Političen list za slovenski
r* prejea«! Tsljft: Z* oelo leto predpl»čui 15 fld., za pol leta 8 (Id., ta detrt leta
i rld., za en mesec 1 (Id. 40 kr. 7 •dminiitraeijl prejenan velJA: Za celo leto 12 rid., za pol leta « fld., la četrt leta t (Id., za en mewc 1 (id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Mareinine prejema epravništvo (adminirracija) is ektpedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Kacnanlla (inserati) te »prejemajo in veljJk trirtopna petit-vr»ta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 13 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večtnratnem tiskanji se cena primemo zmanjša
Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredBiitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne.
I^tev. 33.
V LjnUjaili, v ponedeljek 10. februvarija 1890.
Letnilt XVIII.
Državni zbor.
z Dunaja, 9. februvarija.
Hohenwartov klub
je danes razpravljal češko spravo in po obširni obravnavi sprejel resolucijo, katero je nasvetoval poslanec Lupul, v katero je bil pa po nasvetu poslanca Elu na sprejet dostavek, da se imajo verske in narodne zahteve glede šole i zreč no poudarjati. Resolucija se glasi:
»Priznavajoč veliki pomen sprave v kraljevini češki, pozdravlja klub desnega centruma (Hohen-wartov) doseženo sporazumljenje, katero ue bode bistveno pospeševalo le koristi te kraljevine, temveč tudi moč iu veljavo cele države.
Klub desnega centruma izraža nado, da bode visoka vlada smatrala kot nadaljno svojo nalogo, ugodno rešiti tudi opravičene verske in narodne želje in zahteve posameznih narodov v ostalih kraljevinah in deželah, osobito glede šole, ter tako srečno dovršiti delo, katerega začetek ima bla-govite posledke."
i\ekaj idej.
IV.
„Da sovražnike svete Cerkve ponižaš, prosimo te usliši nas!"
Stara prošnji.
„0 Lord, our God, arise
Seater her enemies."
Angleška himna.
Št. Na kratko smo že omenili namen sv. Cerkve. Ta namen je najvišji, ker je poslednji vsega človeštva. Človek ima neumrljivo dušo, tedaj dušo, ki bo večno živela. Namenjen je za večnost; zato mora biti njegov poslednji namen — večen. Temu večnemu, poslednjemu namenu morajo biti podrejeni vsi drugi nameni. Ti imajo le toliko vrednosti, v kolikor pripravljajo človeka za večni namen. Kakor je večnost neskončno nad časom, tako je tudi večni
namen človeštva neskončno nad vsemi časnimi. Dokaz je jasen.
Da bi se bolje umele te resnice, pristavljam še to-le: Ce bi večni namen ne bil poslednji tudi glede vseh drugih manjših namenov, bi se nikedar ne moglo govoriti o človeštvu kot enoti. Govorili bi k večjemu o državah, o narodih, o družinah; mej seboj bi bile te popolnoma kontrarno ločene in v ničemer združene. Te posledice pa vendar še večina ne priznava.
Sedaj o praksi! Namen je tisto, kar človeka vodi, da kaj dela. Dosegel bi rad tisto stvar; zato dela. Namen je tedaj konečni vzrok vsega delovanja. Kakor pri posamniku, tako je tudi pri družbah. Vse so zarad gotovega namena. Ce si v ufmenu niso edini, poneha zveza sama ob sebi. Cim jasnejši tedaj namen, tem tesnejša zveza. Namen se dosega najprej z voljo. Volja pa ne more druzega želeti nego dobro, nego srečj. Časni nameni teže za časno srečo, kakor večni za večno. Blagovoljni bralec naj sam te resnice premisli na primerah. Družina? Njen namen? — Narod? Njegov namen? Država? Njen namen? Povsod časna sreča; življenje, vredno napredujočega človeka. Bedasto tedaj ravnajo vsi, ki kateri-koli teh namenov ločijo od poslednjega, večnega. Življenje mora biti v soglasji s smrtjo — vhodom v večnost. Tako življenje po-samnikovo, kakor skupin. — In kako grozno se greši proti temu. če bi ne bilo sv. Cerkve, zaspalo bi pač človeštvo nad brezdnom. Vedni boji brez vspehov bi bili posledica. Igrali bi se, kakor igralci na pozorišči, ne misleč, da za tri ure neha igra. Da, za tri ure nehajo narodi, nehajo države. — In žive, kakor bi večno živele!
Nekaj jih je sicer, ki ne verujejo v neumrjoč-nost duše. Menda se le silijo k temu. A bodi kakor koli: Ti nikakor nimajo prava z nami se združevati. Odločijo naj se od nas; oni nas ne razumejo in mi njih ne. Njim veljajo vse drugi zakoni, kakor nam. — Ne štejejo se več med ljudi! — In temeljni zakoni njihove države, njihovega pojma o
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Po ne vem kolikem času se zopet zavem. Dva rujava obraza sta bila čez-me nagnena; eden teh Arabcev mi je dajal piti krepilno pijačo. Ker me nista razumela, jima rečem: »Philippeville, Philippeville!"
Tako me razumeta, primeta eden pod pazduho, drugi za nogo, in tako končam svojo pot. Imel sem nekaj denarja pri sebi, katerega jima ponudim, pa ga nočeta sprejeti. Ta dva poštenjaka sta bila vesela, da sta rešila življenje »malemu zvavu".
Z njijino pomočjo pridem do vojašnice in do-idem stotnijo, in to noč sem spal, kakor bi me bili ubili. V štirih dneh smo prešli 145 kilometrov in po najgršem potu.
Drugo jutro, 11. septembra, dobimo ukaz iti iz Philippeville v Storo. Vidoč moj upehani stan, dajo mi pravico, to pot premeriti na vozu za strelivo. Vbarkali smo se na prenosno ladijo »Jura". Dno 14. smo bili v toulonskem zatočji in 15. pridemo v Montpellier, mesto ravnokar odločeno za založišče 3. zvavom za časa vojske.
Tukaj so nas hoteli razdeliti v nove stotnije, ker nas je bilo preveč v eni. Tako je naša 7. stot-nija 1. bataljona zaradi preobilnosti pristopivših imela okoli 600 m6ž. Trebalo je to reč odpraviti, predno bi nas poslali v ogenj.
Pa pisano je bilo, da ne pojdem na vojno po-zorišče. Po mojem odhodu iz Marseille-a je moja mati poizvedovala za menoj; vedela je, da pred dovršenimi sedemnajstimi leti ne more nihče v vojake, in preskrbljena s pristnim izpiskom o mojem rojstvu, pade kakor bomba 16. septembra pred generala Messiat-a, ki je bil poveljnik v Montpellier-u.
Komaj sem došel, ko me general pokliče in vpraša, kako sem pač mogel biti sprejet v vojake. Moral sem priznati svojfo sleparijo. Pošteno me ošteje in uniči moj sprejem kot neveljaven že v začetku. Bil sem torej zvav po slepariji ravno jeden mesec.
Pripeljan po materi v Marseille, zopet stopim v domačo hišo. Vendar pa opirajoč se na oklic republike in na stan splošnje zmešnjave, delal sem domd, kar sem hotel.
Prefekt Ronskih ustij (le bouches-du-Rhone) imenovan od vlade je bil ravno tisti Esquiros, za kogar izvolitev sem se toliko trudil.
narodih so v bistvu tisti, kakor moralni red znanih bitij, ki jih Turopoljci pošiljajo vsako jesen v naše kraje. Jeseni se imajo dobro, sledeč iz nagona filozofiji vživanja; o Božiči pa zacvilijo poslednjič in ni jih več!
In vendar se vodilne misli sedajne družbe ravnajo po tej peščici. Posamnikom jih veleva časa duh, rarodom pretirani nacijonalizem, državam statola-trija: Živite, kakor bi večno živeli!
»Mi pa oznanujemo Kristusa križanega" — človeštvu Odrešenika (I. Cor. 23) in vdmo, da je pri njem zedinjena »velika množica, ki je nobeden ne more prešteti izmed vseh rodov in rodovin in narodov in jezikov" (Apoc. VII. 9); čujemo njihov slavospev in po slabih svojih moč^h se dražimo ž njimi. Vemo pa tudi, da so trupla nekaterih nepo-kopana v »Sodomi in Egiptu" (Apoc. XI. 8). Bog jih bo oživil s svojim duhom (Apoc. XI. 11); to upamo. Različna so mnenja nasprotnikov; v sovraštvu proti katoličanstvu, v boji proti sv. Cerkvi so edini. Vsa druga verstva jim niso tako nevarna. Rekli smo že, zakaj. Mislečemu človeku je duh našega časa jasen, ker mu je znan temelj in vzrok njegov. Zato tudi v živem sestavu vidi vodilne ideje njegove. O eni te-le misli duhovitega Angleža:")
»---Die Entwicklung und der Cult des
Princips der Nationalitiit, was sich immer in Ver-bindung mit der Harjsie gefunden hat. Die Mensch-werdung aber bob alle nationalen Unterschiede innerhalb der Sphiire derGnade auf, und die Kirche verband alle Nationen zu einer ubernatilrlichen Ein-heit. Eine Quelle der geistlichen Gerichtsbarkeit und eine gottliche Stimme hielt den Willea und die Handlungen einer Volkerfamilie zusammen. Friiher oder spiiter hat jede Hiiresie sich mit der Nation (cf. Husitizem na Češkem, pravoslavje na Ruskem, protestantstvo na Nemškem) identificirt, in weleher sie aufstand. Sie lebte durch die Unter-stiitzung der Civilgewalten nnd diese haben dea
') Cf. izrek pesnika Jablonskega: »Prej sem bil Čeh, nego li katoličan." Opičake drugod privzemi!
Esquiros je imel sina moje starosti, Viljema. Sprijazniva se, in s Clowisom Huguesom, katerega sem zopet naletel v Marseille-u, zberemo trumo mladeničev, ki si dd ime »mlada mestna legija". Vsprejmemo obleko podobno onej Franc-tireurjev (prostostrelcev). Estjuiros nam dd dragonske kara-bine. Celi dan smo igrali vojake.
Takrat so mislili na splošno vstajo, katero je vlada nameravala. Vse narodne garde, — govorilo se je, — bodo odrinile. Mlada mestna legija bode prevzela hrambo Marseille-a. No, Prusi bi se gotovo ogibali pokazati na bregovih Durance. In, razposajeni pa bojeviti, bili smo popolnoma prepričani, da bi se brez nas les Bouches-du-Rhone ne mogle ubraniti sovražnega vpada; k sreči smo bili mi tvi.
Mi pa tudi sebi nismo prizanašali. Priznati nam je po pravici, da, če nismo kaj velikanskega dovršili, smo si vsaj dosti zlega prizadeli. Od jutra do večera smo se borili na ravnini S. Mihela. Hp-dili smo sem in tja, in napravili tisočero vojaških zasukov. Jaz kakor »stari zvav" to si je misliti, sem vodil vaje. Vendar so nam tudi postavili na čelo dva moža, ki sta svojo nalogo za resno smatrala: načelnik bataljona Giraud in stotnik Henry.
In viši stan (generalštab)! No, tega bi bilo treba videti. Da sem bil jaz poleg, ni treba ome-
Auspruch auf nationale Uuabbuogigkeit in sich auf-
genommen---Wenn die Hiiresie in dem
Individuum die Einheit der Men8ehwerdnng auf-lost, 80 lost die Hiiresie in einer Nation die Einheit der Kircbe auf, die auf Incarnation gebaut isl*. (Der Antiehrist, H. E. Manning, Begensburg 1861, Manz., str. 24 in 25.)
S to mislijo je v zvezi obožavanje človeštva. To se javlja v nesramnem češčenji posam nikov, bogov našega veka in v statolatriji. A dovolj!
Ker smo pa mi Slovenci tako ozkosrčno osebni, dostavljam: Tudi narod ima svoja priva. Domači, materni jezik mu ima biti sredstvo, da se izobrazi, da se spopolni telesno in še bolj duševno. Krepak, materijalno trden, moralno zdrav in um-Btveno izobražen narod, to je naš cilj. Vse to pa zato, da tem ložje doseže svoj večni namen. In te točke v soglasji z večnim namenom so naloga sv. Cerkve. Zato je pa tudi vsak dober duhovnik že po svojem bistvu najbolj »naroden". Časno iu večno srečo izročenih mu ljudij mora želeti in pospeševati. Če ne, čaka ga večna kazen, ker se je izneveril svojemu namenu in duhu sv. Cerkve.
Vendar ne smemo prezreti, da ste uadnaravnaljubezen doCerkvein naravna ljubezen do domovine v bistvu posestrimi dvojčki in da imate obe enega in tistega očeta, namreč Boga. Nasprotje mej njima je tedaj prav za prav nemogoče. Tako nam govori okrožnica, in srca vseh, ki še ljubijo Kristusovega namestnika, jo umejejo, kakor tudi izpolnujejo, kar pravi na drugem mestu:
Našo zemeljsko domovino tedaj smemo in moramo ljubiti, aše bolj kot to, našo nebeško. — To v dostavek zakupnikom »narodnosti" in v sporazumljenje! Moram jim pa pristaviti v svarilo: Ce bi ne bili tistega mnenja, potem se nikar ne bratite z nami. Nevarno bi bilo za vaše ideje, ker mi smo v svojih »neizprosni, jekleni". Postranski namen, ki ga ima narod naš, nam je le sredstvo v dosego večnega namena, zaradi katerega živimo in delamo.
Eno glavnih vprašanj pa, tičočih se mojega predmeta, sem do sedaj prezrl. Kako daleč namreč sega oblast sv. Cerkve in kateri so njeni podlož-niki? Sv. Cerkev je živo telo Kristusovo. On jej je gliva (Ef. I. 22. 23). Zato je odgovor na vprašanje: Ali je Kristus glava vseh ljudi (sv. Tom. III. qu. VIII, a. 3) ob enem odgovor na naše vprašanje.
Odgovor angeljskega učenika se glasi:
Razloček med natornim telesom človekovim in mističnim telesom Cerkve je ta, da so udje natornega telesa vsi skupaj; udje mističnega telesa panisovsiskupaj: nitivbitji') natore, ki je truplo cerkveno sestavljeno iz ljudi, ki sobili od začetka Bveta in ki bodo do njegovega konca: niti v bitji milosti, ker tudi med
') Prizanese naj se mi, da prevajam esse = bitje, kalior sploli v nekaterih drugih izrazih prosim dobrohotne presoje.
njati. Prefekt nam je dal hišo ob Cannebiere-i sami, v sredi mesta. Po pomolu smo razobesili toliko grbov in praporov, da dan ni mogel skozi okna, ob 2. uri popoludne se je moral prižgati plin.
Ko je Garibaldi, prišedši s Kaprere, stopil na suho v Marseille, dala mu je mlada mestna legija od luke »de la Joliette" do prefekturne palače častno spremstvo.
Navdušenje Marseillcev za laškega generala se je dotikalo blaznosti. Dobre žene s trga so se mu hotele na vrat obesiti. Nismo vedeli, kaj storiti, da bi jih zadržali; želele so, da bi se dale streti od koles njegovega voza. Spominjam se ene teh dobrih kumic, kateri se je posrečilo, pretrgati naše vrste; proti Garibaldiju molila je svoje dete, kriče:
»Batiza lou! batiza lou!"
Garibaldi vpraša, kaj hoče ta ženska.
»Hoče, da bi jej Vi krstili njeno dete," — odgovore mu.
General se nasmehne in stegnivši svojo roko proti dečku reče:
»Jaz te krstim za republikanca."
»Dobro!" — zagrmi na to. Garibaldijeva vo-inja po marseillskih ulicah bila je zmagoslavje.
(Dalje sUdi.)
njimi, kiso ob enem času, nekateri nimajo milosti, ki jo bodo poznejei imeli, med tem, ko jo drugi že imajo. Tako tedaj motrimo ude mističnega telesi, ne samo, v kolikor so v resnici (inactu), marveč tndi v kolikor so v sposobnosti (in potentia). Neka - | teriso p a v s p o s o b n o s t i, ki ne bodo ni ked ar v resni C i, nekateri sopa,ki včasih vresničijo svojo sposobnost into v trojnem stopnjevanji: katerega prva stopnja je v veri, druga v ljubezni, dokler so še na zemlji in tretja v vživanji v nebesih.
Tedaj moramo reči, da je splošno koristno glede vseh časov glava vseh ljudij, a v različnem smislu: Najprej in poglavitno je glava onih, ki so v resnici združeni ž njim v slavi; drugič tistih, ki so v resnici združeni ž njim v ljubezni; tretjič tistih, ki so v resnici združeni ž njim z vero; četrtič tistih, ki so združeni ž njim samo v sposobnosti, katere še niso vresničili, ki se bo pa vresni-čila, ker je Bog tako odločil; petič pa tistih, ki so združeni ž njim v sposobnosti, ki se ne bo nikdar vresničila, kakor ljudje, živeči na tem svetu, ki niso izbrani: ki pa ločivši se iz tega sveta, popolnoma nehajo biti n d j e K rist uso v i, ker potem nimajo več sposobnosti, da j bi se združili s Kristusom. (Thomae Aq. opp. vol IV. Parisiis 1872 apud Lud. Vives). — Tako sv. Tomaž. V gotovem smislu so tedaj vsi ljudje ^ podložniki sv. Cerkve, ona mati vseh; njen vidni , poglavar vsem poglavar. Zato je v tem smislu ' država sv. Cerkvi podložna in ne sv. Cerkev državi. Premišljevanje o galikanizmu, febronijanizmu in jozefinizmu in posledicah je tu na mestu !
Na gotov način je tudi država potemtakem podložna duhovni oblasti sv. Očeta. (Cf. Z'gliara o. c. m. str. 307.)
Taka je tedaj sv. Cerkev in tako je mnenje vseh pravih katoličanov o njej. Kdor se ne more povspeti do teh idejalnih višin, kdor je obupal nad temi temelji krščanstva, ta je hkrati obupal nad božjim poslanstvom sv. Cerkve, obupal uad božanstvom Kristusovim, obupal nad vso razodeto vero. Ni mu pomagati! Bili so sicer žalostni časi, ko so omitrane glave se vdinjale v sramotno službo nasprotnih idej, ko so čuvaji Sionski z lopatami ser-vilne neznačajnosti kopali grob svojej materi. Prešli so in nova doba nam vshaja. Ce ne bo našla pri zarodu omikancev tal, dobila jih bo pri zrnu narodov. In stare ideje bodo govorile narodom in jih poživile. Pisala se bode nova doba človeštvu. Ne bode jej ime »temni" srednji vek, niti električno razsvetljeni novi vek, marveč vek srečnega življenja narodov, oblaženega z duhom sv. Cerkve, z duhom krščanstva. Tedaj pa bode prišla znanost, pokorna dekla Najvišjega, in umetnost, hčerka lepote Njegove, in razprostrli bodete svoje dari v »čast Bogu in v mir ljudem na zemlji".
Politični pregled.
v Ljubljani, 10. februarija. BTotranl« dežele.
Ceika. Iz Prage se poroča, da je predsednik deželnega nadsodišča vitez Temnička povabil dr. Schmeykala, naj imenuje člana za komisijo, ki ima omejiti sodniške okraje. Dr. Schmejkal je obljubil to stvar vravnati na shodu v Toplicah, ki se je včeraj vršil. Češki listi poročajo, da bode dr. Rieger kot češkega zastopnika v tej komisiji priporočal deželnega poslanca za mesto Rihnov (Reichenau), dr Škardo. — Olomuški »Našinec" piše, da N.Fr.Pr." želi zvezo Mladočehov z nemško levico. Ako se bodo prihodnje državnozborske volitve izvršile po želji dunajske Židinje ter Mladočehi združili z nemškimi liberalci, potem je Husov spomenik ob jednem smrtni spomenik češkemu narodu.
Dalmacija. Iz Zadra se poroča, da bode deputacija raznih društev pod vodstvom poslancev pri cesarju prosila, da bi se državna železnica Split-Knin podaljšala do druzih državnih železnic.
Poljski liberalni I sti niso zadovoljni s postopanjem poljskega kluba gled^ češko-nemške sprave, ker mislijo, da so se Staročehi za vse slučaje združili z levico ter tako brez Poljakov vladi zagotovili novo večino. Vsled tega zahtevajo, naj se Poljaki dogovore z nemško levico in se ločijo od sedanje desnice. Tu imamo pač jasen dokaz, da so ravno liberalci, naj bodo Čehi, Poljaki ali drugi Slovani, prvi, ki tndi smrtnim sovražnikom podajejo roke.
Tna^le driare.
Rim. Dne 8. t. m. umrl je kardinal Jožef Pecci, brat Nj. svetosti papeža Leona XIII. Najprvo napadla ga je hripa, temu pridružilo se je vnetje pljuč, katero je provzročilo smrt. Kardinal Jožef Pecci je bil rojen v Karpinetu dnč 13. decembra 1807. leta. Leta 1825 stopil je v red Jezusove družbe, v katerem je do leta 1848 poučeval. Papež Pij IX. imenoval ga je profesorjem na rimski »Sa-pienci", Leon XIII. hišnim prelatom in podbiblijo-tekarjem sv. Cerkve in pozneje na prošnjo sv. kolegija kardinalom. Dasiravno že 82 let star, bavil se je vendar mnogo z vedami. Bil je visoko češčen in spoštovan od vsakega, ki ga je poznal. — Dnč 7. t. m. bral je črno sv. mašo za papeža Pija IX. kardinal Hohenlohe. Prisotni so bili: sv. oče Leon XIII., kardinali, škofje, prelati in množica v Rimu bivajočih tujcev.
Italija. General Orero prodira v pokrajini imenovani Tigre naprej. Prišedši pa v Aduo, glavni kraj imenovane pokrajine, zvedel je, da so zadnji oddelki njegove vojske v stiski, a ne glede moči, temveč radi pomanjkanja živeža, katerega niso mogli dovolj dobiti v tej revni deželi, iz Masave dovažati ga pa tudi ni bilo mogoče. Razdelivši general Orero zadnji živež med stradajoče vojake, umakniti se je moral nazaj do reke Mareb. — V Napolji vzbudili so se nemiri mej dijaki. Dne 6. t. m. obsojeni so bili štirje velikošolci radi nemirov, katere so učinili na vseučilišči. Jeden izmed njih obsojen je bil na tridesetdnevni zapor. Obsojenca čakali so njegovi sošolci pred sodiščem ter mu kričali: »Na vseučilišče! Na stiskance!", ter ga spremljali do zapora, kjer jih je morala policija celo šiloma odstraniti. Ostali trije dijaki obsojeni so na šest- do osemdnevni zapor.
Belgija. V Namuru bila je dopolnilna volitev v senat, izvoljena sta bila dva katoliška senatorja z 200 do 300 glasov večine. Vsi shodi, vse grožnje in obljube liberalcev bile so brezvspešne. Napadi na ministerstvo, »sramoto Belgije", več no vleče volil-cev. Izid teh volitev utegne imeti dobre posledice za splošnje dopolnilne volitve, ki se bodo vršile meseca junija.
Rusija. »Journal de St. Pet." odgovarja na vabilo švicarskega zveznega sveta k mednarodnemu shodu, na katerem naj bi se razpravljalo delavsko vprašanje, sledeče: Švica za tak shod nima dovolj moči in veljave, kajti pri takih shodih utegne priti do prepirov, ki bi motili javni mir in katere more le močna država zatreti. So ljudje, ki ne poznajo namenov takega shoda ter bi ga izkoristili v svoje slabe namene. S:cer pa ruska vlada pozdravlja delo na korist delavcem.
Bolgarija. Preiskava dokazuje, da je major Panica s svojimi tovariši skušal kneza Ferdinanda, Stambulova in Mutkurova umoriti. V to zaroto so nekda zapleteni mnogi častniki, uradniki in odlični meščanje; tudi dva polka sta bila že pridobljena za zaroto, katero sta izdala neki časnikar in mlad častnik. Prebivalstvo je vznemirjeno; več bolgarskih družin je odpotovalo v Srbijo.
Francija. Ministri so sklenili, da se bodo glede princa Orleanskega držali postave. Monarhisti so iznenadeni vsled prihoda prinčevega v Pariz. Levica v zbornici bode zahtevala, naj se princ zopet požene čez mejo. Princa bode zagovarjal pred sodiščem odvetnik Cresson. Dotična postava iz leta 1886 določuje kazen od dveh do petih let.
Nemčija. Nemški listi mnogo pišejo o zadnjih izjavah cesarjevih glede delavskega vprašanja. »National Zeitung" pravi, da je mogoč mednaroden delavski shod, toda vspeha ne bode imel. »Post" trdi, da revolucija iz cesarjevih besedij ne more za se izvajati koristi. „Voss. Ztg." zopet piše, da bode delavsko vprašanje premenilo vso nemško gospodarsko politiko.
Turčija. Iz Carjigrada se poroča, da se turška vlada boji resnih nemirov, ker se nezadovoljnost širi tudi med turško armado.
Kreta, Turška vlada zavrača poročila nekaterih vnanjih listov, ki so pisali o krvavih bojih med mohamedani in kristijani. Uradno turško poročilo trdi, da je prebivalstvo na Kreti mirno. Z druge strani pa se poroča iz Aten, da bode grška vlada storila korake na korist krečanskega prebivalstva. Jutri bodemo pa iz druzih virov zopet čuli o vstaji.
Izvirni dopisi.
z Dunaja. (Slovenski klub. — Slovanski koncerti.) Tretji večer slovenskega kluba prinesel nam je zopet mnogo zabave, a tudi mnogo gradiva v poduk in spodbujanje. Pokazal nam je kakor drugi večeri, kaj napravi složnost; v ti lastnosti pa se Vam, ki ste tako srečni, da smete v domovini živeti in delati, smelo postavimo — oprostite predrznost, dasiravno bodete, g. vrednik, sami priznali, da resnico trdim — smelo rečem, postavimo v izgled, ako se spominjamo polpreteklega časa na Kranjskem ali na najnovejšo ddbo na Goriškem. Pri nas se nikdo ne izpodtika ne nad duhovniško suknjo, ne nad civilna obleko, niti nad uniformo.'")
*) Žal, da je pri nas strašilo »črna" suknja, iietudi pod. njo bije najplemenitejse srce. Op. vred.
Ko je bil g. starosta novodošle, katerih je nekaj bilo prvič v klubu, pozdravil, čital je g. Ivan Gregorčič svoje kulturne obrazce. Podal nam je v zanimivih statističnih datih mnogo novega, zlasti je primerjal razmere Poljakov z naredbami druzih Slovanov. Mnogo z veliko marljivostjo sestavljenih številk, ki so posebno za Poljake in njih razmere karakteristične, je naštel g. čitatelj, a dolgih vrst številk naštevati ni moj namen in bi Vam tudi preveč prostora porabil, katerega, vem, da Vam za spretnejša peresa nedostaje. To berilo je bilo sicer le uvod obširnemu spisu, katerega bode g. Gregorčič še več večerov nadaljeval in pozneje — upamo
—	tudi objavil.
Nato smo se razgovarjali o berilu samem, kakor tudi o razmerah enega naroda posebej, namreč našega slovenskega; največ so se vdeleževali razgovora g. čitatelj, g. Pukl in g. dr. Murko. — Potem pa so nas razveseljevale krasne domače pesni, resne in šaljive, narodne in umetne, vmes pa so nas ogrevale navdušene napitnice; da kot Slovenci nismo sovražniki kozarca dobrega vina, to menda že veste.
—	Prihodnji večer bode v soboto, 15. februvarija.
Kakor veste, potuje že nekaj mesecev Dimitrij Slavjanski d' Agrenev po prvih evropskih mestih in prireja s svojim narodnim pevskim zborom (dečki, .možki in ženske) koncerte. — Povsod si je hipoma priboril prijaznost, da navdušenost občiostveno. Na Dunaju, kjer se vse nenemško in nežidovsko neprijazno ali vsaj hladno sprejme, je dvomil marsikdo, da bi Slavjanski enako pridobil si glas, kakor v Parizu ali Berolinu; pa tudi tukaj se je pokazala moč prave umetnosti. Kritiki in kritikarstvo vseh strokov-njaških in drugih listov so brez zavisti priznali, da kaj takega še niso slišali, in da temu zboru ni para v vsi Evropi; smešno nizki basi, ki pojo brez težave kontra g (malo terco pod najnižjim do sedaj znanih glasov), ko zvončki čisti glasovi dečkov, enako lepi pri štirikratnem pianissimo, minucijozna preciznost celega zbora, to so lastno-ti, katerih ali najti ni ali se pa razkropč, ker se za take posebnosti prvi operni odri trgajo; gdč. Nad.na Slavjanska se kot samopevka, tudi kot koloraturka lahko meri s prvimi umetnicami. Še približno vtis, katerega ta zbor na poslušalca napravi, je skoraj nemogoče popisati in tudi nepotrebno, saj ga bodete v Ljubljani sami slišali in občudovali; da bodete občudovali, tega bodite prepričani. La nekaj, kar poslušalcu skoraj ne-vedoma dobro de, hočem omeniti.
Navadnih zborov pevci pridero v najlepšem neredu na oder, zbormešter jih prav glasno druzega za drugim na to in ono opozarja, prikloni se v naglici, ali tudi ne in obrne na to občinstvu svojo slabšo polovico, navadno široke pleča, širok hrbet itd., potem pa udriha po zraku z obema rokama — v eni ima precejšnjo palico —, kot bi komarje pobijal. Kako vse drugače je pri Slavjanskem! Pevci nastopijo v prekrasnih staroruskih kostumih po dva in dva počasi in dostojno, prvi dečki, potem ženske, zadnji Slavjanski s hčerko Nadino. Proti občinstvu obrnen stoji dirigent na malo višjem mestu pred harmonium-om, ki zbor spremlja, in daje znamenja navadno le z eno roko, katero se komaj vidi gibati, pevci pa na vsak najmanjši migljaj pazijo in z največjo natančnostjo izvršujejo.
Vsi koncerti so v tri oddelke razdeljeni; v prvem pojo se večinoma stare ruske in druge slovanske narodne, v drugem cerkvene (brez ženskih glasov in brez harmoniuma) in v zadnjem večinoma umetne pesni. Posebno v srednjem oddelku je tercet dečkov tako krasen, da bi Človek, kakor se je nekdo izrazil, kar celo trojico hkrati poljubil.
Od te .vokalne kapele* slišali so naši pevci, kako se z občutkom prednaša, kako naj se slišijo zamreči tihi glasovi, uče se od nje, skušajo jo posnemati, a dosegli je ne bodo še dolgo.
Iz Vipave, 7. februvarija. Občni zbor naše kmetijske podružnice vršil se je včeraj. Došlo je nekaj čez 30 udov. Da se jih ni več vdeležilo, bilo je vzrok posvetovanje nekaterih županov-udov, ki so ob isti uri v navzočnosti c. kr. okrajnega komisarja obravnavali svoje reči, več je pa zakrivila huda burja, ki ni vabila ravno prijazno včeraj iz-pod strehe. Peš hoditi se marsikateri boji, voziti je pa še bolj nevarno, ker te lahko z vozom vred prevrne poleg ceste. Saj celo težki poštni voz spremlja močan junak, da se ne preknpicne, kaj še-le lahki voz. Ako te vzroke jemljemo v poštev, moramo priznati, da se naši kmetovalci precej zanimajo za napredovanje. To je očitno priznal c. kr. kmetijske družbe tajnik g. Pire.
Po običajnem pozdravu naznani g. predsednik društveno premoženje, katero znaša okoli 240 gld., in takoj sta se izvolila pregledovalca računov. Prošnja je došla od sadjarske zadruge na Slapu, ki želi podpore. Njeni tajnik pojasnjuje velike troške za in-ventarno orodje, omenja, da je vsak začetek sploh težak, da podjetniki še niso imeli skušnje in da konkurenca le bila pri slabi letošnji letini tolika, da je bilo največjega napora potreba za obstanek zadruge.
Gosp. predsednik prebere točke društvenih pravil, ki naravnost pravijo, da namen kmetijske podružnice je tudi denarno podpirati vsa podjetja, ki so na korist kmetijstvu.
Gosp. Pire v daljšem govoru razkazuje, kako težavno je ustanoviti in prva leta vzdržati tako za-j drugo. Na Štajarskem jih je bilo precčj, danes ni nobene več. Mlekarska zadruga v Ljubljani je morala prenehati in našim Bohinjcem s sirarsko zadrugo se ni kaj boljše godilo. Ce tudi jo je vlada s precejšnjo svoto podpirala, nastavila moža, Švcarja, zelo izvedenega v sirarstvu, naj zadrugi pomaga k obstanku, vendar so imeli začetkoma zgubo. Sedaj čez 15 let je vspeh velikansk. Bohinjski sir je čislan daleč na okrog, svoj pridelek lahko spravijo v denar in kmetijstvo tam trdno stoji. Tudi slapenska zadruga se je in se bo še imela boriti z raznimi zaprekami. A ustrašiti se ne sm^. Še dobro, da je prvo leto tako izhajala. Država ima sedaj denar le za topove, za kmetijstvo ne more toliko storiti, zato naj bi toliko bolj kmetijske podružnice podpirale enaka podjetja.
Izvoli se odsek treh udov, ki naj se o sadjarski zadrugi natanko ooduči in potem odboru stavi nasvet za podporo.
Zanimiv je bil razgovor o nakupu modre galice. Nekateri so lansko leto škropili ž njo in dobro se jim je sponeslo. Letos jih hočejo drugi posnemati, da jim strupena rosa ne odvzame pridelka. V tolažbo revnim kmetom je bilo posebno to, ker jim je gosp. tajnik zagotovil, da jih bode kmetijska družba čakala za denar, da ljudje vino prodajo. Bakrenega vitrijola in škropilnic si hočejo naročiti zadostno.
Radi ameriških trt so bila različna mnenja. Eni 80 popolnoma zoper nje, češ, z novimi trtami zanesemo uš tudi v naše vinograde; drugi zopet dvomijo, bode li uspevala tuja trta v naši težki zemlji. Te pomisleke dobro ovrže g. Pire. Skušnja izmodri posebno vinorejca. Trt je več vrst. Zato naj se različno cepijo in potem se bode v par letih že dognalo, katera vrsta našemu okraju ugaja in katera ne. Takrat še-le delati poskušnje, ko bode trtna uš naše vinograde popolnoma uničila, bode pač malo pozno, če ne za nekatere prepozno. Velika dobrota bode vinorejcem, ko jim nesreča vzame dosedanje trte, če bodo vedeli, sedaj požlahnimo naše trtje s to vrsto ameriških trt. Ker je tudi deželni zbor sklenil tako poskušnjo podpirati, zakaj ne bi sprejeli podpore?
Dva posestnika se takoj ponudita že letos del svojih vinogradov odločiti za tako poskušnjo, za kar naj jima kmetijska podružnica pri kmetijski družbi izposluje obetano nagrado. Drugo leto hočejo še drugi enako začeti.
Ura bila je že treta, ko se je zborovanje zaključilo. Gosp. predsednik se toplo zahvalja v imenu navzočih g. Pircu, na kar ta opomni, da je vedno pripravjen storiti vse, kar bi pomoglo k napredku kmetijstva; k temu ga sili že njegova služba in nagiba osebno veselje.
Potem je bila še seja podružnice sv. Cirila in Metoda. Ker se je pa že stemnilo in so nekateri imeli še daleč domov, volil se je le novi odbor in mu naročilo, naj skuša družbo tako oživiti, da ne bo samo životarila, ampak tudi cvetela. V to naj pomagajo vsi udje, dela novi odbor, podpirata naj jo blagovestnika sv. Ciril in Metod.
Iz Zagreba, 6. februvarija. (Konec.) Vendar pa bode poleg vsega tega položaj novega župana težek — prav težek. Samo ustrojstvo občine — katere avtonomija je pri nas popolnoma ilu-zorna — dela ga težkim; pa tudi politične okol-nosti in neki elementi, ki okrožujejo župana; delajo ga težkim velike in razne potrebe mesta; delajo ga težkim mnoge rane v mestnej upravi, pa da nekatere ozdravi, morda ne bode dosti močna preblaga čud načelnikova in pa njegov lep način ravnanja, nego bi bila potrebna zato železna energija in odločnost.
Malo kateremu možu kakor njemu, v njegovem položaju, bode se treba držati one: »suaviter in modo, fortiter in re". Ali ravno v tem je velika ne-
prilika, da se najde ob vsakem času pravo ravno« težje, prava mera med blagostjo v obliki in odločnosti v načelu. Pa vendar današnje okolnosti to mero zahtevajo, da ne bi izgledalo, kar je sicer samo način kot slabost in popustljivost.
Vendar se je nadejati, da bode poleg vseh teh okolnosti dr. Amruš znal vedno to ravnotežje vzdržati, kajti že njegov značaj temu odgovarja. Kar je pa še posebno treba, je to, da ostane večina mestnega zastopstva v strogej slogi in disciplini, v onej kompaktnosti, v katerej se je pokazala pri volitvi župana, kajti protivna stranka bode pazila pri vsakej priliki, da upotrebi vsako neslogo v zastopstvu. Le-ta stranka je ostala konsekventna v izvajanju svojih osnov, da provzroči neslogo, katero bi mogla upo-trebiti proti domorodnej stranki. Od večine zahteva kompromis v svojo korist, a ko le ta oprezno postopa ter se drži čvrsto svojih načel, očrnjujejo jo po svojih časopisih, posebno v poluuradnej »Agramer Zeitung", ter jej oponašajo, da so intolerantni proti manjini, čeravno so v odbore izvolili tudi njihove privržence, seveda toliko, kolikor jim pripada članov po pravu, premda od njihove strani ne bi nobeden v nobenem slučaju hotel glasovati za opozicionalca. Pa potem vpijejo proti večini, da je intolerantna!
Zatorej je sloga pri večini neobhodno potrebna, pa tudi nič manje radi mestne uprave,, ako hočejo gospodarstvo njeno poboljšati, kar je posebna želja novega župana, in velika potreba za prebivalstvo zagrebško, ki pod sedanjo upravo preveč trpi. Tudi tukaj hoče židovska »Agramer Zeitung" svetovati ter opominja novega župana, naj gleda, da bodo uradniki mestni boljši delavci v uradu nego kortesi; drugače naj jih odstrani. Ali se je pri tem hudo opekla, kajti ravno tiste ljudi bi moral novi župan odstraniti, ki so pri zadnjih volitvah največ za vladine kandidate agitirali, a na čelu njim sam vrhovni župan. Le-teh pa župan ne sme odstraniti, ker bi se na ta način precej z vlado spri in protivnikom bi to bila voda na njihov mlin. Pa da niso ti naši svetovalci zlobni! V ostalem je dovolj nade, da novi župan ne bode poslušal takih ljudi, nego da ga bode vodila pri njegovem delovanju razboritost, katera je pri nas v sedanjih okolnostih posebno potrebna.
V zadnjem dopisu sem omenil, kako se je začela pri nas mamiti tudi mladež, da se poprime in oklene današnjih mogotcev in njihovih krivih nazorov o domoljubju. In glej, to se je pojavilo že na našem vseučilišču. Že nekaj let sem niso naši vseučiliščni dijaki obdrževali vseučiliščnega plesa, ker je bil pred leti eden takih plesov slabo izpal, in ker večina mladeži ni bila za to, da se sedanji mogotci in ban pozivljejo na ples. Da se to ne zgodi, raje še niso plesa obdrževali. Ali letos je vendar sklenil manji del mladeži, nagovorjen od vladinih privržencev v svojej skupščini, ki je bila prav slabo obiskana radi prekasnega oglasa, da se osnuje zopet tak ples, in sicer v korist medicinskega fakulteta. Proti temu zaključku se je vzdignila mladež, ki ni bila na skupščini ter je sklenila ne vdeležiti se plesa, ki ni od večine mladeži vseučiliščne odobren. In tako imamo prepir med mladino, kar morda ravno nekdo želi, ali je mladini na škodo. Da bode na ples pozvan ban, za to se je pobrinil odbor in svrha — da tudi mladež odobrava nazore današnjih vladinih mogotcev — je izpolnjena. Radi tega je nastal zopet prepir po naših časopisih, in tako imamo vedno borbo med seboj, ki pa pravemu našemu razvitku gotovo le škoduje.
Dnevne novice.
(Osebne vesti.) Začasni okrajni komisar gosp. Viljem vitez Laseh a n imenovan je definitivnim komisarjem; začasni vladni koncipist g. Ivan Te-kavčič definitivnim vladnim koncipistom.
(V z&gato) sta hotela nas spraviti zadnja „Soča" in „Slov. Narod" gledč zadnjih razprav o slovenskih izjavah in društvih. Odgovarjali bi lahko obema, a preseda nam prepir v domačem taboru. Dnč 4. t. m. smo pisali: »Kdor hodi v javnem življenji zlato srednjo pot, ima navadno proti sebi skrajne življe, bodi-si z desnice ali levice". To se je zgodilo v imenovanih dveh listih, kar nam množi zavest, da smo pisali resnico. Obema bodi odgovor: Volenti non fit injuria! Ribič Sije bi rekel: Kar sta iskala, sta dobila.
(Gospod France Kotnik, tovarnar in posestnik v Verdu pri Vrhniki) podaril je »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 60, reci šestdeset goldinarjev, ter postal s tem ustanovnik
društva. Iskrena bodi hvala požrtovalnemu rodoljubu! Veleč. gosp. Fr. Mihi, farni oskrbnik v Šmarjetl, poslal je društvu 1 gl., g. Fr. T. na Dunaji pa 5 gl. Bodi tudi tema srčna zahvala!
(Občni zbor Marijine bratovščine) vršil se je včeraj ob 10. uri v magistratni dvorani ob navzočnosti skoraj 300 udov pod vodstvom predsednika g. magistratnega uradnika in posestnika Karola Lacbeiner-ja v tako lepem redu, kakor že dolgo let ne. Včerajšnje zborovanje je bilo mirno in stvarno, vse obravnave dostojne katoliškim možem. Kot vladni komisar je bil navzoč g. magistratni uradnik Bobida. Društveni predsednik g. Lacheiner je pričel zborovanje z ogovorom, v katerem je naglašal, da varčnost, s katero je odbor gospodaril, kaže se v pomnoženji društvenega premoženja, ki znaša koncem 1889. 1. 24.018 gld. 30 kr., torej za 1049 gld. 62 kr. več nasproti premoženju lanskega leta. Tudi če se odbije svota 1000 gld. za letos v račun vzeto društveno (poprej g. Tomea) hišo v^Božnih ulicah, v kateri je odbor dal trem revnim ženskim udom brezplačno stanovanje, ni se zmanjšalo premoženje. Bemuneracij sedanje vodstvo ni nikakih zahtevalo in tako društveni blagajnici že v dveh letih prihranilo 400 gld. Lansko leto je tudi bratovščina 37 otrok društvenikov pokopala zastonj, kar je stalo nad 800 gld. Pristopilo je drušvu 91 novih udov, tako da isto šteje sedaj 652 moških, 1864 ženskih, tedaj skupaj 2526 udov. Srečo je imelo društvo lansko leto, ker ste bili izžrebani dve 5% srečki iz leta 1860. po 100 gld. imenske vrednosti, za kateri je dobilo društvo 936 gld. Govornik se potem v priznalnih besedah spominja umrlega društvenega podpredsednika M. Pakič-a, ki je mnogo let v prid društva deloval, na kar zborovalci v znamenje sočutja vstanejo. Društveni tajnik g. Kune poroča potem o dohodkih in troških društva, ki so znašaU z ostankom v blagajnici 11 gld. 15 kr., skupno 7217 gld. 33 kr. Med troški izdalo se je za 125 velikih in malih pogrebov 2315 gld. 47 kr., za uboge ude 121 gld. 60 kr., v kranjsko hranilnico pa se je vložilo 3110 gld., posojila dalo pa 250 gld. Ko je g. Zor v imenu računskih preglednikov izjavil, da so našli vse knjige, dohodke in troške natančne in vrejene, in predlagal absolutorij odboru, izrekla se je prisrčna zahvala gosp. predstojniku K. Lacbeiner-ju med živahnimi živio- in dobro-klici na njegovem neumornem, trudapolnem delovanji v korist društva in izrekla prošnja, naj bi g. Lacheiner, kateri je tako izvrstno vredil društvo v teku dveh let, ostal i nadalje še predstojnik, kajti vsi udje so prepričani, da ni bilo društveno premoženje, večinoma doneski revežev, nikdar tako dobro spravljeno, kakor v njegovih rokah. Gospod Lacheiner obljubi, da bode i nadalje izpolnjeval rad svojo dolžnost v blagi in dobrodelni namen društva, kar zborovalci z veseljem odobravajo. V odbor se volijo gg.: M. Kune in Gregor Trdina, in ko se je izvoljeni g. Frančišek Breskvar volitvi odpovedal, g. B e i c b. V pregledovalni odsek gg.: A r k o, Grilc in Zor. Med posameznimi predlogi omeniti je predloga g. A. Ar ko ta, ki je omenil prvotnega namena ustanoviteljev »lakajske bratovščine", kakor se je imenovala, naj bi se skrbelo za dušni blagor društvenikov, v kateri namen so ustanovili kvartalne sv. maše in kupili vinkulirano obligacijo, ter nasvetoval, naj se izvršuje volja ustanoviteljev. Da bode za 50 gld. glavnica založena, naj društvo dodd toliko, kar manjka, da se bodo brale kvartalne svete maše v vseh farnih cerkvah ljubljanskih. Načelnik g. Lacheiner je podpiral predlog, ki je obveljal. Sprejet je bil tudi predlog g. A. Arkota, naj se pooblasti društveni odbor, da času primerno prenaredi društvena pravila in v odobrenje predloži prihodnjemu občnemu zboru. S tem je bil rešen dnevni red.
(Umrl) je minoli petek v Brežicah zdravnik in posestnik dr. Karol del Cot, star sedemdeset let.
(Iz Štange) se nam poroča: Dn^ 8. t. m. je umrl na Bačici mlad mož, ki je bil prejšnji ponedeljek poročen. Takoj po poroki zmešala se mu je pamet. Bržčas je dobil bripo in se prehladih Bil je edini sin š« živečih itarišev. — Zimo im&mo lepo. Naj še dostavim, da kamnosek g. P. Toman v Ljubljani dela za našo cerkev stranska altarja in prižnico.
(Pof^ozdovanje Krasa) napreduje dobro, kakor posnamemo iz poročila c. kr. deželnega gozdnega aadzorništva. Vsled naročila pogozdovalne komisije za Kranjsko se je v teku leta 1889. po Krasu io
sicer, po pašnikih in posekanih gozdnih zemljiščih, ležečih ob južni železnici t katastralnih občinah Famlje, Kal, Britof in Gorenje Vreme 152 oralov na novo pogozdilo ter v to svrho porabilo 878.000 borovih in jelšnih sadik, 82 oralov že pogozdenih zemljišč pa se je dosadilo in pri tem porabilo 110.000 sadik. Skupni troški teh pogozdovalnih del, vštevši troške za vodstvo, nadzorovanje, dalje za prevažanje sadik, za svarilne tablo in za izmerjenje zemljišč, iznašajo 4553 gld. 75 kr. Vsega skupaj pogozdilo se je doslej na Krasu 947 oralov zemlje na novo in v to svrho porabilo 7,748.350 sadik. Pri teh pogozditvah vidi se čedalje bolje, kako dobro varujejo zoper burjo in žamete.
(Pogorelcem v Ležečah na pomoč!) Dn^ 31. ja-nuvarija t. 1. je pogorela skoro vsa ležeška vas; zadelo je več ali manj vse gospodarje, nekaterim družinam pa je zgorelo do malega vse. Da se tem siromakom, vzlasti sedaj, ko jih vrh vse te nesreče tare še zima, kolikor toliko pomore, priredi podpisano županstvo dne 15. t. m. v dvorani gostilue gosp. Jakoba Obersnela v Divači domačo večerno zabavo 8 tombolo. Žačetek ob 8. uri. Vstopnine je 50 kr. od osebe; sprejemali pa se bodo z iskreno hvaležnostjo tudi dobrovoljni darovi, ter se glede na blagi namen prosi obilne vdeležbe.
(Slovesno otvoj-jenje in blagoslovljenje nove Franc-Jožefove šole ter blagoslovljenje nove šolske zastave t Crnomlji) bode duš 15. februvarija 1890. Spored: 1. Streljanje s topiči in zvonjenje ob 5. uri zjutraj. 2. Ob uri gre šolska mladina iz starega šolskega poslopja v spremstvu učiteljstva, kraj-nega in c. kr. okr. šolskega svžta, občinskih za-stopov in šolskih prijateljev v cerkev. 3. Poklic sv. Duha in potem blagoslovljenje nove Šolske zastave s kratkim govorom. 4. Slovesna sv. maša, pri katerej poje šolska mladina. 5. Blagoslovljenje nove šole. 6. Predsednik c. kr. okr. šolskega sveta izroči v primernem govoru krajnetau šolskemu svetu ključe šolskega poslopja. 7. Nagovor c. kr. okr. šolskega nadzornika šolski mladini. 8. Nagovor učenca. 9. Cesarska pesem. 10. Šolska mladina gr6 v šolske sobe, kjer se vrši slovesni sklep prve polovice šolskega leta. 11. V spomin te svečanosti razdele se spominske knjižice. — Stariše in vse šolske prijatelje k vdeležitvi uljudno vabi
krajni šolski svet.
(Predstavljanja Kristusovega trpljenja) v Ober-amergavu se bodo po preteklih desetih letih zopet letos vršila in sicer 26. maj«; 1., 8, 15., 16., 22., 25., 29. junija; 6., 13., 20., 23., 27. julija; 3., 6., 10., 17., 20., 24., 31. avgusta in 3., 7 , 14., 21., 28. septembra.
Telegrami.
Toplice, 10. februvarija. Čeških Nemcev strankarski shod je soglasno sprejel resolucijo, v kateri izraža zadovoljstvo glede češko-nemške sprave ter naglaša nadaljno gojitev nemškega naroda kot dolžnost vseh krogov nemškega prebivalstva. Shod je odposlal Taaffe-ju telegram, v katerem izraža uda-nost, zvestobo in hvaležnost cesarju.
Zader, 10. febmvarija. Grško - vzhodni škof Kneževič je umrl.
Sofija, 9. februvarija. Ko so pregledavali papirje majorja Panice, našli so več pisem
na Kalopkova. Poroča se, da niso nameravali princa umoriti, temveč odstraniti; umoriti so nameravali Stambulova in Mutkurova.
Pariz, 10. februvarija. Listi naglašajo med včerajšnjimi obiski princa Orleanskega osebito poslanca Piona, ki dela za ustavno desnico; ta obisk je znak sprave z orlea-nizmom.
London, 9. februvarija. „Standard" poj roča iz Shanghay-a: Vsled pomnožitve ruske armade v Sibiriji zbira kitajska vlada v Mandžuriji veliko vojakov.
Carjigrad, 9. februvarija. črnogorski minister Vukovič je včeraj došel. Sultan ga še ni sprejel. Diplomatski krogi mnogo govorč o njegovem prihodu.
Kaneš, 10. februvarija. Včeraj so otvo-rili francosko-italijanski kongres. Socijalisti so pobijali predlog pomnožitve dobrih razmer med Italijo in Francijo in trgovinsko pogodbo ter priporočali revolucijo.
Umrli ho:
7. febr. Jožef Nagel, kopitarjev sin, 1 leto. Ulice na Grad 7, bronchitis.
v bolnišnici:
5.	febr. Karolina Leitgeb, šivilji*, 32 let, purpura hae-morrhagica. — Jakob Lipovec, delavec, 53 let, comotio cerebri. — Marija Ganter, delavčeva žena, 45 let, jetika.
6.	febr. Alojzija Theuersehuh, zasebnica, 48 let, sarcoraa.
7.	febr. Andrej Požlep, delavec, 30 let, jetika.
Vremensko »poročilo.
J Cas Stanje	g g - Veter	Vreme	|
opazovanja I "Vrr I	|Žg
17. u. zjut. I 742-1 ^C	si. vzh.	oblačno
8	2. n. pop. 741-7 O O	sr. vzh	jasno 0-00
9. n. zvel 742 7 —3-0	si. vzh.__
7. u. zjut. 742-1 —8-<5	sL vzh.	jasno
9	2. n. pop. 741-1 0 2	„	" 0-00 9. u.zveS. 741-9 -4-2
3*8'' pod normalom.
12° za 1'1» in
DnnajHka borza.
(Telegrafično poročilo.)
10 februarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	89	gld.	—	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 , „ 16 * „	89	„	-	„|
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .110	„	60	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	90	„
Akcije avstr.-ogerske banke............934	„	—	„
Kreditne akcije ....................322	„	75	„
London.............118	„	90	„
Srebro ...............„	_	„
Francoski napoleond.........9	„	40	„
Cesarski cekini...........5	„	58	„
Nemške marke ..........57	„	90	„
Izjava.
Ker čujem, da neka oseba v mojem imenu nabira po mestu darove za cerkev presv. Srca Jezusovega, sem primorana javno naznaniti, da nisem dala v tem oziru nikomur nikakega naročila.
Ljubljana, dne 10. februarija 1890.
Jerica Smrekar.
r. Gregorija Rihaija,
katerih lastnica je bila do svoje smrti sestra skladateljeva, Jerica Rihar, se dobivajo sedaj le še pri podpisanem.
Leopold Rihar,
(10—3)	kapelan v Križih. Pošta Tržič.
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. 00. Benediktincev
opntij« Soiilac (GUronde).
Dom MAGUELONNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Bruselj 1880, London 18S4.
Iznajdeno leta 1373 P® prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnjl-lobo zob. Jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno nstrežeino našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljii in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka
Kue Croix de Seirney 10« & 108. Ustanovljena leta 1807. Dobila se v vseh lekarnah in prodajalnieah diiav.	(24)
lulajatelj: Matija Ktlar.
OdgoT»mi vrednik: l|Mtii 2n«ik.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.