreči, ker ta prid se le zamore po dobrim in pametnim gospodarjenji z gojzdi doseči in stanovitno poviksati. — Ce tedaj premislimo, de pridelke gojzdov tako zlo potrebujemo, kakor vsakdanji kruh, — če prevdarimo, de je vlast gojz- do v večkrat med majhno število posestnikov razdeljena, kteri bi jih pri popolnama njim v roke danim gospodarjenji k silni škodi cele deržave v nič djati znali — in če še pomislimo , de so gojzdi zavoljo njih naravopo-trebniga namena , kolikor to v pravico vlastnika ne sega, ravno tako kakor zrak in voda občna last vsiga naroda, bomo spoznati mogli, de bodo te pravila, ktere je ministerstvo v osnovo nove gojzdne postave vzelo, in ktere je velki kmetijski zbor razun nekterih izjemkov po mnogim posvetvanji poterdil in koristne spoznal, gotovo ta prid prinesle, kteriga dobro obravnovani gojzdi prinesti zamorejo. (Konec sledi.) — 78 — Iz kmetijskiga zbora na Dunaji. Od gojzdov. (Dalje.) Nikar pa ne mislite, dragi bravci, de se Vam bojo po novih gojzdnih postavah vaše lastne pravice do gojzdov v vašo škodo kratile — tega nikdar ne ! Namen novih gojzdnih postav je ob kratkim tale: Pametna reja gojzdov, de bo gospodar stanoviten dobiček imel, zraven tega pa tudi cela deržava ne bo škode terpela. Sklepi kmetijskiga zbora v gojzdnih rečeh so tedaj bili. 1) Gojzdno gospodarstvo, kar tiče srejnske, druž-binske in cerkvene gojzde, se ima višimu prečuvanju deržave podvreči, zatorej bo tudi pravica, gojzdne uradnike za gojzdno oskerbovanje postavljati, med take gojzdne vlastnike in deržavo na to vižo razdeljena, de bo vlastnik gojzda po svojih mislih uradnika ali gojzdnika nasvetval, deržava pa ga bo poterdila ali pa odvergla. — 2) Te za prečuvanje gojzdov potrebne gojzdne uradnike deržava postavi sama od sebe, in prevzame tudi iz tega izvirajoče stroške. — 3) Oskerbovanje privatnih gojzdov, to je tacih, ki niso cesarski ali družbinski, se sme tam, kjer je gojzd dovolj obširin, le skušenimu gojzdniku izročiti, brez de bi se vender taki gojzdni vlastniki k temu siliti mogli. — Za potrebno izučenje dovoljniga števila izurjenih gojzdnih gospodarjev posredno skerbi deržavno vladarstvo. — 4) Z nobenim gojzdam se ne sme tako ravnati, de bi mu bilo to v kvar, namreč tako, de bi na enkrat ali tudi sčasama znal pokončan biti ; vsakteri, posebno pa gojzdni uradniki imajo pravico, če vidijo, de se po gojzdu škoda dela, to naznaniti, de se takošno poškodvanje gojzdov tudi kaznuje. — 5) Vsi gpjzdni kraji, kjer se je les posekal, se imajo nar menj v petih letih od časa posekvanja z drevesnim semenarn spet obsejati ali z mladimi drevesci obsaditi; če ne , naj zadene posestnika kazin (štrafinga). Po starih fratah in pustotah mora ravno tako vsako leto primerni oddelk obdelan biti. 6) Brez dovoljenja kantonskih, kresijskih in pa deželnih sosesk ali srenj se ne sme noben gojzd v polje ali v travnike predelati. Ce kdo k temu privoljenja iše, se mora vselej narpoprej soseska tisti ga kraja, v kterim je gojzd, in ktero ta reč nar bolj zadene, in pa kantonska soseska zaslišati. Kdor se zoper to pregreši, naj bo kaznovan , in pa čez to še prisiljen , enak prostor, kolikoršniga je posekal, v gojzd predelati. — 7) K varstvu oseb, ali lastnine, ali pa če to ohra-njenje celotine gojzda terja, de se z gojzdi na posebno vižo ravna, ima vsak posestnik gojzda zavezan biti, to posebno ravnanje z gojzdam pripustiti. Taki gojzdi morajo v prepoved (Forstbann) dja-ni biti. Stroški, kteri so z oskerbovanjem v prepoved djanih gojzdov sklenjeni, naj vzamejo tisti na-se, kterim v prid je gojzdna prepoved dana bila; tudi naj ima vlastnik takih gojzdov pravico tirjati, de se mu v prepoved djani gojzdi odkupiti morejo. 8) Razdeljenje soseskinih gojzdov se ne sme brez dovoljenja dopustiti; ako se kak gojzd razdeli, naj se vselej dovoljenje politiške (cesarske} gosposke dobi. Zlo je želeti, de bi se vladarstvo pri zareji novih gojzdov posredno ali tudi ne posredno vdeležilo, ali z drugimi besedami, de bi vladarstvo za zarejo novih gojzdov skerbelo. — 9) De bi se gojzdi neštevilniga poškodovanja, pokončanja in tatvine, ki se v njih godi, obvarovali, mora gojzdna kaznovavna postava dana biti, ker k temu splošne kaznovavne postave niso zadosti. Taka postava mora pogebno prepovedane djanja in poškodovanja gojzdov, naj pridejo od gojzdnih vlast-nikov ali drugih ljudi, posamesno razložiti, in kazni, ki za tem pridejo , oznaniti. — (Konec sledi.) - 79 - — 82 — Iz kmetijskiga zbora na Dunaji. Od gojzdov. (Konec.') 10) Sužne pravice drevarjenja naj se z razdelitvijo tem pravicam primerjenih gojzdnih delov odpravijo; pašne in nasteljne sužnosti pa naj se tako poravnajo, de bojo gojzdi zamogli prihodnjič v boljšim stanu obstati; zatorej naj se a) paša po gojzdih v tistih krajih ne pripusti, kjer bi živina mladikam in dorastikam škodovati zamogla; b) v vprepoved djanih gojzdih paša sama od sebe neha, in če na pašo postavljena živina v gojzdu čez noč ostane, se mora v ograjah zavarovati; c) od vsih gojzdov bi se pri oskerbovanji viso-ko-plodnih gojzdov (Hochwalder) mogel 3ti, 4ti, 5ti ali saj 6ti del celiga prostora, pri štoropiodnih gojzdih QViederwalder) pa polovica, 3ti, 4ti, ali saj 5ti del prihraniti, de se po njih pasti ne sme. 11) Nastelja, ki je od listja in mahii, se sme le z lesenimi grabljami pograbiti. Namesto grase se zna temu , ki ima pravico steljo nabirati, tudi nastelja (listje ali mah) prideliti. — 12) Zoper škodo v sosednih gojzdih, ktera se po posekovanji veterniga plajša LWindmantel) naredi, potem zoper vodno škodo, zoper poškodovanje, ki lesu kukci ali kebri in gosence žugajo, potem zoper oginj in požiganje, naj se dajo tudi postave. 13) Kar zadene pravico plavljenja lesa,je bilo odločeno: de, kjer je tista pravica izključljivo v posestvu samestnih oseb, čez 33 let nehati mora, de se nizke cene plavljenja po vodi vsi v okrogu plavljenja dotičnih plav-ljinskih potokov stoječi gojzdi po tem času enako vde-ležiti zamorejo. — 14) Kar tiče določke, ktere gojzdna kaznovavna postava, in povračilo gojzdnimu gospodarju storjene škode tirja, je bila od gojzdniga odbora splošna cenitev ali tarifa škode povračila s podstavo splošnih cen posvetva-na, ktera bo velikimu pogrešku v tem razdelku kazno-vavniga reda zadostila, zraven pa vsako samovoljnost in enostranost, ki se pri cenitvi povračil gojzdne škode tako lahko primeri, popolnama popravila. — To so bili pomenki in sklepi kmetijskiga zbora v gojzdnih rečeh, kteri sklepi pa — kakor je bilo že večkrat rečeno — še niso že zdej veljavne postave, ampak bojo kmalo obljubljenim postavam v podlago služile. Celi svet spozna, de je zadnja potreba, de se na boljši varstvo gojzdov gleda, sicer naši vnuki ne bojo imeli s čim kuriti in zidati. Torej tudi vsak umen gospodar spozna, de je resnih postav silno potreba, ktere pokončanje gojzdov branijo. Hironim Ullrich.