TEDNIK
GLASILO   -
I^^I^ISTICNE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
LETO XXVI. Št. 32_PTUJ, 23. avgusta 1973__ CENA 1 DIN
Izhodišča za nov statut
občine Ptuj
Na zadnji razširjeni seji komisije
za statut občine Ptuj so razpravljali
o predlogu izhodišč za sestavo
novega statuta občine Ptuj, v skladu
z osnutkoma nove zvezne in
republiške ustave. Komisija je
predlog izhodišč ugodno occnUa, saj
so sestavljena realno, upoštevajoč
vse značilnosti in posebnosti v
ptujski občini. Predlagali so, da o
tem predlogu khodišč razpravljajo
še izvršna telesa vseh družbenopoli-
tičnih organizacij v občini in do 25.
avgusta dajo svojo oceno, predloge
in dopolnitve. Na podlagi tega bi
lahko potem izdelah teze za novi
statut občine Ptuj. Komite občinske
konference ZKS Ptuj je o tem
gradivu že razprav^al na seji, ki je
bila včeraj popoldne.
Izhodišča, ki nakazujejo ogrodje,
novega statuta, 'obsegajo poleg'
uvoda še devet poglavij, ki'
podrobneje razčlenjujejo značilnosti'
občine Ptuj. Ti so v razviti
industriji, pogojih razvoja trgovine
in prometa, kmetijstva in razvoj
izobraževanja. Najobširnejše je po-
glavje o družbeno-ekonomski ure-
ditvi v občini, povezano z določili
republiške ustave. Glavni poudarek
je dan družbenemu planiranju
razvoja in načrtovanju v delovni
organizaciji. Ločeno so obravnavane
gospodarstvo, urejanje in smotrno
izkoriščanje zemljišč, organiziranje
icomunalnih služb in komunalnih
naprav in zaposlovanje. Podrobneje
je nakazana vloga občine na
področju družbenih dejavnosti, kot
\o: vzgoja in izobraževanje, kultura
in prosveta, zdravstveno varstvo,
socialna varnost in telesna kultura.
Nadalje to poglavje obravnava
dmžbeno dogovarjanje na področju
Icadrovskc politike, družbeno nad-
zorstvo, javni red in mir, družbeno
samozaščito, splošni ljudski odpor,
medobčinsko sodelovanje in zlasti
obširno krajevne skupnosti. BO-
DOČA OBČINSKA SKUPŠČINA
Občinska skupščina je najvišji
organ samoupravljanja in oblasti, ki
"O z delegatskim sistemom omo-
gočala neposredno udeležbo delov-
nih ljudi pri opravljanju te najvišje
samoupravne in oblastne funkcije v
občini. Tu bodo dejansko naj-
vidnejše spremembe od sedanjega
*|ipščinskega sistema. Oblikovanje
^'Jlegacij, njihovo združevanje, vloga
^upščin interesnih skupnosti, način
delegiranja delegatov - stalnih za
primere, za različna področja, za
določene seje in občasnih izključno
določeno zadevo, vse to je zelo
^^Pleteno in bo potrebno še mnogo
tolmačenja, preden bodo občani,
^elovni ljudje in bodoči delegati
^"11 do podrobnosti razumeli in
ojeli svoje pravice, dolžnosti in
^'zgovornosti.
Pfedlog izhodišč predvideva, da bi
*J bodočo  občinsko  skupščino
sestav^alo 5 zborov. Naj jih na
kratko razčlenimo:
L Gospodarski zbor bi štel 45
delegatov, ki jih delegirajo dele-
gacije, skupne delegacije in stalne
konference delegacij. Temeljne
organizacije združenega dela s
področja industrije, prometa in
zvez, gradbeništva, gozdarstva, kme-^
tijstva, obrti, trgovine, gostinstva in
komunalnih dejavnosti, bi naj
delegirale na približno 283 zapo-
slenih delavcev po enega delegata.
Manjše delovne organizacije se bodo
torej morale povezovati za izvolitev
delegata. Tako bi na teh področjih
izvolili 37 delegatov. Skupnost
delovnih ljudi, ki delajo s svojimi
delovnimi sredstvi v kmetijski
dejavnosti (kmetje kooperanri) bi
b.volili na 400 članov enega
delegata, ali skupno v občini 6.
Skupnost delovnih ljudi, ki delajo s
svojimi delovni sredstvi v obrti in
gostinstvu, prav tako na 400 članov
enega delegata, ali skupno v občini
2. Vsi ti delegati bi tvorOi
gospodarski zbor.
2. Prosvetno-kulturni zbor bi štel
20 delegatov, ki jih bodo delegirale
temeljne organizacije združenega
dela s področja vzgoje in
izobraževanja ter kulturnih dejav-
nosti, po načelu, da pride en delegat
na 36 zaposlenih delovnih ljudi v
■teh ustanovah.
3. Socialno-zdravstveni zbor bi
štel prav tako 20 delegatov, ki jih
bodo delegirale temeljne organi-
zacije združenega dela s področja
zdravstva in socialnega varstva, po
načelu, da pride en delegat na
približno 45 zaposlenih delovnih
ljudi v teh zavodih.
4. Enotni zbor združenega dela, ki
bi ga sestavljali delegati vseh treh že
navedenih zborov in še 5 delegatov,
kijih delegirajo: 2. uprava občinske
skupščine, po enega pa družbeno-
pohtične organizacije skupno s
pravosodnimi ustanovami, postaja
milice skupno s podružnico SDK in .
garnizija JLA skupno s poveljstvom
partizanskih enot. Tako bi enotni
zbor štel 90 delegatov.
5. Zbor krajevnih skupnosti, ki bi
naj štel 45 delegatov, upoštevajoč
število prebivalstva in število
zaposlenih, vendar tako, da bi vsaka
krajevna skupnost imela v zboru vsaj
enega delegata. O tem smo
podrobneje napisali že v predzadnji
številki Tednika, zato ni potrebno
podrobneje razčlenjevanje.
Na seji komisije za statut občine
Ptuj je bilo predlagano, da bi naj
združevanje delegacij za izvolitev
delegatov posameznih zborov prila-
godili predvideni reorganizaciji
sindikatov. Predlog je bil sprejet, saj
bodo osnovne organizacije sindikata
nosilec evidentiranja, kandidiranja
in volitev delegatov v temeljnih
organizacijah združenega dela.
F. Fideršek
EKONOMSKI POGLEDI ČETRTEGA
SESTANKA NEUVRŠČENIH
Jugoslavija izhaja v pripravah na
četrto konferenco neuvrščenih, ki
bo septembra v Alžiru od že
doseženih rezultatov v aktivnosri
neuvrščenih dežel v stremljenju, da
bi s svoje strani prispevala k
oblikovanju programa akcije ne-
uvrščenih v raznih sektorjih
mednarodnih odnosov. Pri tem
vsekakor ne zapostavlja vprašanj
miru in varnosti in se v tem pogledu
pridružuje ristim, ki v sedanjih
pogojih posvečajo posebno pozor-
nost vprašanjem mednarodnega
gospodarskega sodelovanja in raz-
voja.
Za takšno stališče jugoslovanske
politike pred alžirsko konferenco je
več razlogov. V svetovnih gospo-
darskih odnosih, na primer, so v
teku globoke strukture in druge
spremembe, ki imajo dalekosežne
posledice za dežele v razvoju. Na
drugi strani pa rezultari prvih dveh
let drugega desetletja OZN za razvoj
niso ugodni. Vprašanja razvoja so se
našla na obrobju nacionalne
ekonomske politike manj razvitih
dežel in so v iskanju izhoda zašle v
slepo ulico. Razvite dežele v iskanju
izhoda iz krize mednarodnega
gospodarskega in monetarnega si-
stema praviloma zanemarjajo inte-
rese nerazvitih. Zahvaljujoč lastnim
naporom za razvoj proizvodnih sil
so dežele v razvoju že sposobne
nastopiti kot mednarodni gospo-
darski faktor in zanimiv partner, če
združijo svoje sile, posebno na
področju energetike, surovin, poten-
cialno pa tudi kmetijskih proizvo-
dov.
Jugoslovanska delegacija bo v
Alžiru posebno pozornost namenila
nadaljnji krepitvi politike ,.naslo-
nitve na lastne sile", kar posebej
pomeni polno mobilizacijo lastnih
materialnih in človeškiii sil. izvaja-
nje notranjih družbeno-ckonomskih
reform, da bi vsi sloji ljudstev v
deželah v razvoju mogli enako-
pravno sodelovari v ckonom.skem in
socialnem razvoju, dalje napredek.v
vsestranskem gospodarskem sodelo-
vanju neuvrščenih dežel in dežel v
razvoju, aktivno nasprotovanje
politiki in aktivnostih, ki so v
nasprotju s pravico vsakega naroda,
da suvereno razpolaga s svojim
nacionalnim bogastvom.
V tem sklopu se postavlja tudi
vprašanje odnosa razvitih dežel do
vprašanj razvoja. Jugoslavija se bo v
tem pregledu na alžirski konferenci
zavzela za to, da bo dobilo reševanje
problemov razvoja potrebno priori-
teto v narodnih odnosih, ker je to v
interesu razvitih in nerazvitih. Gre
predvsem za vprašanje odnosa
razvitega sveta do obveznosti, ki
izhajajo iz realizacije mednarodne
strategije za razvoj. Jugoslavija bo
na konferenci vztrajala pri tem. da
se zagotovi deželam v razvoju
ugodnejši režim na vseh področjih
mednarodnih gospodarskih odnosov
in na področju izvoza tehnologije.
Jugoslovanska delegacija bo pred-
ložila posebne ukrepe v korist
najmanj razvitih dežel in bo
zahtevala, da se s tem v zvezi
realizirajo sklepi tretje konference
OZN za trgovino in razvoj o polnem
in enakopravnem sodelovanju dežel
v razvoju v monetarnih in trgovskih
dogovorih.
Zakaj primanjkuje mesa?
Struktura kmetijske proizvodnje v
Jugoslaviji ne ustreza porabi. To je
eden od temeljnih razlogov, daje na
trgu nekaterega blaga dovolj,
drugega pa je treba uvažari, da bi
krUi najnujnejše potrebe.
To neskladje v strukturi kmetijske
proizvodnje ima svoje vzroke,
bistven razlog pa je večletni
nepovoljen družbeno-ekonomski po-
ložaj kmetijskih proizvajalcev in
pomanjkanju potrebnih investicij-
skih sredstev za modernizacijo v
kmetijstvu interesantne proizvodnje.
V strukturi proizvodnje v družbe-
nem sektorju so zastopana žita v
skupni sestavni površini v takem %,
da jih laliko imenujemo ,,pšenična"
gospodarstva. Leta 1962 je družbeni
sektor zasejal s pšenico 37,6 %
površin, 1971 pa 45,1 %. S koruzo
je bilo zasejanih 19,5%, 1971 pa
23,1 %.
Drugačen proces pa je bil v
zasebnem kmetijstvu. Tako so
zasebni kmetje posejali leta 1962
29,1% svojih površin s pšenico,
1971 pa 24,8 %>. Koruzo so posejali
na 36,6%. površin, 1971. pa na
37,5 %.
Skupno torej lahko ugotovimo, da
je družbeni sektor večal površine z
žitom na škodo krmilnih rastlin,
zasebniki pa so jih zmanjševali v
korist krmilnih rastlin. Cc lipošteva-
(Nadaljevanje na 2. strani)
vreme
do nedelje, 2. septembra 1973.
Mlaj bo v torek, 28. avgusta, ob
0.25.
Napoved: Zadnje nevihte so nam
škrati porisnili prori Skandinaviji.
Zato se bo slišno vreme šfc
nadaljevalo. To malo dežja, ki ga
pričakujemo v naslednjih dneh, ne
bo odžejalo naše zemlje.
Verjetno bo sušno obdobje trajalo
še ves september. Izdatne padavine
bodo šele v oktobru.
Alojz Cestnik;
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 23. avgusta 1973
IZHODIŠČA ZA X. KONGRES ZKJ
NAPORI ZA NOVO PODEŽELJE
Analize razvoja Jugoslavije v
zadnjih letih vsebujejo podatke o
pomembnih spremembah na našem
podeželju. Pomembno se je zmanj-
šalo število čisto kmečkega prebival-
stva, urbanizacija podeželja in
modernizacija desetine tisočev po-
deželskih gospodinjstev je vsakdaifiji
pojav. Podatki za prejšnje in letošnje
leto - torej v času, ko standard v
družbenem sektorju zaposlenih
zastaja, kažejo, da standard kmeto-
valcev pomembno raste, zahvaljujoč
predvsem temu, da cene kmetijskih
proizvodov rastejo hitreje od cen
industrijskih izdelkov.
Vendar poleg-nespornih dosežkov,
ki jih je deležno podeželje, razvoj
socialističnih odnosov v tem
sektorju zaostaja. Kooperacija za-
sebnega in družbenega sektorja v
kmetijstvu zastaja, socialne razlike
so bolj prisotne kot v mestih, akcija
za njihovo ublažcvanje pa je manj
energična kot v družbi kot celoti.
Ne brez pomena za zastoj v razvoju
socialističnih odnosov na podeželju
je tendenca stalnega padanja števila
komunistov med zasebnimi kme-
tovalci: od leta 1968 se je njihovo
števUo zmanjšalo 'Od 84.000 na
64,000.
Če imamo vse to pred očmi je
razumljivo, da se s temi vprašanji
posebej ukvarjajo tudi izhodišča na
pripravo X. kongresa ZKJ. V
dokumentu je predvsem podčrtano,
da je treba dosledno realizirati
stališča, ki jih vsebuje resolucija o
razvoju socialističnih odnosov v
kmetijstvu, sprejeta na prvi konfe-
renci ZKJ.
Treba je takoj povedati, da tudi
drugi dokument, ki je poleg
izhodišč tudi v javni razpravi -
predlog ustave SFRJ - na nov način
regulira položaj kmetijskih proizva-
jalcev.
Prvič jih načelno na temelju
osebnega dela izenačuje v pravicah
in dolžnostih z delavci v organi-
zacijah združenega dela. Vendar
tudi ustavna ureditev novega
položaja zasebnih kmetijskih pro-
izvajalcev, odpiranje širokih mož-
nosti za njihovo medsebojno
združevanje    in    povezovanje   z
organizacijami združenega dela v
kmetijstvu - ne pomeni niti malo
konca naporov za nove, socialistične
in samoupravne razmere na pode-
želju.
Ti napori, ki izhajajo iz izhodišč,
so šele pred nami. Usmerjeni so
proti mnogim negativnim pojavom,
ki smo jim priča, začenši pri redkih
primerih bogatenja posameznikov
na račun tujega dela pa do
neznatnega vključevanja aktivnih
osebkov s podeželja pri rcalizLranju
našega družbenega razvoja.
Ta akcija vsebuje tudi večje,
vsakdanje angažiranje ZK v celoti
pri reševanju nalog za socialistične
preobrate na podeželju. Razumljivo
je, da stališč številnih resolucij in
naših ustavnih načel ni mogoče
realizirati brez pomembnejše številč-
ne omasovitve ZK med zasebnimi
kmetijskimi proizvajalci.
To bo, čeprav na videz
organizacijska naloga, morala biti
pomembna politična naloga ZK v
kmetijskih predelih, vsekakor kot
sestavni del celotne aktivnosti v
pripravah na X. kongres.
S. V.
Komisija ponovno
zasedala
10    PRIJAV    V
NADALJNJO PREVERITEV
Pretekli petek je komisija za
ugotavljanje izvora premoženja pri
SO Ptuj obravnavala naslednjih 80
prijav osebnega dohodka po občin*
skem odloku od 19. julija 1973, od
katerih je izdvojila 10 prijav, za
katera bo zahtevala dodatna pojas-
nila in dokaze. Od 130 do sedaj
obravnavanih prijav jih v nadaljnji
postopek pride le sedemnajst.
Občinskemu odloku o prijavi
višjih in dodatnih osebnih dohodkov
se je odzvalo le 290 občanov. Po
preverjanju teh prijav bo komisija
začela ugotavljati morebitne posa-
meznike, ki se odloku niso odzvali
in so višino - prav tako izvor svojih
osebnih dohodkov zamolčali. Vsi
morebitni kršilci bodo brez zadrž-
kov predani sodišču.
Tatvine koles
v tem mesecu, verjetno zaradi
številnih sejmov, so ponovno porasle
tatvine koles in koles s pomožnim
motorjem. Mnogih tatvin občani ne
prijavijo pravočasno, ker menijo, da
gre le za morebitno ,,sposojanje"
koles. Največ tatvin koles in drugih
ravnotežnostnih vozil v Ptuju je bilo
izvedenih na parkirnem prostoru
pred novo veleblagovnico in izpred
gostinskih lokalov. Ugotavlja se, da
si mnogi nočni zamudniki avtobu-
sov ah vlaka prisvajajo tuja vozila za
vožnjo domov, nakar jih odvržejo aii
zapustijo na osamljenih mestih.
Kolesa, ki jih puščate v hišniH
hodnikih in dvoriščih ob cestah -
mestnih vpadnicah, je najbolje, da
jih zaklepate, ker so na teh mestih
najbolj pri roki tatovom in
morebitnim ,,začasnim izposojeval-
cem".
ZAKAJ PRIMANJKUJE MESA?
(Nadaljevanje s 1. strani)
mo, da je v sodobnem kmetijstvu
živinoreja vodilna proizvodna veja in
da se v svetu manjša potreba po
žitih, je jasno, da naša družbena
posestva nimajo dobre proizvodne
politike. Kaj to pomeni je jasno, če
upoštevamo, da so družbena
posestva naši glavni tržni proizva-
jalci kmetijskih proizvodov. Glede
na to je tudi jasno, zakaj
primanjkuje povrtnin in mesa.
Površine s koruzo in krmilnimi
rastlinami se v družbenem sektorju
počasi zmanjšujejo (1961: 300.000
ha; 1966: 356.000 ha; 1971:
337.000 ha). Vzporedno pada
število živine in narašča pomanj-
kanje mesa.
Padanje števila živine je posledica
nevsklajenih cen v proizvodnji in v
prodaji. Glede na to. da so družbena
gospodarstva pomembni proizvajalci
mesa in tudi izvirniki je jasno, daje
treba prestrukturirati kmetijsko
proizvodnjo v korist živinoreje. To
pohtiko prestrukturiranja kmetijske
proizvodnje bi naj sankcioniral
nedavno dosežen medrepubliški
dogovor v dolgoročnem razvoju
kmetijstva.
J. P.
Zdravje, čistoča
in nerazjasnjena stališča
Odločitev občinske sanitarne
inšpekcije, da se izvir ptujske
termalne vode ogradi, da se
odstranijo pred nedavnim montirane
prhe in da se „kopanje" prepove, je
sprožila val nezadovoljstva in
komentarjev s strani prvih uporab-
nikov ptujske termalne* vode in pa
tistih, ki so vso zadevo le opazovali.
Kdo ima prav, je težko reči, ker sta
obe strani šli v skrajnosti. Z malo
več medsebojnega sodelovanja in
posvetovanja bi bUa dovolj le
skromna delovna akcija, morda celo
na prostovoljni bazi in vseh sedanjih
problemov ne bi bilo. SEDANJE
RAZMERE OKOLI TERMAL-
NEGA IZVIRA OGROŽAJO
ZDRAVJE.
To je ugotovitev občinskega
sanitarnega inšpektorja, ki je
pretekli teden izdal odločbo, po
kateri je morala krajevna skupnost
odstraniti pred nedavnim montirane
prhe in po kateri se mora izvir
ograditi. Ugotovitev inšpektorja je
jasna, pravtako neoporečna, kajti
razmere okoh izvira termalne vode
iz dneva v dan manj ustrezajo
predpisom higiene in zdravstvenega
varstva. Vendar prepoved še ni
rešitev, pač pa znak nesposobnosti
pristopa k problemu, do katerega je
prišlo zaradi pasivnosti in nesodelo-
vanja med posameznimi službami, ki
so dolžne skrbeti za red in snago na
teritorju mesta.
Krajevna skupnost je pred tedni
pri izviru postavila prhe, ker so
ugotovili, da je prha za uporabnika
bolj dostopna in da zmanjšuje
možnost medsebojne okužbe med
morebitnimi obolelimi „kopalci", ki
so se pred tem in ponovno sedaj
stiskajo s telesom ob telo pod enim
izvirom.
Inšpektorjeva prepoved ni bila še
do danes dostavljena krajevni
skupnosti, ki je glavni pobudnik za
ptujski rekreacijsko-medicinski cen-
ter ob izviru termalne vode in je
njegov razvoj zajela tudi v svoj
samoprispevek občanov. Predsednik
KS Ptuj A. Cene odločbe ni videl in
so bili tuši odstranjeni brez njegove
vednosti. Prav birokratsko je bilo
ukazano uslužbencu KS Ptuj, _A.
Pišeku, ,,če ne boš takoj odstranil
tušev, boš osebno odgovarjal". To ni
način, s katerim občinski inšpektor
uveljavlja svoje odločbe, če tudi so
utemeljene in da se odločba ne
izstavi organizaciji, ki je pristojna za
vzdrževanje in bodoči razvoj
ptujskega termalnega izvira. Ce
dejanje primerjamo s pravnega
stališča, ga lahko enačimo s
primerom, ,,da bi osebo prej
napotili v zapor preden prejme
odločbo o kazni". V tem primeru
ima ptujska krajevna skupnost vso
pravico odstranjene prhe ponovno
montirati, ker odločbe ni prejela.
Okolica termalnega vrelca res ni
urejena: vendar bi bilo pametneje,
da bi komentirali o njeni ureditvi,
kakor prepovedi uporabe. Celo
poletje je ptujska mladina v
brezdelju posedala po lokalih. Ah je
nismo mogli organizirati, da bi
uredila okolico termalnega izvira?
Pravgotovo bi z veseljem pristopila k
ureditvi, saj gre pri tem tudi za
njihovo bodoče  kopališče.  Okoli
vrelca je potrebno navoziti le nekaj
gramoza, da se dvigne nivo in da se
ne bo nabirala odtočna voda.
Postaviti bi bilo treba tudi začasne
sanitarije in koše za odlaganje smeti
in to so glavne pomanjkljivosti,
zaradi katerih sedaj negoduje
sanitarna inšpekcija. KOPANJE
PREPOVEDATI KOŽNIM BOLNI-
KOM!
„Cigav je vrelec? Občinski?
Krajevne skupnosti? Vrelec je naš,
mi smo prispevali in še bomo
prispevali zanj! Je splošna družbena
dobrina", protestirajo občani. Prej
bi mislili, kaj se bo pripetilo, meni
večina neprizadetih občanov, kaj so
pozabili kako je bilo v Podčetrtku,
Kladnju in v okolici izvirov drugih
termalnih in zdravilnih vod v naši
državi.
Vest o „čudežni" zdravilni vodi se
je raznesla kakor blisk, huje kot
kuga, trdijo nekateri posamezniki. V
nedeljo okoli izvira ne manjka tudi
obiskovalcev iz sosednje Avstrije.
M. Horvat iz Ptuja: ,,Ko sem se
odločal za samoprispevek, sem se,
iskreno rečeno, odločal za ptujsko
termalno kopališče. Mislim, da je
zaradi njega referendum uspel, letos
pa ga sploh ni v programu. Osebno
sem nezadovoljen s ■ takšnimi
odločitvami. Tudi ta cirkus okoli te
vrtine je nepotreben, ker se ga da z
minimalnimi sredstvi v teku enega
dneva odpraviti. Ne vem, zakaj so
odstranili tuše, saj s bili bolj
higienični, kakor pa ponovno
namakanje v mlakuži."
Z. Majcen iz Ptuja: „Sem
prihajam zaradi drugih. Raje bi
uredili, kakor prepovedali. To ni
rešitev. Odločajo o stvareh, ne da bi
mislili na prihodnost. Okolica je
vedno bolj umazana; kam pa naj
mečejo ali odlagajo odpadke? Tudi
makadamsko cesto bi bilo ob
sobotah in nedeljah potrebno
poškropiti, da se ne bi prašila.
Mislim, da bi bilo potrebnih še več
tušev, ne pa da so odstranili komaj
postavljene štiri. Tuš je najbolj
higieničen. Urediti je potrebno
odtok. Sanitarna inšpekcija bi
morala KS Ptuj postaviti zahtevek
po ureditvi okolice, ne pa
prepoved."
A. Kmetec iz Ptuja: „Ne vem, kaj
hočejo. Projekt za kopališče bi
moral biti izdelan že pred vrtanjem,
ker potrebujemo najmanj dva
odprta športna bazena olimpijskih
norm."
M. Fras iz Ptuja: „Kopanje naj
prepovejo le kožnim bolnikom in
tistim z odprtimi ranami. Ti si naj
nosijo vodo v svoje zasebr^^
kopalnice. Potrebno je urediti tudi
sanitarije." ZARADI UGLEDA
NAŠEGA MESTA IN TUJCEV JE
POTREBNO TAKOJ UKREPATI.
Prepoved res ni potrebna, vendar
bo vsekakor opravičena, če se
sedanje stanje ne bo takoj popravUo
in izboljšalo. Največji problem je
odtočna voda, ki se zbira v manjši
mlakuži in v kateri se kopajo otroci.
Ker se je glas o ptujski zdravilni vodi
raznesel že tudi prek meje je nujno
potrebno, da očuvamo ugled mesta
pred vedno številnejšimi obiskovalci
in s takojšnjo akcijo vsaj začasno
uredimo okolico.
jgpNiK — Četrtek, 23. avgusta 1973
stran 3
Hoda je zdravilna, za kaj
pa ni važno
Prve nepopolne analize ptujskega
.^alnega izvira pričajo, da se
Ptujska voda prišteva med edinstve-
L in zelo redke v Evropi, zakaj pa
Z) najbolj uporabna in v kakšni
obliki, pa ^'^^ "^'^ odgovor
^j^nje raziskave, ki še niso
■•giičane.
■ Qj, izviru termalne vode v Ptujy se
zbirajo številni bolniki in v njej
r^gjo rešitve svojih zdravstvenih
CToblemov in „čudežni" vrelec je
jnaisikateremu tudi pomagal, čerav-
o zdravilni moči vode ne vedo
ničesar niti sami uporabniki, niti
niedicinski strokovnjaki.
Termalni vrelec je pokazal svoj
v^elik psihološki vpliv na številne,
največkrat namišljene bolnike, ki po
čudežno vodo priliajajo v pletenkah,
grafih, steklenkah in drugih poso-
dah. ,     ,    .
Ko sem stal ob izviru in
občudoval iz dr.eva v dan številnejšo
množico, ki "^.e namaka pod tuši in
pije vodo, sem prisluhnil števibiim
govoricam: ,,Imel sem črevesni
icatar, dvakrat sem jo pil in sedaj je
dobro" je trdil možak na moji desni
tiem novodošhm. Neka ženička v
travi ob izviru je trdila obratno:
..Boljša je od Donata, bila sem
uprta, sedaj, ko jo pijem vsak dan,
je bolje". Dva hudomušna ptujska
mladinca sta ob veliki pozornosti
i poslušalcev razlagala, da je ptujska
voda boljša od moške vode iz
Kladnja in da ima enako moč kakor
voda v Vrnjački banji, kamor
zahajajo žene z ginekološkimi
problemi in motnjami. Nihče ni
podvomil v resničnost njune trditve.
Ista dva mladinca in še nekaj drugih
ob spremstvu deklet sem noč pred
tem srečal pravtako na istem mestu,
kjer so si ob 24. uri iskali osvečitve
N tušem in so ustvarili nravo
nudistično plažo. Verjetno jin je
voda pomagala tudi, ^a so se
streznili od predhodnega popivanja.
Še večje število občanov si ob
termalnem vrelcu - ki pa ni topel,
prej hladen, zdravi dvomljiva revma-
tična obolenja. Voda je zaradi
počasnega pretoka pri izviru prehla-
dna, da bi lahko v takšni obliki
služila za omenjeno zdravljenje.
Zdravniki trdijo, da je po sedanjih
raziskavah za tovrsno zdravljenje
primerna, vendar da jo bo potrebno
predhodno segreti na predpisane
temperature. Sedanja voda je po
njihovih izjavah celo premrzla in
lahko prava revmatična obolenja še
poslabša. Kljub temu pa ne manjka
občanov ob izviru ptujske vode, ki
trdijo, da jim je namakanje
revmatičnih delov v vodo odpravilo
njihove prejšnje bolečine in proble-
me pri gibanju.
Večina ptujskih zdravnikov je
mnenja, da je še preuranjeno dajati
kakršnekoli izjave o zdravilni moči
vode, vsekakor pa je jasno, da so
mnogi občani padli pod vphv prvih
izjav ob izviru ptujske termalne
vode in sedaj v njej iščejo rešitve za
raznovrstna obolenja, tudi takšna, ki
se z vodo sploh ne zdravijo, ah pa
bolezensko stanje še poslabšajo.
Dejstvo pa je, da je psihološki
učinek napravil svoje, njegova moč
pa zaleže za pol ostalega zdravljenja
in marsikateremu, ki je pil ali
uporabljal „čudežno" vodo, je bolje
že samo zaradi tega, ker si domišlja,
da mu je bolje.
S ptujsko termalno vodo bo
mogoče dosegati določene zdrav-
stvene izboljšave le ob strokovni
uporabi in nadzoru, to pa bo
mogoče komaj z ureditvijo termal-
nega zdravUišča. Sedaj pe je nujno
potrebno, da se uredi neposredna
okolica, kamor zahaja vedno več
občanov tudi iz drugih občin in da v
neposredni bližini uredijo začasne
sanitarije in koše za odpadke, da ne
bo ob izviru nastalo smetišče.
Pobratenje gasilcev PGD
Slov. Bistrica in Magirus-PFUL
iz Zali. Nemčije
I Ob svečanem prevzemu novega gasilskega vozila Magirus-Deutz, ki bo
'soboto, 25. avgusta 73 popoldne pred gradom v Slov. Bistnci, se bo
PRKtovoljno gasilsko društvo Slov. Bistrica, pobratilo z gasilskim društvom
*prus-Pful iz Zah. Nemčije. , .n^
Pobratenje med društvoma potrjuje uspešno sodelovanje v preteKiem
'Wobju in vzpostavljanje še tesnejšega sodelovanja v pnhodnje.
^'      Slov. Bistrica na eni svojih akcij v Smartnem na Pohorju
SLOVENJA VAS:
V nedeljo je praznovala vsa vas
Ko smo se v nedeljo mudili v
Slovenji vasi, kjer so gasilci izročali
svojemu namenu nov gasilski dom,
smo bili nemalo začudeni ob
množici ljudi, ki se je zbrala na
svečano okrašenem prizorišču.
Otvoritvi tega skupnega, s težkim
delom zgrajenega poslopja, je
prisostvovalo vse kar v Slovenji va.si
leze in gre. Prišli so stari očetje,
babice, prišli so mladi, celo
najmlajši, da so bili priča dogodku,
ki se ne zgodi vsak dan, pa tudi
vsakih 10 let ne.
Zakaj toliko besed okrog te
otvoritve? Zato, ker so gasilci v
Slovenji vasi dosegli svojstven
rekord. Pred dvema letoma je bilo
namreč ustanovljeno gasilsko dru-
štvo, sedaj ob drugi obletnici pa sije
to društvo zgradilo že svoj dom in
ga tudi že izročilo svojemu namenu.
Da nam bo vsa stvar bolj razumljiva,
povzemamo nekaj besed iz govora
predsednika društva, Štefana Kur-
nika:
„15. avgusta 1971 je bil v Slovenji
vasi ustanovni občni zbor našega
društva, na katerem je bil izvoljen
prvi upravni in nadzorni odbor ter
hitro za tem formirana močna
moška operativna enota. Tri mesece
po ustanovitvi je imelo društvo vso
opremo za reševanje požara iz
vodovodnega omrežja. Za praznik
republike, ko smo organizirali
proslavo, so se naši gasilci prvič
pojavili pred občinstvom v novih
delovnih uniformah. Takrat je
društvo štelo že 100 članov, ki pa so
pozneje dobili podporo tudi s strani
tistih, ki so sprva gledali na nas z
nerazumevanjem. Pojavil pa se je
problem, ki ni znan le nam,
gasilcem, ampak tudi drugim
društvom - pomanjkanje prostora.
Zato smo sklenili organizirati veliko
akcijo - gradnjo novega gasilskega
doma, ki bo hkrati tudi prvi gasilski
dom, saj doslej v vsej svoji zgodovini
Slovenja vas ni imela svojega
gasilskega društva. Z veliko,
nesebično podporo sovaščanov nam
je uspelo zamisel pripeljati do
konca. Uspeh našega dela, naših
žuljavih rok pa je danes viden, saj
stoji tu pred vami. Vesel sem, ker
smo dosegli svoj namen, saj se je
družabnost in razumevanje do takih
akcij v naši vasi spremenila tako, da
to čutijo tudi sosednje vasi. Vzklilo
je delo na političnem, kulturnem ini
športnem področju, v našemi
gasilskem društvu pa delo cvete in]
upam, da ne bo nikoh ovenelo.1
Razgibanost in aktivnost našihj
gasilcev na operativnem področju se]
je začela takoj po ustanovitvi, saj-
smo že lani tekmovali na občinskem
tekmovanju s pionirji, v letošnjem
letu pa smo kljub angažiranosti pri
gradnji doma tekmovali na občin-
skem tekmovanju s pionirji,^
pionirkami, mladinci in starejšoi
operativo. Na medrepubliškem'
tekmovanju je naša ženska pionirska«
desetina osvojila prvo mesto _ in.
prinesla društvu prvi zmagovalnih
pokal."
Po svečanem govoru predsednikai
so spregovorili nekaj besed še|
predstavniki družbeno pohtičnihl
organizacij in društev.
Janez Lipavšek je čestital vašča-;
nom k njihovemu skupnemu uspehu;
in jih spomnil na to, da doslej v vasi]
ni bilo organizacije ali društva, ki bi-
v svoje vrste pritegnila širšd
množice. Zaželel jim je, da njihov^
dom ne bi sameval, ampak da bi se vj
njem vedno nekaj dogajalo, da bi'
živel z ljudmi, za ljudi. \
V nadaljevanju programa'je Janezi
Lipavšek podelil priznanja mladim]
gasilcem, ki so s tem napredovali Vj
gasilca prve stopnje.
Končno je prišel tudi najtežje
pričakovani trenutek, ko so gasilci
lahko prisotne goste povabili v svoj!
novi dom. Še pred tem pa so botriJ
svečano prerezah vrvico pred'
vhodom in uradno predali dom
namenu. i
Ne smemo pozabiti tudi na to,^
kako so v Slovenji vasi izbirali botre^
svojemu novorojenemu domu. Nisoj
šli po ustaljenem pravilu, da bi na-
podlagi nabiralne akcije izbralii
tistega, ki bo prispeval največ,;
ampak do sklenUi to čast izkazati^
tistemu oz. tistima dvema članoma,^-
ki sta s svojim delom, materialom inj
denarjem največ pripomogla, da sc^
je načrt lahko uresničil. Iz vrstj
aktivnih gasilcev so zato izbrali;
Franca in Nežo KLEMEN, iz vrst^
podpornih članov pa Tomaža ini
Liziko PREMZL. ]
Gasilcem in vaščanom Slovenjej
vasi ob njihovem uspehu našei
čestitke in želje, da bi o njih šej
veliko pohvalnega slišali.
Tekst in foto:?
S. Spolenakj
Novi gasilski dom v Slovenji vasi je sprejel v svoje prostore svoje prve drage
goste
4 stran
tednik — Četrtek, 23. avgusta 1973
Rešitelj
Za pletarski obrat v Dobrini
Na seji upravnega odbora sklada
skupnih rezerv občine Ptuj, kije
bila prejšnji ponedeljek, 13. avg.
1973, so obravnavah tudi predlog za
odobritev sanacijskega kredita pro-
izvodnemu podjetju ,,01ga Meglic"
Ptuj, za modernizacijo pleterskega
obrata v Dobrini pri Žetalah.        ,
Proizvodno podjetje „01ga Me-
glic" povezuje v glavnem tri
dejavnosti, to je: kovinski, šiviljski
in pletarski obrat. Slednji je že nekaj
let posloval z izgubo, zato je
ekonosmki račun silil kolektiv v
ukinitev pletarskega obrata s
postopnim zmanjševanjem zapo-
slenih delavcev in njihovim pre-
usmerjanjem v kovinski obrat.
Vendar je v pletarskcm obratu
polovica zaposlenih tudi invalidov,
zato bi bUa prekvalifikacija nemo-
goča. V kolektivu je prevladal čut
solidarnosti do delavcev v pletar-
skcm obratu, katerih socialna
varnost je bila ogrožena. Sklenili so
obrat pletarne sanirati (izboljšati,
urediti), vložiti vanj' precejšnji del
lastnili sredstev in sprejeli obvezo
vračila kreditov. To visoko stopnjo
solidarnosti kolektiva so podprii vsi
družbeno-politični dejavniki v ob-
čini in podjetja, s katerimi se ,,01ga
Meglic" dogovarja o integraciji. V
skladu s tem so zaprosili za pomoč
tudi širšo družbeno skupnost.
Sklad skupnih rezerv SRS je
podjetju za uresničitev tega pro-
grama že odobril kredit za osnovna
sredstva v višini 1,644.000 dinarjev
za dobo 5 let po .6,5% obrestni
meri. Upravni odbor pa je iz sklada
skupnih rezerv občine Ptuj odobril
kredit za obratna sredstva v višini
700.000 din, ostalih 400.000 din pa
je lastna udeležba kolektiva. S temi
krediti bodo do leta 1977 obrat
pletarne v Dobrini povsem uredili,
da bo lahko posloval donosno.
Sanacijski načrt predvideva, da bi
na pletarskem obratu v Dobrni na
novo zasadili 14 ha s kvalitetno
vrbovo šibo - amerikanko. Ustrez-
no zemljišče ima pletarski obrat
sam, saj je bila tam nekoč zadružna
ekonomija, ki jo je leta 1945 v
celoti prevzela nekdanja „Pletarna"
Ptuj. Sedaj imajo le 3 ha vrhovih
nasadov. Tako bi povečah lastno
proizvodnjo te osnovne surovine za
pletenje od sedanjih 34 na 210 ton
letno. S tem bi v glavnem sami krili
lastne potrebe, doslej so pa le eno
šestino, drugo vrbo pa so morali
kupovati po visoki ceni drugod, kar
je poviševalo proizvodne stroške.
Drugi del sanacijskega načrta pa
predvideva povečanje prostorov za
proizvodnjo od sedanjih 300 na 800
kvadratnih metrov in prostorov za
predelavo in skladiščenje gotovih
izdelkov od sedanjih 120 na 570
kvadratnih metrov,
Investicije bodo opravili že letos
in prihodnje leto. Do leta 1977 pa
bodo novi vrbovi nasadi dajali
dovoljne kohčine kvahtetne šibe za
celotno lastno proizvbdnjo. S tem
bodo močno zmanjšani proizvodni
stroški, ki so bili predvsem v dragem
nakupu   surovine   in  v   stroških
prevoza. Tako bo pletarskeiriu
obratu omogočena rentabilna pro.
izvodnja. Zaposlil bo lahko okrog
50 delavcev, sedaj jih je le 29; poleg
-tega pa bo lahko organiziral še v
večji meri delo na domu. Vse to
pomeni obenem tudi pomemben vjr
dohodka za prebivalstvo na pasiv.
nem haloškem območju okros
Žetal.
Predno se je kolektiv proizvod,
nega podjetja „01ga Meglic" odločil
za ta sanacijski načrt, je analiziral
tržišče. Ugotovili so, da potrebe po
pletarskih izdelkih na tržišču jz
dneva v dan naraščajo. To dokazuje,
da so glavni proizvodi v pletarski
dejavnosti vedno bolj iskani. Glavm
kupci so: tekstilna industrija, za
katero serijsko izdelujejo košare za
prejo, nadalje pekarne, v zadnjih
letDi je tudi znatno večji interes
sodobnejših hotelov po opremi jz
pletenih elementov; prav tako pa
tudi zasebnih potošnikov. Poleg tega
tržišče zahteva razne pletenke,
darilne košare, razhčne elemente
otroških igrač, postelj itd. skratka,
izbira in struktura pletarskili
proizvodov j6 precej široka. Prav to
pa je tudi jamstvo, da se bodo
krediti, vloženi v pletarski obrat v
Dobrini bogato obrestovali, obenem
pa pomenijo zagotovitev socialne
varnosti precejšnjemu številu delav-
cem in njihovim družinam.
F. Fideršek
MANEVER CIVILNE ZAŠČITE
V STOPERCAH
Mala hribovska vasica Stoperce je
pred leti pričela organizirati civilno
zaščito. Letos os jo uspeh v celoti
organizirati in usposobiti. V nedeljo
19. avgusta so organizatorji in
sodelujoči preizkusili, kako bo
potekala njihova zamisel organi-
zacije civilne zaščite.
Vaščani in predvsem organizatorji
civilne zaščite vasi Stoperce menijo,
da je organizacija civilne zaščite
velikega pomena za tamkajšnje
prebivalstvo. Vaja v mirnem času
naj bo zares prava vaja in uprizoritev
mogoče resnice, ki jih čaka.
Organizacija civilne zaščite ni
namenjena samo za vojni čas. takšna
vaja pa je namenjena predvsem za
elementarn« nesreče, hude požare,
povodenj. rušenje plazov in seveda
za vojno, v kateri se prebivalstvo
sreča z raznimi težavami.
Organizatorji v Stopercah so pri
tem   manevru   preizkusili  znanje.
hitrost in vztrajnost prebivalcev v
bombnem napadu, kot so ga
doživele Stoperce v nedeljo.
Začetek je bil predviden ob 13.38
uri, vendar so letala pričela 10
minut predčasno z napadom. Ravno
\ tem, ko so letala bila predčasno
nad vasjo in organizatorji v zadnjih
pomenkih, je bila vidna dobra
pripravljenost civilne zaščite.
Kljub temu, da so jih letala
prehitela, so člani te organizacije
hitro in dobro reagirali. Vse ekipe,
ki so bile prisotne, so takoj po
bombardiranju pričele z delom, ki
jih je čakalo. Pri ,,napadu" je bilo
,,poškodovanih" več vaških hiš in
celo šola. Vas so ,,napadli" z
zažigalnimi bombami, tako da so
gasilci imeli veliko dela, preden so
pogasili,,požar".
Ekipa prve pomoči je prav tako
hitro reagirala in nudila ranjencem
prvo   pomoč.   Dr.   Kušar je  bil
Stoperce so bile v nedeljo pravo
bombno prizorišče. Taka vaja
civilne zaščite ni le vaja, temveč
preizkus prebivalstva za morebiten
resničen vojni čas.
Foto in tekst: S. Furman
povabljen na ta manever in pri tem
poudaril, da so člani prve pomoči
dobro opravili svoje delo. Dodal je,
da morajo člani prve pomoči v
bodoče posvečati več pozornosti
organizacijskim zadevam.
Stoperce po ,,bombardiranju". Ekipe civilne zaščite pn svojem delu.
,,Napad" bombnikov na Stoperce
Ekipe, ki so sodelovale na vaji civilne zaščite.
TEDNIK — Četrtek, 23. avgusta 1973
STRAN 5
Naš vsakdanji kruh
Kruh je pomembno živilo. Mnogo
ljudi ga ne zna več ceniti, .mnogo
ljudi na svetu ga nima, da bi se ga do
sitega najedli. V košaricah za smeti
vidimo kose kruha, zemlje . . .
Nikdo pa ne pomish, koliko truda je
vloženega, preden je kruh pečen in
postavljen na mizo. Kako pečejo
kruh danes v ptujski pekarni in
kakšen poklic je pekovski, nam
bodo povedali delavci ptujske
pekarne.
..Pek, to je časten pokUc," je dejal
Štefan Ceh. ,,Ljudje ga pa premalo
cenijo. Delavni pogoji so težki in
plače, ki si jih zaslužimo, je težko
zaslužen denar." Stanko Petek je
nadaljeval: „Prvega aprila letps je za
nas zgodovinski dan. Od tega dne ne
pečemo kruha več ponoči. Ukinili
^mo nočno delo, ki je bilo zelo.
'szko. S poklicem sem sicer zelo
zadovoljen."
,,Težko je biti pek," je pričel
pogovor Anton Kelc. ,,Pogoji so
zelo težki, čeprav so se delovni
pogoji od takrat, ko sem se učil, do
danes zelo izboljšali. Plačajo dobra,
vendar ni nikoli prevelika."
Konrad Vrbnjak je povedal: ,,Za,
pekovski poklic sem se odločil
zaradi tega, ker nisem imel druge
izbire. S pokUcem sem zadovoljen.
Delovni pogoji so se močno
izboljšah. Tudi ventilacija je nova in
je mnogo manj vročine v pekami
kot pred leti. Če bi imel možnost
nadaljnega šolanja, bi to storil takoj.
V pekarni so nam povedaU, da so
sedanji pogoji za peke mnogo boljši
kot prej in da imajo precej solidne
dohodke. Vsi pa so izrazili željo, da
bi občani bolj spoštovaH kruh, ker
je to edino živilo, kije vsak dan na
mizi.
SF
Kdaj nova avtobusna postaja
v Slovenski Bistrici?
Vprašanje, ki ga vse pogosteje
postavljajo občani Slov. Bistrice in
mnogi, ki v tem mestu prestopajo,
danes še ni konkretnega odgovora.
Vprašanje ostaja že vrsto let
neodgovorjeno, kljub močnemu
naraščanju števila potnikov in temu-
ustrezno tudi števila avtobusov, ki
na sedanji več kot utesnjeni postaji
nimajo več potrebnega prostora.
Tako morajo velikokrat, da bi
omogočili izstop in vstop potnikov,
ostajati na že tako preobremenjeni
glavni cesti Ljubljana-Maribor in
tako povečujejo prometne težave.
Prisotno pa jc tudi vprašanje, ali je
to najbolj varno za potnike.
Nestrpnost občanov je toliko
večja, ker je lokacija za novo
avtobusno postajo bila določena že
pred leti, kmalu po ukinitvi
železniške proge Crešnjevec-Slov.
Bistrica na tedanji železniški postaji
Slov. Bistrica, kjer sedaj sicer že
parkirajo avtobusi mariborskega
podjetja (ki jc pred leti bilo
pripravljeno sofinancirati gradnjo
nove avtobusne postaje v Slov.
Bistrici, pozneje pa jc vse utiihnilo).
Res je, da se danes mnogi občani
že vozijo z lastnimi vozili, vendar
lahko še vedno trdimo, da promet z
osebnimi avtomobili ne bo tako
kmalu zagotovil prevoza vseh, ki
želijo tako ali drugače potovati.
Avtobusni promet se bo vsekakor
naprej razvijal, ker se bodo mnogi,
kljub temu da imajo svoja vozila,
raje vozili z avtobusi, ker jih bodo
stroški lastnih vozil pa tudi^gostota
prometa k temu prisilili.
Želja občanov, da bi slišali
odgovor na to vprašanje, je zato
vedno večja. Pričakujejo tudi, da
pristojni z odgovorom ne -bodo
čakali tako dolgo kot traja gradnja
avtobusne postaje v Slov. Bistrici.
VH
Prostor, namenjen novi avtobusni postaji v Slov. Bistrici jc danes še v blatu
Ptujska organizacija slepih
za svoje člane
3. julija 1973 sta upravni in
nadzorni odbor ptujske organizacije
slepih sklenila 11. avgusta organi-
zirati izlet v Cateške toplice za
člane, ki se bodo za to prijavili.
V toplem poletnem jutru je
avtobus, poln našili članov in
njihovili spremljevalcev odpeljal iz
starega mesta ob Dravi po novi
avtocesti proti Hrvatskem Zagorju,
kjer smo si v Kumrovcu ogledali
rojstno hišo tov. Tita. Ogled Titove
rojstne hiše je bil zelo zanimiv, saj
so jo mnogi prvič videli in saj se je
tukaj rodil eden največjih jugoslo-
vanskih borcev za svobodo in
neodvisnost naših narodov.
Iz Kumrovca smo sc odpeljali
proti Cateškim toplicam, kjer nasje
navdušila zanimiva okolica in
prijetno topla voda. Kopanje, ki je
trajalo dve uri, je kar hitro minilo in
treba se je bilo odpraviti. Toda naš
izlet še s tem ni bil končan. Prijazen
šofer nas je odpeljal na grad
Mokrice, kjer je bilo kosilo. Po
kosilu je predsednik osnovne
organizacije slepih Ptuj Miloš Furek
podelil skromno priznanje naši
najstarejši članici, 78-letni Veri
Žižek za njeno požrtvovalno delo,
hkrati pa tudi pesnici. Žižkova je
napisala mnogo pesmi za zbirko
pesmi slepih z naslovom: Naše
pesmi II. Poleg tega je bila tudi prva
predsednica organizacije slepih v
Ljutomeru. Spomnili smo sc tudi
Jožka Hajšeka, ki se izleta ni mogel
udeležiti in je prav tako mnogo delal
za osnovno organizacijo in bil tudi
njen prvi predsednik. Čeprav je
ptujska organizacija slepili najmanj-
ša in najmlajša v Sloveniji, se laliko
ponaša s svojimi prizadevnimi člani.
S to slavnostjo na gradu Mokrice
je bil naš izlet končan. Na koncu
lahko rečemo le to, daje izlet, ki se
ga je udeležeilo 32 članov s
spremljevalci izredno uspel. Za vse
to pa se moramo zahvaliti
predsedniku Milošu Fureku in
tajniku Avgustu Staniču. Posebna
zahvala gre tudi Francu Krivcu,
bivšemu predsedniku ptujske organi-
zacije slepih in njegovi ženi za njuno
požrtvovalno delo. V imenu vseh
članov se zahvaljujemo tudi
nekaterim ptujskim podjetjem in
sicer Petovii, Ptuj, trg. podjetjema
Izbira in Panonija, pekarni ,,Vinko,
RES" in obratu Slovenske gorice, ki
tudi letos niso pozabili na nas.
Iskrena hvala pa tudi šoferju, ki je
mnogo prispeval k temu, da je bil
izlet res tako prijeten.
S. ZUPANlC
Sejem rabljenih učnih knjig
Kljub mladih bo v prostorih kluba na Titovem
trgu 12 priredil v sredo, 29. avgusta 1973, sejem rab-
ljenih knjig in skript.
Učence, dijake in študente vabimo, da določene
dneve lahko prodajo ali zamenjajo svoje rabljene
učbenike.
Obenem pozivamo vse, ki še niso nabavili učbe-
nikov za šolsko leto 73/74, da pridejo na sejem, kjer
bodo lahko poceni kupili učne knjige.
Vabi vas KLUB MLADIH PTUJ!
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 23. avgusta ig.
Pričelo se je obiranje hmelja
v ponedeljek, 20. avgusta so povsod pričeli obirati hmelj. Kmetijski
strokovnaki trdijo, da je letošnja letina po kvaliteti dobra, vendar bo
hektarski donos malo manjši od lanskega. Lani so nabrah pr KK Ptuj skupno
oseminpefdeset tisoč meric, letos pa predvidevajo ravnotolikšen pridelek.
Letos imajo stroj za obiranje hmelja, ki jim bo pomagal pospraviti pridelek v
določenem času. Predvidevajo, da bo obiranje končano v dvanajstih dneh.
Obiralci hmelja so predvsem otroci in družine, ki imajo šolske otroke. Z
mericami, ki bodo letos veljale štiri dinarje, si bodo lahko zaslužili nekaj
denarja, da bodo z njim kupili šolske potrebščine.
Foto in tekst: S. FURMAN
Trim ali atletska steza
na bistriškem stadionu?
Kljub temu, da je nogometno
igrišče prav v središču mesta in
prebivalci Slov. Bistrice nimajo
velikih težav z oddaljenostjo, kot je
to v nekaterih večjih mestih, je zelo
slabo obiskano. Pri tem mislim
predvsem   na   obisk   objektov  v.
okolici nogometnega igrišča, ki ga
sicer redno obiskujejo nogometaši
bistriške Osankarice. Ob nedeljah pa
še navijači, katerih število je odvisno
od trenutne forme igralcev in
doseženih uspehov v zadnjih
srečanjih.
To pa je tudi vsa dejavnost, če
izvzamemo obvezne telovadne ure
učencev osnovne šole, poklicne šole
in enkrat ali dvakrat v letu še
atletsko tekmovanje v okviru
občinskih sindikalnih športnih iger.
Graditelji tega športnega objekta,
od katerih bi lahko še mnogi
uresničevali takratne velike želje po
telesni rekreaciji, si tega prav gotovo
takrat niso tako predstavljali.
Pričakovali so, da se bo med občani
razvila  privrženost k  atletiki  in.
drugim športnim disciplinam, za
katere so prav tukaj dane vse
možnosti. Ostalo pa je po
nekajeletnem poskusu posamezni-
kov brez obiskovalcev in ljubiteljev
kraljice športov - atletike.
Vzroke za to je iskati na več
področjih, med osnovne pa laliko z
gotovostjo prištevamo pomanjkanje
finančnih sredstev, ki bi zagotavljala
potrebne rekvizite in ne nazadnje
tudi nagrade strokovnim kadrom-
vaditeljem,   pomanjkanje  vodstve-
nega kadra za posamezne športne
discipline in tudi upadanje zani-
manja za to obliko rekreacije, na
katero si mnogi ob nenehni dirki za
izboljšanje materialnega stanja še
pomisliti nimajo časa.
Podobo teh ugotovitev, ki prav
gotovo niso več nove, zgovorno
kaže tudi atletska steza, ki jo je še
komaj mogoče spoznati pod
visokim plevelom in bo takšna
kmalu sposobna za trim, obliko
rekreacije sodobnega občana. Pre-
prek bo kmalu dovolj.
Foto in tekst:
Viktor Horvats
Na bistriškem stadionu je v bitki za obstanek zmagal plevel nad atletsko
Sitezo_______________.....-...... ^......___________________^.....___________________________.______.
Drago šušmarstvo
Neurejene razmere v gospodarstvu
omogoč^o izkoriščanje človeka po
človeku. Vodovodar samouk Alojz
Leskovar iz Župečje vasi zasluži več
kot vsak zdravnik speciaUst. Za en
delovni dan računa 50.000 din in še
več in pravi, da to ni veliko za
strokovnjaka, kot je on, tako se
namreč sam imenuje. Vendar to ne
drži, saj je njegovo delo vse prej, kot
kvalitetno, S sinom, ki hodi v 7.
razred osnovne šole sta položila
72 m vodovodnih cevi in bi delo
končala, če ne bi zmanjkalo okrog
15, m cevi. Ostala je še mntaža 2 pip
v kuhinji in odtok iz pomivabie
školjke, torej dela za en slab delovni
dan. Ta vodovodar mi je za to
računal 150.000 din in pravi, da to
ni veliko. Nima nikakih dajatev
družbi, ker nima obrti.
Sem zaposlen v TGA že vrsto let
in delam na odgovornem delovnem
mestu v tumusu, zaslužim pa
180.000 din na mesec. Moj
„strokovnjak" jih z lahkoto zasluži
v 3 dneh in še zraven dobro je in
pije.
Kaj misilite, dragi bralci, je to
oderuštvo ali ne?
Jože Predikaka,
Lovrei)c na Drav. polju
Turistično
društvo Ptuj
priredi v času od 14. do 16. sejr,
1.1. potovanje v Italijo j
naslednjem programu:
1. dan: Odhod iz Ptuja ob 6.:
in vožnja z avtobusom «
Maribor- Dravograd-Beljak-li
blach-Briken do Bolzana. vb
krajši postanki za odmor in oglN
Po prihodu v Bolzano krajši ogii
zanimivosti, namestitev v hod
večerja in prenočišče.
2. dan: Po zajtrku vožnj-
Gardskega jezera (postanek v r.
in nato ob vzhodni obali jezera-
mesteca Sirmione (postanek '
ogled). Nadaljevanje potovanja f
avto cesti do Benetk. Na potidaji
postanka v Veroni in Padovii
ogled kulturno zgodovinskih inf
nitosti. Večerja in prenočišče
Benetkah ali v Mestrah..
3. dan: Po zajtrku voW
vaporetom po Canal Grande •
Markovega trga in ogled znai"''
tosti trga. Nato še proste
individualne oglede do 13. ure.*-
odhod proti Trstu. V Trstu ei
gradu Miramare in nato poviai;
domovino čez Sežano in Ljubt
Prihod v Ptuj med 22. in 23. uK
Cena   potovanja   je   po
730,00 dinarjev pri polni
avtobusa.
V ceni potovanja so nasl'-
usluge: prevoz z avtobus-
gostinsko-hotelske usluge pM
gramu, cestnine in takse, vožifl
Canal Grande, obisk GiottovinJ
v Padovi. organizacija in
potovanja. . j
Prijave sprejema Turist-bir"!
do 30. t. m. ^
Ob prijavi je položiti akon"
din 200,00. j
Vljudno vati
Padalci v Podlehniku
Ptujski aeroklub in izvršni odbor zveze letalskih organizacij Slovei,..
sta pripravila v nedeljo zelo uspelo tekmovanje v skokih s padali na cii,'
jezero pri Podlehniku. Pokrovitelj tekmovanja je bil mesokombi^.
Perutnina Ptuj. Sodelovalo je 21 padalcev iz aeroklubov Maribor, Cakove'
Murska Sobota, Novo mesto in Ptuj. Padalci so tekmovah za pokal meJ
Ptuja. Osvojil ga je Rengeo, član AK Murska Sobota, 2. Vodušek (Maribo7
3. Kodela (Ptuj), 4. Tomašič (Cakovec) itd . .
Tekmovanje je bilo odlično organizirano in si gaje ogledalo okoli 3.0(,
gledalcev. Ob koncu tekmovanja je presenetil z drznimi akrobacijami!
motornim letalom Ivan Cucek, upravnik letalske šole pri aeroklubu
Padalce m padala je pomagala reševati iz vode gasilsko tehnična reševal;
ekipa iz Ptuja, ob koncu pa je pokazal Marjan Vidovič, član ptujske^,
brodarskega društva smučanje na vodi.
Eden izmed padalcev tik pred „štrbunkom" v mokri cilj
tednik — Četrtek, 23. avgusta 1973
stran 7
VSAK DAN PO ENA NESREČA NA CESTI MARIBOR-ZAGREB
Novo cesto Maribor-Zagreb smo
vsi težko pričakovali. Sedaj je ta
cesta zgrajena in po njej teče
vsakdanji promet. Na njej vidimo
vedno polno avtomobilov in celo po
več sto metrov dolge avtomobilske
kolone. Avtocesta je bila potrebna.
Prištevamo jo k mladim cestam, saj
še ni leto, odkar služi svojemu
namenu. Res je, da smo z njo veliko
pridobili, zbližali smo kraje, odprli
Haloze svetu. Vendar pa smo z njo
dobili nov problem, s katerim se iz
dneva v dan ukvarjajo organi javne
varnosti. Vozniki, ki vozijo po tej
cesti, niso samo naši državljani.
Lahko trdimo, da so naši državljani
na njej v manjšini. Največ
koristnikov te ceste so turški
državljani, naši zdomci in vsi tisti
tuji turisti, ki hitijo na naš Jadran, i
Voznik, ki se pelje po tej cesti, bo
takoj opazil, da je vsak trenutek v
smrtni nevarnosti. Udeleženci v
prometu na tej cesti se ne držijo,
nobenih prometnih določil, še manj
pa humanih načel do sovoznika.
Drzno prehitevanje nekaterih lahko
dovede do verižnega trčenja, saj
vidimo prehitevati vozila na takih
mestih in v takih pogojih, da
pametnega voznika zaboli glava.
Nekateri vozniki razvijajo po tej
cesti tako hitrost, da se trava in
grmičevje ob cesti kar šibi, tisti pa,
ki posluša tako vozilo, dobi vtis, da
je na letališču. Večkrat sem se že
peljal po tej cesti in bil v smrtnem
strahu, saj sem vsakikrat videl
najmanj eno prometno nesrečo.
Vozniki, kolesarji, vozovi, traktor-
ji in podobno, ki nimajo dostopa na
to cesto, se vključujejo v promet na
njej in povzročajo velike ovire.
Nekoč sem bil prvi na kraju
nesreče konjske vprege z deskami
naloženim vozom in voznika
osebnega avtomobila, ki je treščil v
enem izmed tunelov v neosvetljen
voz in je pri tem vozniku osebnega
avtomobila dobesedno odtrgajo
glavo. Večkrat sem videl mrtve
pešce, ki so se hoteli prebiti prek
cestišča in pri tem izgubili življenje.
Nezavarovani prehodi in nezavaro-
vani prevozi za vozila so prav tako
cesti povzročitelji nesreč. V promet
na tej cesti se želijo vključevati
vinjeni kolesarji, ki zanesljivo
povzročijo nesrečo.
• Vsak voznik, ki se je ali pa se bo
vozil po tej cesti, mora imeti vražjo
srečo,   da   prevozi   nekaj   deset
kilometrov in pri tem ne doživi
karambola. Istočasno bo vsak tak
voznik po vsej dolžini te ceste opazil
karambohrana in zažgana vozila,
križec, kjer so umrh ljudje, porušene
ograje mostov in podobno.
Parkirišča ob tej cesti so tako
onesnažena, da je vsak tak prostor
podoben smetišču.
Za dobro obvladanje vozila je
potrebna določena inteligenca, ka-
kor za druga dela. Vozniki na tej
cesti bodo morali paziti ne le na.se,
temveč tudi na druge udeležence v
prometu. Nemalokdaj me polije
kurja polt, ko vidim, kako prehiteva
vozilo, nasproti pa mu prihaja
kolona avtomobilov. Kdaj bo torej
uveden red in prometna varnost na
tej cesti?
fs
Sežgan avtomobil ob cesti in vsakodnevni primer vleke razbitega avtomobila.
Ponarejeni dolarji v Ormožu
Osmega avgusta letos je prišel v
hotel Ormož iranski gost in v njihovi
menjalnici menjal petdeset dolarski
bankovec. Tamkajšnja uslužbenka je
bankovec zamenjala in pri tem sploh
ni opazila nič nenavadnega. Pri
menjavi tega bankovca so iz potnega
lista tega gosta izpisati podatke, kot
jim velevajo predpisi o menjavi tuje
valute.
Hotel Ormož je ta bankovec z
ostalo tujo valuto odvede 1 v banko,
ta pa v narodno banko, kjer so
odkrili, da je bankovec ponarejen.
Komisija za prevzem valut pri
narodni banki Slovenije je ugotovila
v odvodu valut kreditne banke
Maribor, ekspoziture Ormož, z dne
31. 7. 1973 falsifikat bankovca
petdesetih dolarjev serije B1934 št.
B08299622 A.
Banka je takoj obvestila ormoški
hotel, banko in postajo milice z
naslednjim sporočilom:
Ponarejeni bankovec je izdelan na
precej dobrem papirju, nekoUko
pološčenem, le da je komaj
zaznavno tanjši od pravega. Papir,
ponarejenega bankovca ne vsebuje
zaščitnih svilenih plavih in rdečih
vlakenc. '
Na pogled je bankovec popolno-
ma enak pravemu, le da ima še
nianso sivo umazane barve, ki daje
bankovcu videz obrabljenosti. Por-
tret Georga Washingtona je v celoti
slabo reproduciran. Na njem so
vidne razlike v očeh, laseh, bradi in
ovratniku. Pri izpostavitvi bankovca
ultra vijoUčasti svetlobi je pona-
•■cjeni bankovec slabše reagiral od^
pravega. Hrbtna stran bankovca pa
je v celoti slabo reproducirana in
svetlejše barve od pravega.
Vse kaže, da je bil bankovec tako
strokovno izdelan, da ga niso mogli
takoj odkriti. Za tem ponarejeval-
cem dolarjev so vključili takoj
interpol, obvestili pa so vse banke in
menjalnice o potrebi stroge kontrole
pri prevzemu tuje valute.
fs
MANJ NATAKARJEV V
ORMOŽU
Hotel Ormož je za šolsko leto
1973/74 razpisal več prostih učnih
mest kuharske in natakarske stroke.
Za vsako učno mesto so razpisati po
štiri prosta mesta. Za vajenca
kuharske stroke se je javilo več kot
deset učencev, za vajenca natakarja
pa nihče. Po dolgem prigovarjanju
jim jc le uspelo dobiti eno vajenko
- natakarico.
V hotelu ugotavljajo, da jc zadnja
leta vedno manjše .zanimanje za
natakarski poklic. Istočasno so
omenili resno zaskrbljenost, ker
preti gostinstvu obdobje, v katerem
ne bodo imeli dovolj gostinskega
kadra.
fs
91
PTUJSKI POBALINI SI
DOVOLIJO TUDI TAKŠNO
ZABAVO
Naš zdomec, trenutno na dopustu
v Ptuju, Franc Antolič, nas je
obiskal zaradi naslednje novice:
V četrtek, 16. avgusta, sem bil v
Ptuju in po opravkih sem se hotel
vrniti domov. Prišel sem do
avtomobila in zalotil Franca Prose-
njaka iz Brstja, kako mi je jemal iz
zračnic ventilček. Zbežal je, ko pa
sem ga dohitel, dejanja ni hotel
priznati. Odpeljal sem ga na postajo
milice. Tudi tam se je odrezal z
lažmi. Organi javne varnosti pa so
mi pojasnih, da za izpuščanje zraka
iz zračnic ni ustreznega predpisa, da
bi storilca kaznovati.
S praznimi zračnicami sem moral
na črpalko, ker pa niso imeU
ventilčkov, sem moral menjati kolo
in s tem izgubil veliko časa.
Upam, da storilec ne bo nadaljeval
s tem, da bi takšne ,,usluge" delal še
drugim državljanom.
Komisija za delovna razmerja pri
Zavodu za varstvo in delovno
usposabljanje mladine
dr. Marijana Borštnarja, Dornava
objavlja naslednja
prosta delovna mesta:
1. 4 pomožne negovalke za določen čas in
2. gospodarskega delavca za nedoločen čas.
Pogoj: Ad 1.) prednost imajo kandidatke s končano
osemletko in da so polnoletne.
Kandidati naj dostavijo prijave z dokazili in življenjepisom
osebno. Rok prijave je 15 dni.
8 STRAN
tednik — Četrtek, 23. avgusta 1973
Nova ureditev dedovanja kmečkih zemljišč
18. juUja 1973 je Skupščina SR
Slovenije sprejela zakon o dedova-
nju kmetijskih zemljišč zasebnih
kmetijskih gospodarstev (kmetij).
Ta zakon je bil objavljen v Uradnem
listu SR Slovenije dne 25. julija
1973. št. 26. in stopi v veljavo
trideset dni po tej objavi, to je dne
26., avgusta 1973.
Že pred objavo tega zakona je v
našem časopisju bilo mnogo govora
o tem, da bo treba dedovanje
kmečkih posestev urediti in spreme-
niti dosedaj veljavna zvonita
določila, da bi se zagotovilo
dtjdovanje kmečke zemlje po
dedičih, ki so kmetovalci in kot taki
sposobni in voljni na dedovani
kmetiji živeti, gospodariti in si iz
donosov zemlje zagotoviti glavni vir
preživljanja. Obenem je bUo treba
tudi preprečiti špekulacijo s prekup-
čevanjem zemljišč. Med glavnimi
razlogi za novo ureditev dedovanja
kmečke zemlje pa spada tudi
preprečitev drobljenja kmečke zem-
lje. Doslej so ravno v zapuščinskih
postopkih sodišča morala drobiti
zemljo s tem, da so jo prisojala
mnogim dedičem, ki so potem ta
zemljišča drobili v male in celo
najmanjše kose.
Glavno načelo novega zakona o
dedovanju kmetijskih zem^išč je. da
more kmetijo praviloma dedovati le
en sam dedič, ta pa mora seveda biti
po pokhcu kmetovalec, ki živi in
dela na kmetiji in se iz njenih
donosov preživlja". Kmetija po tem
zakonu pa je vse, kar sestavlja
gospodarsko celoto in služi redni
kmetijski" proizvodnji. Poleg kmeč-
kih zemljišč spadajo pod pojem
kmetije tudi stanovanjska in gospo-
darska poslopja in ves živ in mrtev
inventar (gospodarsko orodje, živina
in drugo).
Kot dediča, ki je usposobljen
dedovati kmetijo, bomo torej v prvi
vrsti smatrah kmečkega sina zapust-
nika ah sinove in hčerke, če je
zapustil več otrok, ki so že za časa
življenja zapustnika živeli in delali
na kmetiji, ah pa se usposobili za
kmetovanje s tem, da so dosegh v
strokovnih šolah znanje, ki je
potrebno za moderno in sodobno
gospodarjenje na kmetiji. Kot
dediča bo treba smatrati tudi tistega
od zapustnikovih otrok, ki je s
svojim trudom ali zaslužkom (na
primer od dela v tujini) prispeval k
ohranitvi ali izboljšanju produktiv-
nih možnosti kmetije.
Predvsem zakon urejuje dedovanje
zapuščine - kmetije po ene rti
dediču, ki je kvaUficiran po
določilih zakona za dedovanje
kmetije. Ce je zapustnik zapustil
več dedičev, ki izpolnjujejo pogoje
za dedovanje, se morajo med seboj
dogovoriti, kdo od njih bo prevzel
kmetijo, če tega ne storijo
najkasneje v roku treh mesecev,
kateri rok določi zapuščinsko
sodišče, določi sodišče izmed
dedičev enega, ki prevzame kmetijo,
ostahm pa mora izplačati dedne
deleže v denarju po predhodno
izvršeni ocenitvi zapuščine.
Zakon vsebuje tudi določilo, ki
ščiti zapustnikovega preživelega
zakonskega druga v primeru, če je
več upravičenih dedičev. V takem
primeru ima preživeli zakonski drug
pravico do prevzema kmetije. Tej
pravici pa se seveda mora odpove-
dati v korist otrok-dedičev.
Važno določilo, ki je karakteri-
stično za Zakon je. da se kmetija v
nobenem primeru, razen ene izjeme,
ne sme deliti med dediče,, 9zii;Qma
sploh med dediščinske upravičence.
Zemljo more dobiti le eden od
dedičev v celoti, ostalim dediščin-
skim upravičencem pa mora izplača-
ti dedne deleže v denarju po
predhodni ocenitvi zapuščine. Roke
za ta izplačila določi sodišče,
praviloma ne smejo presegati dobe
petih let,'le izjemoma sme ta rok
doseči dobo desetih let. Zapuščin-
ska sodišča bodo imela v bodoče
mnogo več odločati v zapuščinskih
postopkih, kot je to bilo doslej.
Morala bodo upoštevati od primera
do primera razmere, v katerih se
odvija dedovanje. Omenili smo že
pravico sodišča, da določi rok za
odločitev več sodedičev o tem, kdo
od njih prevzame v naravi
zapuščino-kmetijo, pravico, da ta
izbor opravijo sama, če ne pride do
sporazuma sodedičev. Dalje smo že
omenih pravico sodišča, da določi
roke, v kterih mora dedič, ki je
kmetijo prevzel, izplačati dedne
odpravke v denarju sodedičem,
odnosno vsem dediščinskim upravi-
čencem. Nekatere druge pravice
sodišč, ko bodo vodila zapuščinske
postopke po novih predpisih, bomo
še sproti omenili.
Povedali smo že, da se kmetija v
zapiuščinskem postopku ne sme
deliti na več dedičev temveč, da jo
more prevzeti le eden od njih, drugi
pa dobe dedne odpravke v denarju.
Edina izjema po zakonu o
dedovanju kmetijskih zemljišč je
sledeča: če ni dediča, ki bi
izpolnjeval pogoje za dedovanje kot
kmet, lahko deduje kmetijo tudi
kak drugi zakoniti dedič, ki po
■določilu ČL 4. zak. o kmet.
zemljiščih izpolnjuje pogoje za
dedovanje. To slednje določilo je
širše od onega iz čl. 11. zak. o
dedovanju kmetijskih zem^išč. V
takem primeru lahko pride do
dedovanja na primer tudi dedič, ki
sam sicer ni kmet, pač pa ima
lastnost kmeta njegov družinski
član. Ce je takih dedičev več,
dedujejo kmetijo vsi, v takem
primeru pa se sme kmetija razdehti
po fizičnih delih.
Poglejmo sedaj postopek v
primerih, ko zapustnik ni zapustil za
seboj dediča, ki bi bil po zakonu
upravičen do dedovanja kmetije. V
takem primeru se dedovarije odloži,
medtem pa upravlja kmetijo začasni
upravitelj, ki ga na predlog
kmetijske zemljiške skupnosti ime-
nuje zapuščinsko sodišče. Rok
odložitve določi sodišče, ne srne pa
biti daljši od leta flni. V tem roku
mora kmetijska zemljiška skypnost
poiskati prevzemnika kmetije. Tak
prevzemnik je lahko kmetijska
organizacija združenega dela, lahko
pa prevzame kmetijo v dolgoročni
zakup  tudi kmet posameftik ali
skupina, -gozdove prevzame organi-
zacija, ki gospodari na tistem
območju z gozdovi. Kmet. zemlj.
skupnost pa ima tudi pravico
kmetijska zemljišča, ki spadajo v
zapuščino prodati ah zamenjati.
Prevzemniki po gornjih določilih
morajo plačati denamo odmeno za
prevzeta zem]yišča, ta denarna vsota
se določi po sporazumu med dediči
glede višine in plačilnih rokov, če
takega sporazuma ni mogoče
doseči, odloči o tem sodišče po
prevdarku glede na prilike. Ta denar
dedujejo nato dediči po splošnih
predpisih o dedovanju.
V primeru, da torej kmetijo
prevzame organizacija, ali kmet,
kakor gori navedeno, imajo dediči
pravico dogovoriti se s prevzemni-
kom, da se iz kmetije izločijo
poslopja (stanovanjska in gospodar-
ska) in kmetijsko neobdelovalno
zemljišče, živi in rnrtvi inventar ter
tudi objekti, kjer se izvaja kmečki
turizem.
Kaj smejo dedovati dediči, ki ne
izpolnjujejo pogojev o dedovanja
kmetij? Ce ne pride do prevzema
kmetijskih zemjišč, kakor gori
pDvedano, smejo dediči, ki ne
izpolnjujejo pogojev za dedovanje
kmetij, dedovati poslopja, stano-
vanjska in gospodarska, kmetijsko
orodje (in živino, neobdelovalna
zemljišča in turistične objekte, če
jih kaj je.)
Važna izjema, ko dediči, ki ne
izpobijujejo pojgojev za dedovanje
kmetij, je v primeru, ko občinska
skupščina na predlog kmet. zemlji-
ške skupnosti odloči, da morajo
celo kmetijo podedovati dediči-
nekmetje.
Pravice nedoletnih otrok posvo-
jencev zapustnika: če 'so dedni
upravičenci vsi nedoletni, se lahko
določitev dediča kmetije odloži do
polnoletnosti vseh nedoletnikov. Po
doseženi polnoletnosti eden od njih
prevzame kmetijo, ostali dobijo
dedne deleže v denarju. Ti dedni
deleži se lahko zvišajo, ali znižajo,
kakor so pač razmere med dednimi
upravičenci in kakor določi to od
primera do primera zapuščinsko
sodišče. Roki za izplačilo dednih
deležev so razhčni, določi jih zap.
sodišče glede na prilike v posamez-
nih primerih. Rok ne sme biti nad 5
let, v izjemnih primerih celo do 10
let. Dediči, ki bi jim sicer šel le
dedni odpravek v denarju, lahko ob
danih primerih dedujejo kmečko
neobdelovalno zemljišče, ki ni
pomembno za proizvodnjo. Ce bi na
primer ob nedoletnih dedičih
prevzela kmetijo zapustnikova vdo-
va, ali kateri drugi dedič s pogoji, bi
se dedovanje ne odložilo. Dedič pa
mora zagotoviti nedoletnikom, da se^
usposobijo za samostojno življenje.
Ti stroški se jim odbijejo od
dednega deleža.
Dedič podedovane kmetije ne sme
pogubno odtujiti v roku 10 let od
prevzema v dedovanju. Ce pa to k
stori, mora v roku enega leta kupiti
drugo kmetijsko zemljišče. Ce tega
ne stori, mora dedičem doplačati na
njihove dedne deleže, ki so bili
manjši ob dedovanju radi ozirov do
dediča- prevzemnika kmetije.
Zakon o dedovanju kmetijskih
zemjišč je delno tudi spremenil
zakonita določila zakona o.dedova-
nju. Glede oporoke je sprememba v
tem, da ni veljavna, če je oporočitelj
razpolagal s kmetijo v nasprotju z
določili zak. o dedovanju kmet
zemljišč. Glede volil je po novem
tako, da ne smejo biti volila kmet.
zemljišča, ali živi in mrtvi inventar.
Volila, denarna in druga (na primer
neobdelovalna zemljišča, ki so lahko
predmet volil) sme sodišče n,a
zahtevo dediča kmetije zmanjšati,
če bi ga preveč obremenjevala,
Dopolnitev nujnega dednega deleža
za zakonca, zapustnikove otroke in
posvojence je dopustna po določilih
zak. o dedovanju kmetijskih zem-
ljišč. Pogodbe - o izročitvi in
razdehtvi premoženja med živimi
(tkzv. pogodbe o dosmrtnem
preživaljanju) izgube veljavo, v
koUkor niso izvedene v zemljiški
knjigi še pred uveljavitvijo zak. o
dedovanju kmet. zemljišč.
Določila zak. o dedovanju kmet.
zemljišč in zasebnih kmetijskih
gospodarstev so način dedovanja,
oporočnega, ali zakonitega, močno
spremenila. Zakon dodeljuje zapu*
ščinskim sodiščem mnogo prilike,
da od primera do primera oaljšujejo
dediču, prevzemniku kmetije, da
izplača dedne opravke v denarju
sodedičem, vohla in da sploh
izpobii, obveznosti kot dedič, ne da
bi pri tem bila preveč omajana
njegova gospodarska pozicija kot
kmetovalca, ki si z obdelovanjem
kmetijskega zemljišča služi svojo
vsakodnevno eksistenco.
ODVETNIK
Jane Peter
Hiše s slamnato streho danes še lahko srečamo povsod v naših krajih;
Reporterjevo oko se je tokrat ustavilo na s slamo krito hišo v Halozah. Ti
kraji le počasi spreminjajo svojo podobo, prav zaradi tega pa so zelo
zanimivi.
Foto: FURMAN
TRUM ANO VA ZAPUŠČINA
VREDNA 610.000
DOLARJEV
INDEPENDENCE: - V zapuščin-
skem sodišču so odprli testament
bivšega pok. pred. Trumana in
ocenili   vrednost   zapuščine   na
610.000 dolarjev, osebno premože-
nje znaša 600.000 dolarjev, nepre-
mičnine pa 100.000 dolarjev. Višino
premoženja je pok. Truman zapustil
svoji vdovi Bess in hčerki.
testamentu je pripomba, naj bodo
na nagrobniku navedeni le najosnoi'-
nejši podatki iz njegovega življena^
J, M'
jpNiK — ČETRTEK, 23. avgusta 197«
STRAN 9
TRAGIČNA USODA
if^ok dan so me obiskali
je stala precej časa, ne da bi
nila Njen pogled se ni umaknil
^'"vlirkove postelje. Tišina je
z jgia neznosna, vendar je nikdo
■'"hn d pretrgati. Pri napol odprtem
"I u se je razločno slišal šum vetra,'
1 je v določenih zaporedjih podil
Kn\  bolnišnice.   Tu   in  tam je
jišal težko materino dihanje in
S ponovno tišina. ;
Koraki, ki so se ponovno pojavili
,kje na hodniku, so me predramili
:razmišljanja. Takoj za tem seje
ed vrati prikazal oce. Za trenutek
f obstal, nalahno je odrinil mater,
da si je naredil prostor in nadaljeval
rotk postelji.
Kaj je bilo s teboj, Murko? Seje
i moralo kaj takega zgoditi in to prav
i S™ Kako bo sedaj? Veš, toliko
Ln, računal nate ... Tako hudo mi
je da ti tega ne moreš vedeti.
Vseeno pa sem vesel, da si ostal živ.
Vsem, ki so ti pomagali, se moram
zahvaliti. Toda Mirko, kako bomo i
sedaj živeli? " I
Oče je govoril še naprej, vendar ga j
nisem več slišal. V misli se mi je i
vračala pošastna podoba vagonov, i;
kako drvijo prek mene in mi ščipajo i
noge kakor mravlje. >|
„Mirko!" je pretrgala tišino'
mama. ,,Vsi smo te imeli radi, pa si ,
kaj takega še v sanjah ne bi mogli ^
predstavljati. Vsak dan te bomo|
obiskah, da ti bo lažje. Tudi take j
reči, ki jih imaš rad, ti bomo j
prinesli."
Bila sta še kakih deset minut pri J
meni pa sta morala oditi. Prišli so^
zdravniki. Iz njihovega obnašanja
sem lahko spoznal, da so zadovoljni'
z mojim stanjem. Stopili so v kot in;
se nekaj pomenkovati. Z glavami soj
prikimavati in odkimavali. Eden je-;
prišel k meni. <
,,Mirovati moraš, pa bo šlo. Saj si.;
korajžen, to smo že opazili. Če bo i
kaj narobe, pokliči. Tam je zvonec." ;
Pokazal je na stikalo in odšel si
kolegi iz sobe. Ostal sem sam v sobi. \
Hotel sem zaspati pa nisem mogel.;
Misli so se vračale samo v'
preteklost, še bolj pa so mi uhajale v ;
prihodnjost. V ušestih mi je ostal]
očetov glas in se vračal nazaj: ,,Veš,j
toliko sem računal nate . . . Tako'
hudo mi je, ti tega ne moreš vedeti." j
Za trenutek sem se spomnil, kako je ;
mati vsa potrta stala in poslušala, j
Nič ni govorila. Ne, to ne bo držalo,;
da ni govorila, saj sem jo razločno|
slišal, kako je dejala: ,,Vsak dan te i
bomo obiskali, da ti bo lažje. Tudi
take reči, ki jih imaš rad, ti bomo^
pnnesli."
Dnevi so minevati in vsak dan je,
prišla mati k meni. Tudi oče je-
prihajal, vendar ne vsak dan. Prihajal^
je tudi mlajši brat. Vedno, kadar je i
prišel, mi je bilo lepo. i
Šest mesecev so iz dneva v danj
prihajali. Trudili so se, da mi je btio^
lažje. Prihajati so, da bi me videli, j
Vseh teh šest mesecev je bilo zame i
tako dolgih kot šest let. Komaj sem:
čakal, da bom doma. Takrat pa semv
se spomnil, da sem bU pred šestimi'
meseci vesel v vsaki družbi, sedaj pa
sem brez nog in da bo invahdski:
voziček edini, s katerim se bom
premikal.    Nadaljevanje prihodnjič j
SEDEM MILIJONOV
TUJIH DELAVCEV
VZ.\HODNI EVROPI
Bonn: V desetih zahodnoevrop-
skih državah je zdaj zaposlenih
edem milijonov tujih delavcev. O
niitiovih problemih so ie v Bonnu
pogovarjali predstavniki vlad in
mednarodnih organizacij. Sklepov
rjšo sprejeti, Izmenjali pa so mnenja
o izkušnjah v zagotavljanju stano-
vanj za tuje delavce, šolanju otrok in
nezakonitem poslovanju. Tuji de-
lavci so poseben problem v Švici, saj
;e v tej državi že vsak tretji delavec
u tujine. V Zahodni Nemčiji je
zaposlenih 2.400,000 tujcev, v
Britaniji 1,600.000, Franciji
1,200.000. v Švici 900.000, Belgiji
::0,OOO, švedski 218.000, Avstriji
:05,OOO. na Nizozemskem 125.000
r.vboksemburgu 37.500.      J. M.
ŽRTVE AVTOMOBILSKIH
NESREČ
Avtomobilski klub v Kanadi je
|iide!al statistiko in ugotovil, da je
odieta 1900 do leta 1970 približno
IS milijonov ljudi izgubilo življenje
^avtomobilskih nesrečah.
Slikarka s svinčnikom
V majhni zagorski vasici Bedenec
živi svojevrstna slikarka. Za svoje
ustvarjanje uporablja le svinčnik in
papir. Mnogi vprašujejo, kako je
mogoče s svinčnikom narediti sliko,
ki je zelo podobna fotogratiji.
Slikarko Anico smo obiskali na
njenem domu. Na pragu hiše nasje
pozdravila njena mama. Anica nasje
smeje se sprejela in ni trajalo dolgo,
da nam je pokazala poslDcan papir.
Povedala nam je, da sije, kojc bila
stara leto in pol, poškodovala
hrbtenico. Od takrat naprej je
nezmožna za težje delo. Vedno je
doma in se večkrat dolgočasi. Ima
nekaj prijateljic, vendar so vse zelo
zaposlene, da nimajo mnogo časa za
obiske pri njej. Iz dolgega časa je
nekega dne pričela risati; najprej je
prerisovala slike, nato je risala
podobe iz narave, sedaj pa že
portrete. To ji jc v veliko
zadovoljstvo in razvedrilo. S
slikanjem si kaj prisluži, vendar ne
slika mnogo in tudi ne za denar.
Tistim, ki jim napravi kakšno sliko,
ji dajo nekaj denarja, ki ga porabi za
papir in svinčnike.
Zelo si želi toliko risati, da bi si s
tem kaj zaslužila. Ančka jc invalid
in edini dohodek ima, če ji kdo da
kakšen denar za sliko. Povedala je,
da z vsake fotografije zna s
svinčnikom napraviti veliko sliko.
Vsem, kiji želijo pisati in vsem, ki
bi si želeli pri njej naročiti večjo
risbo s fotografije, sc priporoča
ANICA RUDNIČKI, BEDENFC
104, pošta IVANFC, Hrvatska
42240
Iz spisov dr. Jožeta Potrča
14
Jugoslavija je prva država, ki je uvedla v šolo pouk
socialistične morale. Vse, kar nudi teorija idej klasikov
marksizma, kajti niti najbolj splošne njiliove moralne ideje
niso postale splošna last. med ljudmi, kar pa mora teoretično
še posplošiti - to naj da naša šola mladini! Pedagoge
socialistične Jugoslavije pa čaka velika naloga, da pouk etike
metodološko obdelajo in ga včenijo v vsestranski vzgojni in
učni sistem socialističnega šolstva Jugoslavije".
(Za dosledno socialistično vzgojo)
,,Ko smo leta 1952 uvedli socialistični moralni pouk, nanj
nismo bili dovolj pripravljeni in še danes nismo. Veliko
število kadrov obvlada politično stran znanstvenega
socializma, na področju etike se bo večina ustvarjalnega dela
šele moralo izvršiti. Potrebna je tudi popularizacija nekaterili
idej klasikov marksizma, kjati niti najbolj splošne njihove
moralne ideje niso postale splošna last. Širijo se včasili celo
„načelna" in ,,revolucionarna" stališča, ki jih je Lenin
označil za docela nemarksistična in celo nesocialna,"
(O znanstvenem pogledu na svet in o etičnem preporodu
Iz diskusije na VII. kongresu ZKJ)
ESPERANTO DOMA IN PO SVE-
TU
Po končani mednarodni konferen-
ci učiteljev in profesorjev esperanti-
stov. bilo jih je okoli 90 iz 7 držav,
jih jc nad polovico odšlo na 58.
SVETOVNI ESPERANTSKl KON-
GRES V BEOGRAD. Eden izmed
važnih sklepov jc uvedba mcdnai-od-
ne šole, prihodnje leto v Sibeniku.
V Beograd so odpotovati tudi
udeleženci predkongresa iz Ljublja-
ne. Žal se nismo mogli udeležiti tega
srečanja. Skupina esperantistov iz
12 dežel, ki so bili na Voglu, so
poslali pozdrave ptujskim cspcranti-
stom.
Po kongresu v Beogradu, kjer je
zbrano 2000 esperantistov iz 43
držav, jih bo precej odšlo v Grčijo,
mnogi pa sc bodo udeležili
počitniške kolonije v znanem
csperantskem kampu v Primoštenu.
Objava
Oddelek za občo upravo Skupščine občine Ptuj
ima večje število najdenih moških in ženskih dvo-
l^oles. Lastnike pozivamo, da se zglasijo v pisarni od-
delka za občo upravo v Ptuju, Srbski trg 1, pritličje
soba št. 10, najpozneje do 24. avgusta 1973 do 12. ure
s pismenimi dokazili o lastništvu (garantni list ali ra-
fun trgovine s tovarniško številko dvokolesa) zaradi
Ugotovitve lastninske pravice.
Najdena dvokolesa, za katera lastništvo do na-
^'edenega roka ne bo dokazano, bodo prodana na
javni dražbi
•^i bo v ponedeljek, 27. avgusta 1973, ob 9. uri na dvo-
'jjču občinske zgradbe (magistrata) na Trgu mladin-
^•^ih delovnih brigad št. 1.
Iz pisarne oddelka za občo upravo
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 23. avg^^j^
SLOVENSKA LIRIKA V TUJEM
PRISTANU
(RETROSPEKTIVNA IMPRESIJA SLOV. LIT. VEČERA
V GRADCU)
Nesmiselno bi bilo go-
voriti o razlikah slo-
venske in nemške liri-
ke; važno je, da stoji-
mo pred liriko brez
predsodkov, da smo
zreli akceptirati bliž-
nika in njegovo iska-
nje.    (Peter Kersche)
Pred teboj ovekovečeno medita-
cijo ne sodi pripisovati posledici
strokovne interpretacije nekega
literarnega večera, še manj nepo-
trebni ambiciji danega subjektiviz-
ma; vse prej sem si omislil potrebo
referenduma, ki bi naj po svojih
zmernih sposobnostih „na svetlo
dal" specifično literarno zmes
razpadajočih rim, pajčevinastih
oblik, sodobne maditažne metafore
in naposled njeno asimilacijo v
tujini.
Na brvi čez strugo preživelega - k
današnjemu, me je vseskozi vodila
spontana intuitivnost, se pravi
neposredno notranje spoznanje, ki
me je z neko nadčutno previdnostjo
posadilo med hrske pevce. Tak kot
sem, sc pravi duhovno nezavarovan,
sem se zaril v brazgofino obdobja, ki
se je pred menoj razpelo v stanje
sodobne jezikovne omike, pritrjene
na tečajiii refleksivnosti in emocio-
nalnosti. V simbiozi teh pojmov je
pravzaprav bila spočeta praktična
ustvarjalnost naših literarnih gradbe-
nikov in si je kot taka neopazno
izdolbla ugledno mesto na dokaj
obdelani parceH pri naših sosedih.
Umetnkom je končno le uspelo
najti pravilno zvezo med umetnino
in uživalcem, ne glede na to, da se
človeku pri absorbiranju tega ah
onega duhovnega opusa neprestano
vsiljuje asociacija, ki zavaja organi-
zem k nepopobemu doživljanju; pri
tem nastane navidezni odklon med
duhovno daritvijo in višje organizira-
nim bitjem. Toda prav ta globalna
zveza je morda edino merilo
popolne recepcije in s tem
neposredna obogatitev obstoječega
individuuma, ki ga lahko dvigne v
nadpoprečno vsakdanjost. Gre torej
za sinhronični dogodek, kjer
pričujoča umetnostna disciplina
sovpada s sorodno umetnostno
panogo, zato je treba obe hkrari
sprejeti, kot nekakšno kompleksno
dvigalo.
Oni večer jc slovenska lirika
gostovala pri sosedih - Avstrijcih.
Prišla je brez hrupa - skoraj
neopazno in se nastanila v nekem
kulturnem svetišču štajerskega glav-
nega mesta. Dr. Lcndl je pozdravil
navzoče, zlasti gostom iz Jugoslavije
se je zahvalil za obisk. Literarnega
večera so se udeležili France
Forstncrič, H, Vogel in Marjan
Kramberger. Po uvodnih besedah se
je Peter Kersche lotil veznega teksta,
pesmi pa je prebrala Groeblerjeva.
Njena interpretacija ni bila kdo ve
kako dobra, toda ženica se je
trudila. Publika je sprejela našo
poezijo s prisrčnim navdušenjem in
spoštljivim odnosom. To potrjujejo
številni komentarji, objavljeni v
graškem časopisju. Tako piše
Tagespost, da se slovenska lirika
lahko brez predsodkov enako
vrednoti z nemško, Neue Zeit
kornentira o našem stilu in oblikah
ter upa, da bo še kdaj prišlo do
ponovnega srečanja. Wahrheit govo-
ri o bogati Uterarni tradiciji naše
dežele, medtem ko se Kleine
Zeitung sprašuje, če se slovenska
lirika nahaja v getu? Enoje gotovo,
da slovenska hrika ima enake težave
kot vse ostale v svetu. Komentator
želi, da bi se čimbolj plasirala na
svetovni trg, saj ne reprezentira
samo slovenske, temveč mednarod-
no avantgardo.
Da je večer uspel in da je
avstrijsko občinstvo imelo mrorda
prvič priliko se soočiti z hterarnimi
vrednotami naših duhovnih velika-
nov, so brez dvoma krvavi žulji
Petra Kerscheta, ki je bil neposredni
pobudnik te kulturne manifestacije
in kar je najvažnejše: Kersche je
večino pesmi prevedel - prepesnil.
Lahko rečem, da gre trenutno za
najboljšega prevajalca - posredoval-
ca naših kulturnih zmogljivosti in
dosežkov v nemško govoreči svet.
Pbter Kersche je bil rojen v
Mixnitzu. Po srednji šoli se je vpisal
na graško univerzo za slavistiko in
germanistiko. Tu sem ga prvič srečal
in v seminaru, kjer smo „obdelova-
li" nemške balade, je že takrat
napravil vtis obetajoče osebnosti.
Kersche trenutno pripravlja diserta-
cijo o nastanku slovenskih prevodov
v nemščino. Razen tega je objavil
vrsto literarnih razprav in drugih
sestavkov s področja slovanske
filologije. Kot sem zvedel, bo
Kersche pričel v kratkem prevajati
nekatera dela naših ptujskiji hterar-
nih ustvarjalcev. Prevedena bodo
nekatera dela J. Emeršiča, Cimer-
mana in drugih. MARKEŽ
P. Kersche
ZINKA:
Ubežnik
Noč temna vsepovsod,
le bleda luna v presledkih
izza oblakov pokukava,
da razsvetli nebesni svod.
Počiva vse, v bUžini list šušti;
iz daljave sliši se
bučanje razbesnele reke,
ki glasno buta ob peči.
Ustavim, se, prisluhnem tu za hip
povsem jasno razločujem
šuštenje lista: trepet jc moje duše,
bučanje reke pa srca utrip.
Sveth se spet, kaže luna svoj obraz
brezbrižno tam po nebu
pot svojo nadaljuje,
le kam, ubežnik jaz?
Kam dal bi se, obraz svoj kam bi skril
preganjan zdaj po svetu
iz teme v temo tavam
obleko v vrv sem zvil.
POZABLJENE UMETNINE
Fotomontirana slika prikazuje dva izmed številnih žrtvenikov(o;
v Studeniškem samostanu pod Bočem, ki sodi med najlepše v Slov;
samostanski cerkvici hranijo tudi mumijo vernika iz časov rimskegair.
ko je bilo krščanstvo še v povojih in so se takratni privrženci nove
skrivali v zapuščenih stanovanjih in podzemnih prostorih - katak;
Slika spodaj.
Morebitnim turistom in obiskovalcem priporočamo, da si ni
skozi Studenice ogledajo še cerkvico svete Ane, izvir in kanjoni
potoka nad Studenicami; krepkejšim pa priporočamo tudi obiski
studeniški poti potrebujete do planinskega doma na Bočuuro in pop
hoje. Dom je odprt. Dobrih sedem kilometrov od Studenic proti Mš-
znan turistični objekt - letovišče grad Štatenberg.
Osnovna šola »Tone žnidarič«
v Ptuju
razpisuje
delovna mesta za
1.* slov. in srbohrv. jezik, za nedoločen čas — ^'
2. zgodovino in zemljepis za določen čas.
Stanovanj ni. ^„
Prošnje pošljite do vključno 29. avgusta 19'"
jEDNiK — Četrtek, 23. avgusta 1973
stran 11
Srečo lahko kupite od Jaka
Kar poglejte, kako je vedno vesel! NJegov hudomušen nasmeh
pripoveduje, da je pobi sreče. Vedno, kadar ga srečate, je obkrožen z tistim,
ki si želijo sreče. Jaka jim vedno pripoveduje, da bodo ,,zadeh" in prav tisti
ki bo kupil od njega loterijsko srečko, bo zadel kar se da največ, Jaka je
namreč prodajalec loterijskih srečk v Ptuju.
st
Še: Zakaj študen-
tom potreben
klub?
2. avgusta je bil objavljen odgovor
na naš članek v Tedniku, na
katerega moramo dati pojasnilo.
Zelo nam je žal, da je prišlo do
takšnega nesporazuma pri prebira-
nju našega članka o delu Kluba
ptujskih študentov, kar se kaže v
odgovoru tovarišice Marije Sreteno-
vič - predsednice komisije za
icrvodajalstvo pri osnovni organizaci-
ji RK Ptuj.
Študentje dvorane nismo dobili,
ne zato, ker ste vi prosili pred nami,
temveč je bil glavni argument pri
zavrnitvi naše prošnje, da se v
mladinskem klubu nikoh ne bo
točilo alkoholnih pijač (!). Ko ste vi
dobih dvorano, smo bih prizadeti le
zato, ker vodstvo kluba nima
enakega odnosa do vseh.
Z vašo trditvijo, da je za
krvodajalce, ki so mnogokrat dajali
kri povsod prostor, se strinjamo.
Nejasnost je le v tem - za dvorano
nismo bili prikrajšani zaradi vas
krvodajalcev, saj smo jo potrebovali
teden dni pozneje kot vi. Tudi
veselja, ki ga tako redko uživate,
vam ne zavidamo. Radi bi vam
povedali, da smo člani kluba že
zavzeli mesto med vami, saj se
udeležujemo krvodajalskih akcij, ki
se redno organizirajo na fakultetah,
visokih in višjih šolah v Ljubljani in
Mariboru.
za Klub ptujskih študentov
Božo Glazer
Civilni krst na ptujskem
matičnem uradu
18. avgusta, tega leta so imeli na ptujskem matičnem uradu v Ptuju
civilni krst. V ta namen so nabavili lepo, belo pobarvano zibelko, vsaka
mamica, ki bo pripeljala svojega novorojenčka li krstu, pa dobi lep šopek in
darilo za otroka.
Starša dekhce Mateje, kije bila civilno krščena v ptujskem matičnem
uradu, sta Zdenka m Janez Miklavc iz Polzele 77, botra pa je Zlatka Pišek z
Brega pri Ptuju.
Foto: Langerholc
Kaj predstavlja slika?
Slika predstavlja ansambel, ki je zmagal na 1. festivalu narodno
zabavne glasbe v Ptuju. Kateri ansambel je to, s katerimi melodijami
je nastopal v finalu festivala in kateri vokalni solist je nastopal z
ansamblom? Vaše odgovore pošljite do torka, 28. avgusta v naše
uredništvo.
Na sliko prejšnjega tedna smo prejeh mnogo pravilnih in
nepravilnih odgovorov. Slika je predstavljala Pariški trg v Rio dc
Janeiru, bivši prestolnici Brazilije, ki ima nad 4,5 milijona
prebivalcev. Sedanja prestolnica je Brasilia-mesto, ki so ga pričeli
graditi leta 195 7 v centru brazilskih pragozdov. Izžrebana je
MARINA DOBNIK iz Kun&otc,3Q .-.62325 Kidričevo.
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 23. avgusta 15.
Dr. Fran Brumen:
Rak v želodcu
2. NADALJEVANJE IN KONEC
Očitna je zelo velika razlika v
uspešnosti zdravljenja, skorajda ne-
verjetna. Kolikor so ti podatki točni
in zanesljivi, gredo prav gotovo NA
RACUN zgodnjega odkriva-
nja raka v želodcu. To pa bi
pomenilo, da moramo svoje diagno-
stične načine temeljito revidirati in
jih izpolniti. Pri tem delu bodo
odigrah najpomembnejšo vlogo anti-
karcinomski dispanzerji.
Ker je želodec tak organ, da je
dostopen izčrpnejšemu diagnostici-
ranju po različnih metodah, bi bilo
najsmotrneje ustanoviti dispan-
zersko diagnostični tim
samo za raka v želodcu in
to seveda za primerno veliko
področje. Pri takem delu ne sme biti
polna čakalnica in ne sme zdravnika
pritiskati čas. Ce bi bUi vsi tisti
bolniki, ki so potencialni kandidati
za raka v želodcu vključeni v
posebno in strokovno dobro organi-
zirano sistematsko obravnavanje, bi
bih uspehi odkrivanja te usodne
bolezni prav gotovo mnogo boljši.
Uspehi pa bi bili vrhunski le tedaj,
če bi bilo ^vodstvo takega dispanzer-
ja v rokah doslednosti in nepopust-
Ijivosti. Nekako tako. kakor je bila
vodena ,,haloška akcija" proti luesu:
obvezni NACINI in termini
ponovnih pregledov. Pri
takem delu je najbolje uvesti
datumsko kartoteko. Za vsak
delovni dan planirati določeno
število določenih ponovnih pregle-
dov. Tiste bolnike, ki se ne odzovejo
ob določenem terminu, preložiti za
en teden (zadržani zaradi ev. bolezni
in drugo) Nato sledi priporočen
pismen poziv, če ne uspe, je
potrebno poslužiti se razUčnih
drugačnih možnih načinov. Pri
obveznem aritiveneričnem delu smo
v skrajni sili imeli na razpolago celo-
eksekutivne organe.
Med zelo uspešne načine ugotav-
ljanja raka v želodcu spada tudi
takoimenovana citološka metoda,
po kateri iz izpirkov in brisov
želodčne notranjosti pod drobnogle-
dom poiščemo ev. rakaste celice, ki
se pri tej bolezni stalno odkrušujejo.
Metoda je dokaj zanesljiva kot
dopolnilo ostahm preiskavam in je
uspešna v ca. 50 %.
Ugotovitve iz raziskav želodčnega
soka pri rakastem obolenju niso
zadostne in ne merodajne. Njihovi
rezultati so le indirektni in
neznačihii ter radi tega uporabni
tudi le kot pomožna preiskava.
Opisane so že pri ostahh obolenjih
želodca.
I^azpoznavno diagnozo je po-
tre Ijno razčistiti predvsem napram
nerakastim razjedam in ostahm
bulavim obolenjem želodca.
Zdravljenje za vse narasline
operativno. Le rakaste narasline
kirurgi izluščijo iz stene želodca,
dočim je pri rakastih potrebna
radikalna operacija, ki stremi za
tem, da poseže čim dalje mogoče v
še zdravo tkivo. Pri nekaterih vrstah
rakastega obolenja dodamo po
operaciji še zdravila, ki zavirajo
razvoj rakvih cehe in obsevanja.
Rakasta obolenja so za boleznimi na
srcu in krvnih obtočihh najpogostej-
ša in postajajo zato čedalje večji
sociahii problemi. Tako je prav ob
pravem času pomisliti na možnost
te   bolezni,   toda   potrebno   je
Čuvati   se   pretiranega
strahu in zaskrbljenosti,
ki cesto prizadeva ljudi tudi takrat,
ko ni potrebno.
Srčne bolezni
Srce je osrednji motor našega
telesa, ki poganja kri po žilah, da bi
celice dobile dovolj hrane in kisika,
pa tudi da bi se izpral iz njih
porabljeni material. V bistvu je srce
votla mišica, na poseben način
zgrajena, ki ima podložno notranjo
steno, s katero sta ločena leva in
desna polovica in vsaka od teh je še
posebej predeljena na prekat in
pretin. Med prekatom in pretinom
je poseben ventil ali zaklopka, ki
pušča praviloma kri le v eno smer.
Srce leži v posebni vreči, ki ji.
pravimo osrčnflc.
Ce se vnamejo zaklopke, govo-
rimo o edokarditisu, če se vname
srčna mišica, je to miokarditis, če
pa osrčnik, je perikarditis. Ce je
vneto vse skupaj, potem pravimo da
gre za pankarditis.
Posledica vnetja srčnih zaklopk je
navadno srčna napaka, kar pomeni,
da se zaklopke ne zapirajo več
dobro. Pri insullcienci kri uhaja
nazaj, pri stenozi pa zaradi zoženja
težko prehaja skozi zaklopko.
Posledica vnetja srčne mišice je
običajno zmanjšanje njene moči,
posledica vnetja osrčnika pa
zarastline različnih velikosti. Vsaka
posledica bolezni na srcu je seveda
neprijetna in bolj ah manj usodna za
bolnika, čeprav lahko dočaka veliko
starost.
Povzročitelji vnetij srca so.
različni, največkrat pa je vzrok
revmatizem. Tudi vse nalezljive
bolezni ga laliko okvarijo, posebno
davica in škrlatinka. Od strupov je
najbolj pogost alkohol.
Kot pri vseh vnetjih, zboli laliko
srce   akutno   ali   pa  je   bolno
kronično. Ker potekajo aU,
oblike bolezni srca s sploj!'
slabostjo, vročino in večinom?
zvezi z drugimi boleznimi, jih ^
bomo opisovah; zanimajo 1
posebej kronične bolezni, ker nu
navadno ne pazimo tako in grgS
pri njihovem zdravljenju bodisi
zdravilih bodisi pri dieti, deluj
naporu.
Začetni znak srčne dcvare;
navadno hitrejše utripanje žil |i
običajno, kar se posebno pokaže«
vstajanju in ležanju; temu
pridruži pozneje lahko tudi nepn
len utrip. Pojavi se težko in hit^
dihanje pri najmanjšem napom!
hoji v hrib ali po stopnicah. K tej
se pridruži kašelj, ki se pojay|
posebno ponoči. Izpljundc
rjavkastordeč, včasih tudi nia
krvav. Iz tega se lahko razv^i
napadi težkega kašlja z lov^enjt
zraka in dušenjem, čemur pravin
srčna astma. Pojavi so bledica
rahla vijoličasta barva nohtov,noj
ustnic in uhljev, pozneje ||
nekaterih srčnih boleznih pomodi
okončine in ves obraz. Ponočinn
srčni bolnik večkrat na voč;
pojavijo se otekline gleži|f
pozneje se začne nabirati tekočini
trebuhu in drugod.
Srčni bolnik v vseh stopijj
bolezni mora ubogati zdravnika,!
mu predpiše ustrezno dieto
zdravUa. Od tega je odvisno njego
zdravljenje. Prav isto velja:
počitek oziroma za delo. Se
discipliniran bolnik lahko svo
bolezen prav prenaša se naj
navadi in svoje stanje izboljša. Tre
je vedeti, da je srce organ, 1
praktično brez počitka dela ;
rojstva do smrti in da je 1
njegovega dela odvisno vse dni|
Vsi pa jadi^ živimo. .
Hočete shujšati?
Sodite med tiste, ki neštetokrat
poskušajo s shujsevalnimi kurami in
so ,.od jutra do večera" lačni,
potem pa po treh dneh z lakoto
odnehajo?
Objavljamo nekaj drobnih zvijač,
ki vam bodo pomagale, da boste
lažje prevarili svoj dober tek - in
manj jedli!
Preden sedete k mizi, stisnite
dobro pas! Morda se vam bo zdelo
otročje in neresno, toda motite se. S
tem ko stisnete pas, stisnete tudi
želodec. Tako preprečite njegovo
močnejše krčenje in odpravite
občutek lakote.
Pa - recimo - meso. Namesto da
ga sesekljate na koščke, ga zrežite
na večje kose. Zakaj? Zato da vsak
grižljaj dolgo in dobro z zobmi
obdelujete. Tako se bo zmanjšalo
izločanje želodčnih sokov, ki so
poglavitni spodbujevalci dobrega
teka.
Verjetno ste žc opazili, da niste
lačni - ah ne vsaj preveč - če nekaj
dni zapored uživate isto hrano.
Torej: jej te nekaj dni eno in isto jed
(ostahm družinskim članom priza-
nesite!) pa boste čudežno obrzdaU
svoj dober tek.
Poskusite jesri trdo kuhana jajca!
Zibano je. da takšna jajca ne rede,
vrhu tega pa so zelo nasitna; mpogo
bolj kot ocvrta ah mehko kuhana.
Črtajte iz svojega jedilnika odveč-
no kohčino soh. začimb in gorčice!
Vedeti morate, da začimbe pospešu-
jejo tek, i7.zivajo močno krčenje
želodca in - lakoto.
Poskusite tudi takole: tik pred
kosilom ali večerjo zaužijte kocko
sladkorja: Ca kadite, si tik pred
kosilom prižgite cigareto! Tek bo
mnogo manjši.
In končno: poskušajte polagoma
zmanjšati kohčino kruha, ki ga
dnevno užijete. Jejte več sadja,
zelenjave, predvsem solat!
Zdravila in prometne nesreče
Po podatkih, ki jih nudi Avto-
moto zveza Jugoslavije, je bilo
lansko leto v Jugoslaviji 39.791
prometnih nesreč (2,2 % več kot
1971. leta), v katerih je bilo 4.477
mrtvih in 5.500 poškodovanih oseb.
Od skupnega števila mrtvih je na
cesti našlo smrt 1.665 voznikov,
1.510 pešcev, 1.008 potnikov in 17
ostalih udeležencev prometa.
Mogoče se shši neverjetno, toda
ugotovjeno je, da je prek 12%
nesreč na cesti posledica raznih
zdravil, ki jih zaužijejo vozniki.
Strokovnjaki pri avto-moto društvu
Jugoslavije so zaskrbljeni, ker število
voznikov, ki jemljejo razna pomir-
jevalna sredstva, vse bolj narašča in s
tem tudi možnost večjega števila
nesreč, s katerimi smo že tako na
vrhu evropske lestvice. To so razlo-
gi, zaradi katerih je zvezni sekre-
tariat za delo in socialno pohtiko
pričel akcijo, ki omejuje jemanje
zdravil pri osebah, ki sodelujejo v
prometu.
Nekaj mesecev po tej akciji je
aAvto-moto društvo zadovoljno z
dosedanjimi prizadevanji. Omejitev
jemanja zdravil za voznike (štiri ure
pred vožnjo in med vožnjo) je
vpisana v knjigo pravil o varnosti
cestnega, zračnega in železniškega
prometa. V tem času je bilo
anketiranih okrog 20 proizvajalcev
zdravil, ki so pripravljeni sodelovati
v tej akciji. Proizvajalci morajo v
navodila, ki so priložena, vnesti tudi
opozorilo: „Zdravila voznik ne sme
uporabljati 4 ure pred vožnjo in
med vožnjo."
Avto-moto društvo Jugoslavije pa
še ni zadovoljno. Ker malo ljudi
bere navodila, so organi javne
varnosri prisiljeni prepoved uživanja
sredstev predpisati z zakonom. Po-
dan je tudi predlog, da se med
tovarniški tekst na ovoju zdravila
vtisne v dobro vidljivi barvi poseben
znak nevarnosti. To bi moralo
opomniti voznika, da prej dobro
premish, preden vzame kako zdravi-
lo proti glavobolu ah za pomiritev,
ki se prevečkrat najdejo v predahh
avtomobilov naših voznikov.
TURISTIČNO DRUŠTVO
V ORMOŽU - PASIVNO
Pred letom so na po
občinskih mož osnovah tuis'
društvo, ki bi moralo skrbe
turizem v Ormožu.
Turistično društvo vOrmol
moralo predvsem navezati
stikov s privatniki, ki bi.
pripravljeni oddajati sobe. Tott
velikega pomena, saj prihaja
kraje vehko turistov, ki bi ^
tukaj bivati nekaj časa. Z zašel
sobami bi povečali sedanje pKl
tvene zmogljivosti. Turistično
štvo bi lahko tudi izdalo pr(<
teh krajev. Edini prospekti, •
imajo v Ormožu, so prosi
hotela.
OBSOJENA ZARADI
KRUTOSTI
Philadelphia - Dva dečj
starosri 1(J in 11 let sta bila o"
v varstvo namesto da bi ju po^j
zapor, ker sta pretepla. P",,
oropala in zažgala neko 84. j
vdovo.
Lovska družina »Bresnica«
priredi 26. 8. 1973 lovsko veselico. Ob otvoritvi veselice ob 9/:
se bo pričelo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe zaek?
LD in posameznike. Ekipe LD, posamezniki ter ljubitelji glasb
lovskih in drugih specialitet in dobre kapljice vljudno vabljeni.
Se priporoča LD Bresii'
xed^^^ — Četrtek, 23. avgusta 1973
stran 13
Ko nabiramo gobe
Začetniki naj bodo pri nabiranju
gob skrajno previdni. Prevelika
korajža se kaj hitro maščuje. Zlato
bomo nabirah samo take vrste, kijih
dobro poznamo in pri katerih je
zamenjava s strupenimi vrstami
izključena. Za neznano gobo ni
dovolj, da jo površno primerjamo z
včasih slabo in pomanjkljivo sliko v
knjigi, ki jo nosimo s seboj. V takem
primeru si je treba vzeti nekaj časa
in prebrati opis gobe ter preverjati
znak za znakom, ah se ujema z vrsto
gobe, ki je pred nami. Posebno pa
moramo biti natančni pri našem
opazovanju, kadar se srečamo z
gobami zelene ali bele barve, ki
imajo pod klobukom lističe. Zlasti
moramo paziti, da take gobe ne
odrežemo nekje v sredini beta, pač
pa moramo imeti pred seboj vso
gobo, torej tudi del, ki je v zemlji.
Nikdar ne smemo verjeti starim
pravljicam, češ da so užitne gobe
prijetnega, neužitnega pa zoprnega
duha ah okusa. Ne poznamo namreč
znakov, po katerih bi lahko kar prvi
hip ločih užitne vrste od strupenih.
Le dobro poznavanje gob po
njihovih vrstah nas bo obvarovalo
nesreče,
Nabirajmo le mlajše in zdrave
primerke, izogibajmo se nagnitih,
napol suhih ah od črvov in polžev
obžrtih starih gob, ker lahko
povrzočijo prabavne motnje ah celo
zastrupitev. Gobe, ki rastejo na
zemlji, previdno odvijemo, da ne
poškodujemo podgobja. Nastalo
jamico pokrijemo s prstjo ali z
Ustjem.
Takoj ko gobo odtrgamo, jo že v
gozdu očistimo peska, prsti, ostan-
kov Ustja, igUc in druge nesnage; če
je treba, jo tudi obrcžemo. Pri
vrstah, ki imajo sluznato (mazavo)
površnjico, npr. pri maslcnkah in
polžarjih, klobuke olupimo, da ne
onesnažim.o z njimi drugih gob. Pri
zdravih gobah uporabimo tudi
lističe in cevke na spodnji strani
klobuka, ker jc trosna plast posebno
bogata s hranilnimi snovmi.
Vlažno in deževno vreme ni
primerno za nabiranje gob. V takem
času se napijejo vode. postanejo
mehke, sluznate, niso pripravne za
prenašanje in se hitreje pokvarijo.
Med prenašanjem se gobe najmanj
mečkajo in polomijo, če jih
previdno nakladamo v pletene
košarice ah kartonaste škatle.
Mreže, nahrbtniki ah vrečke iz
plastičnih mas niso primerne za
transportiranje gob v večjiii količi-
nah. Doma jih shranimo na hladnem
prostoru in jih čimprej, po možnosti
še isti dan, pripravimo za obed.
Stoji učilna zidana,
pod njo je stara jablana
ta jablana je votel panj,
sinica znosi gnezdo vanj.
Foto: OZMEC^
14 stran
tednik — Četrtek, 23. avgusta 1973
osebna Uroniha
Rodile so:
Mimica-Lah, Tibolci 43 - Marijo;
Ivana Janžekovič. Gajevci 31 -
dečka; Katica Pintarič, Vintarovci
74 - deklico; Angela Petek, Mala
vas 15 - dečka; Jožica Rep, Tomaž
15/a - deklico; Majda Fistrovič,
Veličanc 57 - Silvo; Angela Hrga,
Dornava 135 - deklico; Katarina
Hameršak. Kicar 33 - dečka;
1 rančiška Horvat, Podgorci 34 -
Stanka; Ana Skvorc, Kidričevo 33 -
Radka; Elizabeta Bešvir. Cestica 39
- Jasno; Angela Žmauc, Grabšinci 6
- dečka; Marija Bezjak. Nova vas 61
- dečka; Kristina Rajšp. Trnovska
vas 14 - deklico; Ivana SeUnšck, Sp.
Hajdina 154 - Gorazda; Danica
Saicelšck. Cufarjcva 9. Ptuj - Miha;
Marija Damjanovič, Prešernova 6,
Ptuj - Dijano; Milena Petrovič,
Miklošičeva 6. Ptuj - Tatjano;
Alojzija Trunk, Cvetkovci 38 -
Zlatka; Amalija Cafuta, Strmec 24
- deklico; Marija Horvat. Moškanjci
- Lidijo; Jožefa Butolcn. Scdlašek
70 - Kristino; Mimika Lah,
Pongerce 8 - Marinko; Silva Kokot,
Vel. vrh 69 - Dominika; Marica
Bračun. Apače 151 - dekhco;
Ivanka Kralj, .Mihovci 40 - Ksenijo;
Jožica Ilec, Potrčeva 26 - dekhco;
Kristina Škofič. Formin 7 - dečka;
Marta Mršek. Volkmerjeva 7 -
Janeza; Katarina Mežnarič, Gradišča
68 - Sabino; Neža Mohorko. Gaj
n. h. - dečka; Ivica Ličen,
Muršičeva 3, Ptuj - Natašo; Jožica
Potočnik, Obrez 103 - dečka;
Marija Bratuša, Žerovinci 63 -
Danila; Dragica Strikič. Kidričevo 9
- Sandija; Ehzabeta Fuks. Jiršovci
69 - Romana; Eva Vinkler, Podlože
92 - Suzano; Terezija Pišek,
Mlinska 14. Ptuj - Suzano; Anica?
Kernjak   Korenjak  24 - Zlatka;
Marija Ceh, Kukava 35 - Katico;
Zdenka    Sever.    Ilovci    36
Sebastijana; Marija Kolarič, Dežno
13 - deklico.
Poroke:
Slavko Bombek, Budina 34 in
Rozalija Emeršič, Štrafelova 14,
Ptuj; Marijan Bračič, Lancova vas 8
in Štefka Jus, Lancova vas 61; Franc
Gabriel, Trg MDB 1 in Frančiška
Kajžnik, Miklošičeva 10, Ptuj; Franc
Slameršek, Zg. Hajdina 26/a in Ana
Kojc, Zabovci 64; Edvard Markež,
Pcršonova 36, Ptuj in Marija
Volfgang, Mestni vrh 57; Franjo
Sedič, Jurčičeva 4j Sp. Hajdina in
Grozdana Ličen, Zgečeva 4, Ptuj;
Slavko Kmetec, Jezova 1, Ptuj in
Zdenka Šorša, Velenje, Prešernova
2; Stanko Kosec, Senčak 10 in
Marta Plohi, Grlinci 15; Franc
Ranfl, Placarovci 15 in Darinka
Rcberc, Zamušani 37, Milan Sterga,
Krčevina pri Vurberku 29 in Anica
Cvetko, Kicar 29; Bogomir Hliš,
Majski vrh 2 in Milena Habjanič,
Lancova vas 39; Jožef Štumberger,
Jadranska 17, Ptuj in Marija R^,
Štuki 1; Franc Junger, Ljubstava 22
in Marija Vidovič, Spuhlja 41; Jožef
Mere, Sp. Hajdina 102 in Milena
Iskra, Tomšičeva 36, Ptuj; Miroslav
Gojkovič, Potrčeva 24, Ptuj in
Terezija^ Romič, Rogoznica 14;
Janez Čuš, Dolane 9 in Dragica
Kodrič, Dolane 9; Dušan Zorko,
Reševa 12, Ptuj in Slavica Korenjak,
Potrčeva 22, Ptuj.
Smrti:
Kristina Čeh, Jadranska 7, Ptuj,
roj. 1919, umrla 13. avgusta 1973,,,
Kuhinjski nasveti
PREŽGANA JUHA
Napravi temno rumeno prežganje
iz nekaj žUc moke. ZaUj z mrzlo
vodo, da se ne napravijo cmoki,
potem pa zlij to gosto zapržko v
slan krop, v katerem se je kuhala
žlica kumine. Ko juha dobro prevre,
izlij vanjo še eno aU dve dobro
stepeni jajci.
Na juho devamo navadno prepe-
čen, na kocke zrezan kruh aU
zrezane prepečene zemlje,
GOBOVA JUHA
Namoči na vsako osebo za
otroško pest suhih gob. Prvo vodo
odhj.
Ko so gobe kuhane, jih sesekljaj
bolj na drobno. Napravi v kožici
prežganje, ki ga zaliješ z gobovo
juho in vse skupaj zmešaj. V
prežganje deni drobno sesekljane
čebule in peteršilja Osoli, popopraj
in okisaj. Prideni še na drobne
kocke zrezanega krompirja, nastrga-
nega krompirja in malo paradižnika.
Juha se dela tudi iz svežih gob.
ZELENJAVNA JUHA
Zreži na drobne koščke ah kocke:
peteršilj, korenje, zeleno, zelje,
čebulo, karfijolo, grah (vsakemu
letnemu času primerno zelenjavo) in
deni na razbeljeno mast ah olje.
Premešaj večkrat, da se ne prime.
Zapraši potem z moko in pusti
zarumencti. Ko je zelenjava mehka,
prideni nekaj pesti riža ah dobro
popraženega in izpranega ričeta ter
zahj s slanim kropom, Ko se riž
zmehča, je juha kuhana.
Na to juho lahko de vaš opečen,
na kocke zrezan kruh aU zemlje.
KROMPIRJEVA JUHA
Potrebujemo: 3 debele krompipe.,
prežganje in slanovo vodo. Olupljeo i
krompir zrežemo na drobne kocke j
in jih denemo kuhat v Uter tople in
že  slane vode. Posebej naredimo
prežganje iz žUce masti, pol žlice
drobne   zrezane  čebule  in  žlice
moke. Ko moka zarumeni. pridene-
mo še košček presnega masla in
mešamo, da se maslo v prežganju
razpusti.   Zalijemo   s   četrt  litra
hladne vode. Ko prežganje zavre, ga
vtijemo h krompirju. V kuhano juho
zamešamo še žlico kisle smetane.
Popopramo na koncu.
JUHA IZ ZELENE: potrebujemo
dve vehki zeleni in pol rdečega
korenčka. Oboje olupimo in zreže-
mo na kocke. Na masti prepražimo
pol čebule, dodamo zeleno
korenjček ter to dušimo da ^
omehča. Vse nato pretlačimo,
zatijemo z juho, dodamo ščep^'^
vegete, sohmo po okusu. V juli'^
lahko zakuhamo tudi vložke,
primer te-le: stepemo jajce, namoči-
mo vanj na kocke zrezano zemlji"^"
in jo nato ocvremo na masti.
MEDENA LIMONADA
Liter vode, 5 žtic limoninega sok^^
5 žhc medu. Vse sestavine dobf''
premešamo. Serviramo lahko top"^
ah mrzlo hmonado.
KMETOVALCI, POZOR!
Ključavničarstvo JOŽE GOVEDiC, Obrez 92,
p. Središče ob Dravi, izdeluje kvalitetne
TRANSPORTERJE,
ki jih je možno prilagoditi vsaki vrsti stroja za
ličkanje koruze. Vse informacije lahko dobite po
pošti ali če si osebno ogledate. Dostavljamo tudi
na dom.
^ ^ ČETRTEK, 23. avgusta 1973
--
STRAN 15
MESTNA   HRANILNICA
center hranilne službe v ptuju
..?j^avlja vse posle z dinarskimi in de-
^,^nimi vlogami, z izplačevanjem oseb-
■ ^ Dohodkov in pokojnin na hranilne
knjižice
menjalnica valut
^^•"^0 dnevno od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
rezervirano
za tuizeha
Vidite, jesen nan že gor po hrbti
škromple. Kokšno de vremen, van
jas ne vujplen več čista nič
prognozirati, saj me je ovokrot
Cestnikof Lujz opozora, da se naj ne
čohan tan ge me čista nič ne srbi.
Lojst ma čista praf. Kon pa bi prišli,
če bi se šli pri nas fsi vremenoslovce,
kak se zaj gremo gospodarstvenike,
te bi nas še pret gospod vrag vzeja.
Če bi bija jas referent za vremen pri
totih nebeških gasilcih, te bi moglo
poleti v tistih pesjih dnevih, ki so zaj
ze odlojali, fort naprej sunce za
meglami biti, saj se meni v senci še
najboj dopodne.
No, pozoba sen van povedati, da
se van gnes jovlan lastnoročno iz
Savinjske doline. Tu sen začasno
zapisani med zdomci no hmelj doj s
šteng no drotof cuflemo, da te si
lehko drugo leto pivo doj po guti
polevali. Jas, ki man že boj okrnele
prste no trdo hrbtenico, sen boj prta
zodjih po števili nabronih meric,
tejko pa mo si vena le zasluža, ke
mo si zimski man ti kupa no se s
cugon nazaj domu pripela. Vete,
mija z Mico srna letos zamejala.
Loni je hodla una hmelj cufat no
sen jas duma merka, letos pa jas
dinore služin no una duma šeko,
svijo no kure pose. Kvantir mamo
pri našen virti gor na stali v krmi,
košta je dobra no se nan niti tak
slabo ne godi. Delamo od sunčnega
vzhoda do trdega mroka. Mene je
virt že določa tak za enega malega
šefa no od fčeraj napre skrb in za red
no disciplino na deloviši no zvečer
gor na stali . . . PIŠE Ml JOHANCA
IZ SLOVENSKE BISTRICE
Iz Slovenske Bistrice se mi je jovla
Johanca, ki tak piše: Prvič se ti
meldovlen. Lujs^ ti si kmet pa mi
boš čista zagvisno s svojo zdravo
pametjo veda razložiti enih por
stvari, ki jih jas ne zastopin. To pred
krotkin sen štela v Nedeljsken en
članek z naslovom Dekla Ana in
njena pravica. Lujs, se ti spuniš
Cankara, ki je pre pred 70 leti
napisa povest o Hlopci Jerneji no
jegovi pravici, Krola na Betajnovi no
še druge odlične zgodbe . . . Kaj
misliš ti Lujs, de tota Ana najšla
svojo pravico no kak dugo do še pri
nas no med nami hlopci Jerneji no
kroli na Betajnovi? Se ti kaj spuniš
stutaužntkrot napisanih no poveda-
nih oblub, da pri nas nemo nikdor
več dovolili izkoriščaja človeka po
človeki pa magari brata po brati in,
da smo fsi državloni enakoprovni?
ZDRAVO JOHANCA IZPOD
KLANCA
Ne bodi hujda, da sen tvojo pismo
precik skrajša. Tiste zg9dbe o dekli
Ani v Nedeljsken nesen šteja, saj veš,
da na deželi nemarno tejko penezof,
da bi lehko meli pri hiši fse sorte
cajtngof naročene. Lehko pa ti
poven, da tudi jas poznan več
sodobnih hlopcof Jernejof no krolof
na Betajnovi. Jas provin, da mo meli
tak dugo hlopce no krole, dokič jin
nemo sami krun z glov razbili no
jihove blagajne sproznoli, hlopcon
pa mo dah možnost, da do lehko
človeka dostojno živeli no si
poiskali no uvelovli svo^e pravice.
V svojen pismi mi med drugin
pišeš tudi o pohvole vrednih
mladinskih delovnih brigodah, ki
delajo na Kozjanskem, gradijo ceste,
napelovlejo vodovode no elektriko.
Tebi ne gre v glovo, da zdravstvena
ekipa iz Beograda umivle no skrbi za
store no enogle lidi. Piš^š, da te Je
sron, da v naši visoko razviti
Sloveniji najdejo Beograjčani tejko
grdobije no zamazanije zamotane v
srmaščino . . .
Johanca, za vse to te naj ne bo nič
sron. Zaj do vsaj v Beograd i zvedli
no culi, da je ,,visoko" razvita
Slovenija tudi srmačka, še posebno
na Kozjansken, v Halozah no
Slovenskih goricah. Veš jas tudi
lehko rečen, da sen visoko razviti,
zato ker živin gor na visoken bregi.
Pridi ti enkrat k meni pa boš vidla
mojo ,,razvitost". Te de te glih tak
sron grotalo kak v primeri na
Kozjansken.
Johanca, hvala za pismo no se mi
še^ kaj javi, saj vidin, da maš odprte
oč i.
Te pa po hejejmo za gnes, saj
neman vec cajta za pisaje. Virt nas
že zove, da gremo hmelj cufat. To
sen van napisa še pret kak je
Savinjsko dolino sunce obsijalo.
Srečno no lepo pozdrovleni iz
hmelovega grma.
Vaš Lujs