POLITIČNI SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZK,   LUDVIK GOLOB O PROCESU PO ČETRTEM PLENUMU CK ZKJ
Svobodno pot delovnim množicam!
L Po osvoboditvi je tudi med našimi občani redko kateri dogodek vzbudil toliko pozornosti in tako odobravanje kot vsebina in sklepi IV. plenuma CK ZKJ na Brionih (1. julija letos).
# Tu je bil izbojevan eden izmed bojev za našo gospodarsko in družbeno reformo. Tu smo se jasno in brezkompromisno odločili za družbo, v kateri bo delo edino merilo za družbeno pomembnost in priznanje. Odločili smo se za družbo, v kateri bo vsa odgovornost v rokah delovnih Ijudi. Obenem smo dokončno obsodili zaviralne težnje politike ,,močne roke" in strahovanjo delovnih Ijudi.
$ Z brionskimi sklepi so se jadra našega samoupravnega sistema napela v ugodnem vetru nadaljnjega poleta. Hud poraz pa je doživela jadrnica konservatizma, dogmatizma, birokratizma in etatizma, ki je ostala zapuščena in brez moči v brezvetrju.
Naši občani so pozorno spremljali potek IV. plenuma CK ZKJ ier z odobravanjem sprejeli njegove sklepe. V zvezi s tem so med Ijudmi prevladovale objektivne analize resničnega stanja in realne napovedi za nadaljnji razvoj sistema socia-listične demokracije in samoupravljanja. Žal pa nekateri niso dovolj globoko dojeli bistva brionskih sklepov in zato v praksi predlagajo rešitve, ki so v duhu sorodne tistim metodam, s katerimi je zadnji plenum CK ZKJ obračunal in ki jih tudi sami obsojajo, ne da bi se dokopali do jedra. Drugi se zopet vda-jajo slepilu, da je z brionskimi sklepi vse rešeno in da bo zdaj samo od sebe konec vseh težav.
Oboje je zgrešeno! Prav v zvezi s tem smo zaprosili po-litičnega sekretarja našega občinskega komiteja ZK, tov. Ludvika Goloba, za kratek razgovor:
0 Katere bistvene napake delajo nekateri komunisti, pro-izvajalci in sploh naši občani po IV. plenumu CK ZKJ?
IV. plenuma CK ZKJ ne sme-mo in ne moremo razumeti kot zadevo, ki je bila v celoti končana na Brionih, ampak kot zadevo, ki jo moramo raz-vijati, poglabljati in utrjevati v vsakem občanu, zlasti pa med proizvajalci in komuni-sti.
Menim, da greše predvsem tiste osnovne organizacije ZK in tudi naši občani, ki le z odobravanjem preberejo gra-divo in sklepe IV. plenuma CK ZKJ in menijo, da so z izrečenim soglasjem in pod-poro tem sklepom že v celoti opravili svojo nalogo.
Pri naših občanih, zlasti pa pri proizvajalcih in komunistih,
moramo spremeniti mnenje, da bo razne težave, s kateri-mi se borimo v današnjem razvojnem procesu, reševal namesto nas nekdo drugi, iz-ven  nas in  iznad  nas.
Ncbeni administrativni ukre-pi in nihče razen nas ne more dokončno reševati konkretnih problemov, ki nas tarejo v našem vsakodnevnem delu in življenju. To moramo storiti sami! Zato se moramo otresti samo parolarskega in načel-nega soglašanja ter nesmisel-ne načelne borbe nasploh proti birokraciji, etatizmu, su-bjektivizmu   in  dogmatizmu.
Nas vse čaka glavno delo, to je, da konkretiziramo bri-onske sklepe v našem vsako-dnevnem delu, da se v samo-upravnih organih in povsod drugod borimo proti konkret-nim pojavom birokracije, eta-tizma, subjektivizma in nada-Ijevanja stare prakse kakršne-gakoli podcenjevanja in one-mogočanja samoupravljanja delovnih Ijudi ter neizpolnje-vanja njihovih sklepov.
0 Brionski plenum je med drugim poudaril potrebo re-organizacije ZKJ, da bi se ta-ko v našem samoupravnem sistemu utrdila njena vodilna idejno politična vloga in bi se hkrati pospešilo odmiranje vseh značilnosti oblasti, ki so se še kljub vsemu zadržale v njej. Kaj nam lahko poveš v zvezi  s tem  problemom?
V statutu ZKJ, v sklepih kon-gresov in plenumov ter v mno-gih drugih dokumentih je vlo-
ga ZK in njenih članov vdružbi in našem sistemu samouprav-Ijanja precej jasna in nedvo-umna. 2al pa se prav zaradi neurejenih in pogosto nedemo-kratičnih odnosov znotraj or-ganizacijske strukture ta nova vloga ZK in njenih članov v našem samoupravnem sistemu ni povsod dovolj in pravilno uveljavljala.
Razumljivo je, da danes v našem sistemu samoupravlja-nja ne moremo več imeti ne-kakšne partije oblasti in pri-siljevanja, ampak imamo v našem sistemu socialistične demokracije lahko le Zvezo komunistov, ki kot ideološko politični usmerjevalec komu-nistov, proizvajalcev in obča-nov sploh razvija široke, svo-bodne javne razprave, zdru-žene s konkretnim bojem za nadaljnjo demokratizacijo in razvoj samoupravljanja.
Pogoj za večje uveljavljanje take vloge ZK in njenih posa-meznih članov pa so urejeni notranji odnosi, predvsem pa javnost dela in kritičnost v samih osnovnih organizacijah Zveze komunistov.
Članstvo naj nadzoruje delo organov ZK, da se spremenita vsebina in način njihovega delovanja v tej smeri. Zlasti zdaj morajo zavzeti vsi komu-nisti in vse organizacije ZK oster odnos do pojavov špeku-lantskega oportunizma, ki ga nekateri kažejo zlasti s skri-vanjenn za nekim modrim mol-kom in z delovanjem na po-zicijah nezamerjanja in čaka-nja, kako se bodo zadeve raz-vijale, da se bodo nato prila-godili in da bodo pametni za nazaj.
Prav take špekulante je tre-ba postavljati na udar, ne pa tistih tovarišev, ki razmišljajo, snujejo in konkretno delajo v smislu brionskih sklepov. Več nevšečnosti naj imajo tisti, ki iz špekulantskega oportunizma molče, kot pa tisti, ki se kon-kretno bore za uresničitev sklepov  IV.   plenuma   CK  ZKJ
in pri tem nehote naredijo do-ločene napake.
# Kakšne konkretne naloge stoje zdaj pred komunisti -proizvajalci?
Ko smo obračunali z vsemi, ki so zagovarjali politiko ,,močne roke" ter se odločno usmerili v nadaljnjo krepitev samoupravljanja, dajemo delu in rezultatom konkretnega de-la osnovno avtoriteto. Zlasti zdaj se morajo komunisti v delovnih organizacijah odloč-no zavzeti za to, da se povsod vpelje delitev dohodkov po delu, saj prevzema delo vlogo vrhovnega arbitra. Delo je edino merilo za družbeno po-membnost in ugled ter za družbeno  priznanje.
Če dajemo delu osnovno avtoriteto in  priznanje,  potem
je razumljivo, da Ijudi ne bo-mo cenili le po njihovih pre-teklih zaslugah, temveč pred-vsem po njihovem današnjem delu in odnosu do problemov naših dni. Na vodilna mesta bomo kandidirali in volili predvsem takšne Ijudi, kajti odločili smo se za demokra-tično samoupravno družbo, kjer bosta odločanje in tudi odgovornost v rokah delovnih Ijudi.
V tej smeri in s takimi de-janji (ne pa samo z beseda-mi) se borimo dosledno in povsod za nadaljnji razvoj socialistične demokracije in samoupravljanja ter za čim uspešnejše izvajanje reforme, je zaključil politični sekretar občinskega komiteja ZK.
Pavle ŠEGULA