Tržaike vesti. —t— Mnogl šolski otroci so pustili šolo in sedaj delajo, posebno popravljajo ceste; zaslužijo 2K 40 vin. na dan. Res je, da prineso 7 K na teden (Ie 3 dni v tednu delajo) domov, toda če pomislimo, da pri tem zanemarjajo šolski pouk, mnogo sproti pozabljajo in se na cestah mnogo slabega nauče, menimo, da tako delo ne bo v blagor človeški družbi. Škoda bo večja nego korist. —t— Trst — italljansko mesto? »Edinost« piše: »Trst po večini italijansko mesto«, je rekel gospod ministrski predsednik? Trst je imel pred vojno kakih 240.000 prebivalcev. Od teh moramo po italijanskih listih dokazanih renjikolov odšteti 80.000, potem moramo računati najmanj 20.000 Nemcev in drugih, ostane še 140.000 prebivalcev. Po uradnem štetju je dokazanih okolo 70.000 Slovencev. Ostane torej približno 70.000 prebivalcev italijanske narodnosti. Se li vam zdi to večina? Nam ne! —t— Vrla žena. Dne 23. novembra t. 1. je preminula gospa Terezija Stublova, pri Sv. Mariji Magdaleni občeznana narodna žena. Blaga pokojnica je bila vse svoje življenje presrčno vdana veri, jeziku in noši svojih slovenskih dedov. S pravim ponosom se je o vsaki primerni priliki odela v krasno, čestitljivo nožo naših okoličank ter tako — lep zgled mlajšemu ženskemu zarodu — tudi vnanje pokazala, kar je čutilo njeno blago srce. Bila je vrla rndti, ki je nam Magdalenčanom vzgojila našega Vojteha Stubla, učitelja v Rojanu, sedaj vpoklicanega, ter brata mu Edvarda, pomorskega strojnika. Njena hči Antonija pa je več let plodonosno delovaia kakor slovenska učiteljica v Škednju, do časa, ko se je poročila s tovarišem Ferdom pl. Kleinmayrjem, mestnim učiteljem in slovenskim pisateljem. — Vrli narodni ženi in dobri materi časten spomin! Preostalim naše iskreno sožalje! —t— PoročH se je odvetniški koncipient dr. Anton Delak s Kristino Gerdelovo, mestno učiteljico. Novoporočencema naše iskrene čestitke! —t— Pripravljalnica za učiteljišče se ie imela otvoriti v Trstu, ako bi se oglasilo zadosti učencev. Ker se pa to ni zgodilo, se nameravana pripravljalnica ne otvori. V »Edinosti« čitamo poziv na gojence goriškega moškega učiteljišča, ki bivajo v Trstu, naj pridejo v ulico Sv. Frančiška št. 25 na pogovor o ustanovitvi kurza za nadaljevanje študij. —t— Pismo s srbskega bojišča. Tovariš Andrej Čok je »Edinosti« v pismu, pisanem v Ralji na srbskih tleh 4. pret. m., poslal par krizantem v pozdrav in ji pisal: »Niso vijolice, kot pred letom s Črnega» vrha ob Drini; krizanteme so s Kalimegdana, ki razoran strmi v Dunav, ki pod njim pije Savo. Sava! Izpod našega slovenskega Triglava, kjer si Italijani hlade svoje vroče glave, pa sem do konca Fruške gore, kjer je preteklo že toliko krvi! Na Kalimegdanu je v parku vse polno mizic za ptičjo hrano, in vsaka: mizica ima napis: Štitite tiče! Kalimegdan je razoran, Ie nekoliko praznih mizic za ptice je še tam. S cvetkami pošiljajo pozdrave »Edinosti« in tržaškim Slovencem izpod Avale — Drejček.« —t— Tržaški italijanski socialnodemokraški poslanec Pittoni o bodočnosti avstrijskih Italijanov. Berlinski »Tageblatt« priobčuje pogovor svojega tržaškega dopisnika z državnim poslancem Pittonijem. Ta je naglašal, da so Italijani v Avstriji poklicani napraviti zvezo med staro zapadno kulturo in mladimi vzhodnimi narodi. Avstrijski Italijani ne morejo iskati svoje bodočnosti v Italiji, zakaj oni se ne morejo dati gospodarsko uničiti. Mi avstrijski Italijani, tako ie zaključil Pittoni, sploh ne moremo eksistirati, ako ne ostanemo pristanišče Avstrije.