DOLENJSKI GOZDAR Glasilo delovne skupnosti Gozdnega gospodarstva Novo mesto Jetnik VI. Št. 3 ■ DOLENJSKI GOZDAR GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO Novo mesto, september 19C9 Številka 3 Letnik VI. IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODPOR: urednik ing. Jože Petrič in člani ing. Viljem Pavlič, ing. Boštjan Japelj, ing. Slavko KlanČičar, Janez Šebenik, ing. Jože Vidervol, ing. Damijan Mlakar, ing. Jože Falkner in Prane Markovič ( y VSEBINA Stran- . 1, Pred javno, razpravo o gospodarjenju z gozdovi v državljanski lastnini 1 2. Poslovanje podjetja v prvem polletju 1969 - I. Poslovni uspeh ' 18 „II. Uspeh poslovanja posameznih delovnih enot 2o III«. Drevesničarstvo 2A IV. lojen je in varstvo gozdov 29 V. -Izkoriščan je gozdov " 36 VI. Gozdna mehanizacija 39 VII« Gozdne gradnje 44* VIII. Obrat za gozdarsko načrtovanje 45 - 3.- Sklepi organov upravljanja .... ... ... 49 4. Letovanje naših otrok v Novigradu 53 5. Analiza n-ezgode - . 56 6. Novi gozdarski tehniki so prejeli diplome . 62 7. Nekaj lovskih zanimivosti s potovanja pa Švici 64 8. Brez mu je se še čevelj .ne obuje, pa vendar ... 65 9« Spremeniti bo treba statut in druge splošne akte ■ 67 10. Malo za šalo malo "zares ■ 69 11. Reportaža o starih časih 7o 12. .Se na mnoga leta tov. Kopinč! 74. 13. Naš razgovor ' "76 14. Vtisi s strokovne ekskurzije v Zahodno Nemčijo, Švico in Hali jo 77 / A / PP,jD JA VITO RAZPRAVO n GOSPODARJENJU Z GOZDOVI V DRŽAVLJANSKI ’ LASTNINI Že več kot leto dni traja razprava o republiškem zakonu o gozdovih, ki js bil sprejet 4. novembra 1965. V razpravi je slišati največ pripomb in kritike na določbe o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi. Sicer pa je zakon naletel na ugovore že pred in ob sprejetju pri nekaterih kmetijskih zadrugah na Gorenjskem in Notranjskem, predvsem zaradi integracije gospodarjenja z gozdovi obeh sektorjev lastništva znotraj gozdnogospodarskega območja v enem podjetju. Mnoge zadruge so imele od trgovine z lesom precejšnje dohodke, še posebno, ker so les prodajale. najboljsemu kupcu, dočim so bila za redno oskrbo področne lesne industrije zadolžena z raznimi diktiranimi razdelilniki gozdna gospodarstva po strogo kontroliranih nižjih cenah. Razprava o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi se je razvila vzporedno z razpravo o težavnem položaju v kmetijstvu. Poleg vrste olajševalnih ukrepov, ki naj bi jih sprejela republika in zveza kot so n.pr. garantirane cene za kmetijske pridelke, spremembe carinskih predpisov, znižanje obresti na poslovni sklad, podaljšanje odplačilnih rokov in zmanjšanje anuitet za odplačilo kreditov, so mnogi videli olajšanje razmer za kmetijstvo tudi v spremembi gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Kot največje slabosti dosedanjega gospodarjenja v okviru gozdno gospodarskih podjetij so kritiki navajali sledeče; Promet z lesom je dovoljen le gozdnim gospodarstvom. lastniki gozdov nimajo vpliva na določitev odkupnih cen, ki so prenizke. V lastniki nimajo dovolj samoupravnih pravic, oz. so številčno premalo zastopani v organih upravljanja. V razpravi, ki še traja, sodelujejo kmetje in drugi lastniki gozdov, novinarji in gozdarji. Veliko pozornosti pa so temu vprašanju na svojih sestankih posvetili republiški forumi in, sicer republiška skupščina, SZDL, gospodarska zbornica ter sindikat. Ugotovitve in stališča so bila objavljena v našem časopisju. Svoj prispevek je dalo tudi poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, ki je svoje mnenje podprlo s konkretnimi količinskimi in finančnimi podatki o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi. Republiška skupščina je o problemih v gozdarstvu nazadnje razpravljala 1. aprila letos. Na podlagi poročila, ki ga je podal član republiškega izvršnega sveta ing. Prane Razdevšek in iz razprave poslancev so bile napisane ugotovitve in stališča glede dosedanje in bodoče ureditve gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji, kot prispevek k splošni razpravi, ki naj bi trajala do novembra t.l. , ko naj bi skupščina dokončno o'd-ločila, kakšni ukrepi so potrebni za izboljšanje gospodarjenja v zasebnih gozdovih. Republiški in gospodarski zbor sta na svojih sejah 1. aprila ugotovila, da sedanja ureditev gospodarjenja z gozdovi, zlasti skupno gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi in sedanja organizacijska delitev na gozdnogospodarska območja,pred stavlja trajno osnovo za nadaljnji razvoj in da z zakonom o gozdovih vendar niso bila ustrezno rešena vsa vprašanja na tem področju, rešitev le-teh bi ugodno vplivala na razvoj družbenoekonomskih odnosov pri gospodarjenju z gozdovi. Takoj je očitno, da iskanje rešitev na podlagi takih predpostavk ne pomeni zanikati in ovreči že doseženih uspehov, ki jih je dala integracija v gozdarstvu, temveč le nadaljnjo izgradnjo sistema in odpravljanje slabosti, ki so dobro zastavljeni razvoj ovirale. Dosedanje -obširne razprave so obdelovale vprašanja gospodarjenja z gozdovi, upoštevajoč splošne probleme vse republike. Vsakomur, ki se je zanimal za zadevo, je bilo o tem na razpolago dovolj tiskanih poročil. Za razpravo o gospodarstvu na našem območju pa je nujno potrebno spoznati nekoliko pobliže naše razmere, ki se v mnogočem razlikujejo od poprečnih slovenskih. GG Novo mesto, ki je teritorialno razdeljeno na 6 gozdnih obratov (Črnomelj, Crmošnjice,-Podturn, Straža, Novo mesto in Trebnje) gospodari z gozdovi s skupno površino 76n 00 ha. Od tega je zasebnih gozdov 50.400 ha, družbenih pa 25.600 ha. Lesne zaloge so na Dolenjskem območju med najnižjimi v Sloveniji, zaradi česar je tudi podjetje po gospodarski moči med šibkejšimi. Lesna zaloga je zlasti majhna v zasebnem sektorju, kj or znaša le 128 m3/ha, ločim je zaloga v družbenih precej višja in sicer 201 m3/ha. K lažji predstavi o moči gozdnih fondov in za primerjavo med gozdovi obeh sektorjev, naj pripomore naslednja tabela, v kateri so navedeni vsi važnejši elementi gozdnih fondov za vse gozdove in posebej izračunani na 1 ha gozdne površine. zasebni gozdovi družbeni gozdovi m3 m3/ha m 3 m3/ha les. zaloga igl. 1,350.347 27 2,102.968 82 list. 5,086.229 101 3,047.802 119 sk. '6,436.576 128 5,150.770 201 prirastek igl. 44.846 0,9 52.492 2,0 list. 128.758 2,5 71.995 2,8 sk. 173.604 3,4 124.487 4,8 etat igl. 22.154 0,4 36.600 1,4 list. 82.701 1,6 57.158 2,2 sk. 104.855 2,0 93.758 3,6 Čeprav tudi družbeni gozdovi niso taki kot bi na' dobrih rastiščih lahko bili, so le mnogo boljši od zasebnih, ki imajo lesno zalogo za 36 prirastek za 29 $ in etat za 44 manjši kot družbeni gozdovi. Pri tem pa so zasebni gozdovi v poprečju tudi slabše kakovosti, s prevladujočimi listavci med drugimi z gabrom in cerom, ki so primerni le za nizko cenjen pro-storninski les. Nadaljnjo težavo v zasebnem sektorju predstavlja dejstvo, da od skupnega neto poseka 80.000. m3 ostane za blagovno proizvodnjo le 35.000 - 40.000 m3 letno. Ker gozdno gospodarstvo zbira sredstva za biološka vlaganja iz razlike med odkupno in prodajno ceno, je nujno, da je znesek po enoti toliko večji, kolikor je manjša količina lesa, ki gre v promet, lomača poraba, ki je prosta prispevka za biološko amortizacijo se pa morda prav zaradi tega iz leta v leto povečuje. Kakšni so finančni rezultati gospodarjenja z zasebnimi gozdovi pri GG Novo mesto, je razvidno iz zaključnega računa za leto 1968. Dohodki g 1. Prodaja lesa - iglavci 10.445 m3 x 205,31 din 2,144.462,95 - list. 19.457 m3 x 220,04 !i - 4,281.318,30 - prost.lasi 6.396 m3 x 117,40 ” 750.890,40 “36.298 m3 x 197,72 " 2, Izterjana biološka amortizacija Skupni d o ho dki Stroški s 1. Odkup lesa 36.298 m3 x 138,31 din 2. Obrač. bio.amor. za gozdnogojitvena dela 3. Urejevalna dela v zasebnih gozdovih 4. Pitocenološka dela in izdelava kart 5. Popravila poti 6. Stroški gozdarske službe Skupni stroški 8,104.283,45 757.749,35 7,176.671,65 169.862,45 7,346.534,10 5,020.391,40 1,303.312,65 328.104,40 71.737.00 79.560.00 1,301.180,00 Razlika - izguba Od zneska obračunane biološke amortizacije je porabljeno v lotu 1968 za izvršena gozdnogojitvena dela 1,174«566,65 din* ostanek v znesku 128,746,00 pa je prenesen v lato 1969« Pod stroški gozdarske službe so zajeti samo stroški gozdarskega osebja, ki dela v zasebnem sektorju tako, da bi se ti stroški povečali, v kolikor bi obračunali vse stroške, ki jih. imamo v zvezi z manipulacijo lesa na skladiščih in odgovarjajoči del upravno-prodajne režije (osebni dohodki vodilnih in administrativnih delavcev, obresti od kreditov, zavarovalne premije, članarine, izobraževanje kadrov, znanstveno raziskovalno delo in drugo). S tem pa bi bila izguba v zasebnem sektorju še večja. Bilanca izkazuje izgubo, ker so dohodki iz zasebnega sektorja manjši kot stroški. Razlika med odkupno in prodajno ceno, ki se lastnikom gozdov že sedaj zdi prevelika, ne pokriva stroškov in je torej s stališča podjetja celo premajhna. V vseh dolgotrajnih in širokorazpredenih razpravah so odkupne cene največji kamen spotike. Samo po sebi je umevno, da bi lastniki gozdov radi za les čimveč. Tudi pritiskov na gospodarske organizacije v ta namen ne moremo smatrati za škodljive, temveč kot nenehno vzpodbudo podjetju, da bi poslovalo čimbolj gospodarno. Podjetje je tako pod nenehno kontrolo in je prisiljeno postopoma izboljševati in počenjevati svoje delo. Vprašanje je torej, koliko si k temu prizadeva in kakšni so bili uspehi v preteklih letih skupnega gospodarjenja. Znaten uspeh prav gotovo pomeni postopno zniževanje režijskih stroškov. V začetku leta 1964, ko smo združili oba sektorja gozdarstva, je bilo pri GG zaposlenih 62 pisarniških moči ter 184 gozdarskih strokovnjakov« Letos je zaposlenih v administraciji in knjigovodstvu 48 delavcev, v tehnični gozdarski službi pa 118» Skupno smo število uslužbencev znižali za 80. Iz tabele je poleg tega razvidno , ■ da se je v letih 1964-1969 znatno izboljšala kvalifikacijska struktura (povečalo se je s'tevilo zaposlenih z visoko in srednjo izobrazbo). gozdarski strok.del. del.v knjig.in adm. skupaj uprav.,revir.manip. ing. teh. ost. V S ost. 1963/64 184 13 34 137 62 1 12 49 246 196 5 158 63 221 1966 140 61 201 1967 130 59 189 1968 129 56 175 1969 118 19 41 58 48 2 22 24 166 Pri sedanjih 'poprečnih, o sadnih dohodkih pomeni navedeno znižanje osebja letno okrog 148,8 milijonov S-din prihranka. To ja posledica prehoda od administrativnega poslovanja po treh linijah (okrajne gozdne uprave, kmetijske zadruge in gozdna gospodarstva) na podjetniško gospodarjenje v okviru gozdnega gospodarstva. Kot drugi važen ukrep za pocenitev proizvodnje je postopno uvajanje mehanizacije. Nabavili smo ročne motorne žage za sečnjo, traktorje, kamione in dvigala za transport lesa, buldožer ter druge stroje za mehanizirano gradnjo cest. Učinek pri sečnji se je z uporabo motork povečal pri iglavcih za 70 fo, pri listavcih pa za 30 Pri gradnji cest se je oh uporabi buldožerja in kompresorjev zmanjšalo potrebne število delavcev približno na eno tretjino. Kvalifikacijska struktura v podjetju se je izboljšala, štipendirali smo dijake in Študente na srednjih šolah in univerzah, podpirali izobraževanje zaposlenih, za fizične delavce pa smo prirejali uvajalne seminarje ter tečaje za rokovanje z ročnimi motornimi žagami. Z izboljševanjem življenjskih in delovnih pogojev želimo doseči stalnost delavcev, da bi pridobili večje izkušnje in zaradi tega tudi varneje delali. Tam, kjer je na delu večje število delavcev, organiziramo skupna bivališča in menze, 'drugje pa jih z avtomobili vozimo od doma na delovišča. Kritiki sedanjega gospodarjenja z gozdovi pogosto omenjajo, da so gozdna gospodarstva predraga in zato priporočajo reorganizacijo. V prejšnjem odstavku sem skušal pokazati s' stvarnimi številkami, da smo v tem pogledu precej storili. Pes pa je, da kljub opravljenim ukrepom nismo uspeli ustvariti velikih rezerv. Neodvisno od podjetja namreč stroški vseh vrst rastejo. Rastejo cene raznega materiala, goriva, strojev, uslug pa tudi stroški za OD delavcev v podjetju pa čeprav so ti običajno pod občinskim in še bolj pd republiškim poprečjem. Rast stroškov je hitrejša kot raste cena lesu, zaradi Česar bi se razlika med stroški proizvodnjo in prodajnimi cenami kritično znižala, če bi ne iskali in našli izboljšav v organizaciji, proizvodnji in prodaji. Seveda še nismo naredili vsega, da bi to dosegli, ker se odpirajo vedno novi problemi pa tudi vedno nove možne rešitve. Sma.tramo le, da smo zgradili dobre temelje, ki omogočajo soliden razvoj. ^ Primer iz lanskega zaključnega računa'pokaže, da je znašala razlika med odkupno in prodajno ceno (19772 din - 13831 din) poprečno za 1 m3 lesa 5.941 din, kkr je 30 . od prodajne cene. Razlika je videti velika, posebno, če jd smatramo le kot trgovsko maržo, kar pa ni. V njej je vsebovana biološka amortizacija za gozdnogojitvena dela v višini 3590 din, stroški za manipulacijo na skladiščih 1100 din, kar so pravzaprav še proizvodni stroški ter 1251 din t.zv. režijskih stroškov. Y tej zad-nji postavki je največji izdatek za odkazovanje in prevzem lesa. Znano je, da je obvezno plačevanje biološke amortizacije le cd lesa, ki gre v promet in ne za tistega, ki je namenjen domači porabi. Isto velja za podjetniške stroške, leta 1967 je odpadlo na prodajo od skupaj posekanih 80.000 m3 lesa le 36.298 m3. Ker režijske stroške (odkazovanje itd.) povzroča tudi les za domačo uporabo in ker bi bjlo logično, da bi ob poseku vsakega m3 lesa brez ozira, v kakšne namene je porabljen, odvedli določen znesek kot biološko amortizacijo, je u-pravičen izračun, koliko znaša poprečno amortizacija in režija na 1 m3 posekanega lesa. lesna masa skupna biološka skupna amortizacija režija 80.000 m3 130,331.265 52,668.398 S-din S-din (Stroški režije so dejansko večji - razliko krije družbeni sektor) Potemtakem znaša biološka amortizacija za 1 m3 v zasebnem sektorju posekanega lesa 1630 din. Y družbenem sektorju pa smo istočasno odvajali 3.000 din/m3 amortizacije ali dvakrat več. Še upadljivejša je razlika, če upoštevamo, da so zasebni gozdovi veliko slabši od družbenih in bi bili torej potrebni več, jlg—P_fe.-man3 * * * * vIs.gan,1. Tako prihaja do nasprotij 'dveh stališč; stališča lastnikov gozdov, ki želijo, da bi bila biološka a-, mortizaci ja čim nižja in odkupna cena višja in stališča temelječega na strokovni presoji gozdarskih strokovnjakov, ki želijo s povečanjem bioloških vlaganj čimprej izboljšati in povečati prirastek v zasebnih gozdovih. Kakor so težnje posameznikov razumljive, pa je po drugi plati potrebna širša družbena v prihodnost usmerjena strokovna skrb gozdarjev, ki se ne morejo in ne smejo zadovoljiti s sedanjo prenizko proizvodnjo v zasebnih gozdovih. Sedaj zbrana biološka amortizacija na Dolenjskem še daleč ne zadostuje za nujno potrebna gozdnogojitvena dela. Kar se lastnikom gozdov zde prispevki previsoki, nastane vprašanje od kod denar za pospeševalna dela v zasebnih gozdovih. Že neštetokrat je bila ugotovljena velika razlika med gozdnogospodar- braci jah so prav največ j e na po- -dZ0P.jih> kjer je.sredstev najmanj na~jraraollŠŠTT Zaradi tega z največ jim zadovoljstvom odobravamo stališče izvršnega sveta Slovenije, ki se glasi; bi o. amer. režija na 1 m3 na 1 m3 1630 din 660 din . - 7 - ”Ustreznejše gospodarjenj s z_gozdovi zahteva neposredno družbeno usmerjanje sredstev za_ razširjeno gozdno-biološko repro-duk ci j o o Mo zna j e reši tov, da se sredstva združujejo na določenem nivoju in usmerjajo na osnovi kriterijev_ v tista območja, kjer je zaradi nujnih razlogov, oziroma splošno družbenih koristi to najkoristneje. Pri tem je odprto tudi vprašanje, ali naj se biološka amortizacija -dva ja od JAnSf- g.o sekanega lesa ne glade na namen uporabe ali jpa le od tistega dela, ki gre y blagovno proizvodnjo. Vztrajna prizadevanja poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij za zbiranje sredstev, so že rodila uspeh. 'Žal sodelovanje med gozdarstvom, lesno predelovalno in papirno industrijo ni živelo dolgo, temveč eno samo lato. Sadovi dolgoročnih vlaganj v gozdarstvu so na žalost preveč v bodočnost odmaknjeni, da bi lahko vzpodbudili ekonomski interes delovnih kolektivov.. Vse kaže, da je zastonj pričakovati od industrije nekakčnih "prostovoljnih" prispevkov in da' je najbolj realno, da podjetja za gospodarjenje z gozdovi skušajo zbrati čimveč denhrja za biološko vlaganje s 5im boljšim komercialnim poslovanjem. Tako bo v višji tržni ceni, ki jo bo nudil najboljši kupec, vsebovan tudi večji delež za biološko amortizacijo. Z ozirom na to, da se v zasebnem sektorju več kot polovico posekanega lesa porabi doma, se gozdno gospodarstvo Novo mesto zavzema, da se predpiše biološka amortizacija tudi za ta les. Tako bi kljub delnemu znižanju poprečnega, prispevka po m3 in enakemu povišanju odkupnih cen,, kar bi bilo v korist tistim lastnikom gozdov, ki les prodajajo, zbrali več biološke amortizacije. Sedaj se dogaja, da plačujejo biološko amortizacijo j-J-tisti posestniki, ki imajo tržne viške in boljše gozdove, kjer ss običajno manj vlaga, troši pa se amortizacija v slabših gozdovih onih posestnikov, ki sekajole za domačo porabo ija za financiranje gozdnogojitvenih del ničesar ne prispevajo. Ob vsem tem razmišljanju pa smo prepričani, da kljub predlaganim spremembam predpisov o biološki amortizaciji, Dolenjska samo s svojimi močmi ne bo zmogla takega vzpona v gozdarstvu, kot bi ga spričo slabih gozdov morala in dobrih a .neizkoriščenih rastiščnih potencialov tudi lahko dosegla.. Ker bi koristi široko zasnovane preobrazbe gozdov na Dolenjskem prav gotovo Prešle lokalne okvire, upravičeno pričakujemo podporo republike, kb razpravi o odkupnih cenah ne smemo zakrivati dejstva, da v Pgjih-razmerah povečanje cen pomeni nadaljnjo zmanjšanje gozdnogojitvenih del ter stagnacijo, če ne nazadovanja dolenjskih gozdov. Konstruktiven predlog naj bi torej poleg povečanja cen Pokazal še na druge vire, iz katerih bi bilo možno nadomestiti jkajoča sredstva. V mnogih državah obsežna pogozdovanja in izgradnjo čast financirajo iz državnega proračuna. V Italiji na primer prispeva proračun za osnovanje čistili nasadov iglavcev 50 *jo za osnovanje mešanih sestojev pa celo 75 1. Pri nas proračun ne prispeva nič, čeprav občina pobira davek od posekanega lesa, kar kmetu poleg biološke amortizacije in režije tudi zmanjšuje čisti dohodek od lesa. Lastnik gozda mora plačati 2 c/o zveznega, 8 _>•$ republiškega in 20 '--o občinskega davka od cene lesa na panju, kar znese okrog 1.000 S-din po m3- Obdavčen je tudi les za domačo porabo, za katerega ni tr~-ba plačati biološke amortizacije« V temeljnem in republiškem zakonu o gozdovih sta splošna korist in pomen gozdov dovolj poudarjeni, toda nikjer ni zagotovljena ustrezna materialna pomoč za pasivna gozdarska območja. Dokler pa se gozdarstvo mora samo financirati, toliko časa ne moremo odločati o odkupnih cenah, ne da bi istočasno u-poštevali stroške za gozdnogojitvena dela. Včasih je slišati predloge, naj bi z zmanjšanjem gojitvenih del zmanjšali izdatke v ta namen. In res smo,bili prisiljeni v zadnjih letih tako ukrepati, čeprav smo prepričani, da smo morali odložiti zelo potrebna in koristna dela. Nadaljnje zmanjšanje te dejavnosti bi bilo škodljivo. Nasprotno, treba je poiskati vire za povečanje. Ureditveni načrti, ki so obveza za gozdnogospodar-sko organizacijo so realno postavljeni in predstavljajo minimalni obseg del. če podjetje zaradi pomanjkanja sredstev ne bi zmoglo realizirati načrtov, bi prišlo brez lastne krivde v navskrižje s predpisi zakona o gozdovih. S tem želim poudariti, da ob'razpravah o odkupnih cenah ne smemo pozabiti na stroške za obvezna vlaganja. Najčešća in najglasnejša je zahteva lastnikov gozdov po sprostitvi prometa z lesom. Kakor se zdi.to opravičeno, logično in kot nekateri trdijo tudi bolj v skladu z gospodarsko reformo pa je na drugi strani uspešno financiranje gozdarske dejavnosti na vsak način zelo dvomljivo, predvsem pa bolj zapleteno Pred tako odločitvijo bi bilo treba temeljito premisliti, kdo bi naj plačeval biološko amortizacijo, kupec ali prodajalec in predvsem kako zagotoviti vplačevanje ob otežkoceni kontroli prometa z lesom. Predlagamo naj bi bila predpisana minimalna pristojbina na podlagi odkazila za ves les brez ozira na namen porabe. Lastnik bi jo moral plečati pred posekom. Prispe vek za pospeševanje gozdov pa naj’ bi plačal kupec oz, potrošnik lesa. Prav gotovo pa je, da take rešitve, ki bi zadovoljila kmete z večjimi odkupnimi cenami, lesno industrijo z nepodraženim lesom in gozdarje z zagotovljeno biološko am rti zaci jo, ne bo mogoče najti. C;oprav razmišljamo o predloga pa vendar smatramo, da je dosedanji način financiranja še najenostavnejši. Tudi glede uspešnosti lastnikov gozdov pri samoupravljanju je slišati kritične ocene. Kmetje so mnenja, da imajo premajhen vpliv na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Svoj vpliv bi predvsem radi povečali pri določanju odkupnih cen in pa pri dodeljevanju denarja za obnovo vaških in gozdnih poti in cest. čeprav so pravice in dolžnosti v statutu gozdnega gospodarstva zagotovljene pa se kmetom zdi, da ne morejo u-veljaviti svojih teženj, ker so v centralnem DS podjetja premalo št e vilno zastopani. V našem podjetju je v DS namreč 28 delavcev in 7 kmetov. Vprašanje je, če je bil ključ dodelitve mest v DS po opravljenem delu v gozdni proizvodnji posrečeno izbran. Dejstvo je, da opravijo zaposleni v podjetju pri gojitvenih delih, gradnji in izkoriščanju 80 O vseh ur, zasebniki pa le 20 'jo torej v razmerju 4s 1, kakršno je tudi razmerje pri članstvu v DS. Majhen delež kmetov preseneča, zato moramo pojasniti, da vloženo delo pri izkoriščanju za domačo uporabo ni upoštevano, docim pri gozdnogojitvenih delih kmetje malo sodelujejo. Brez ozira na to ali je ključ delitve članov DS na kmete in na delavce v podjetju logičen ali ne, je dejstvo, da se kmetje počutijo v DS številčno prešibki. Številnejše je zastopstvo leme tov v svetih lastnikov gozdov po obratih, ki pa imajo predvsem posvetovalno funkcijo zaradi česar ne odtehtajo udeležba v CDS. Predlog za spremembo samoupravljanja je izdelala posebna komisija pri Poslovnem združenju gozdnih gospodarstev, ki je izdelala "Predlog za. ureditev samoupravnih pravic kmečkih gozdnih posestnikov znotraj gozdnogospodarskih organizacij". Bistvene točke predloga so naslednjem - V podjetju naj bi bila dva samoupravna organa; za družbeni sektor centralni delavski svet, za za sob. i sektor pa centralni svet kmetov, - Vsak svet bi samostojno reševal probleme svojega sektorja. - Skupne zadeve bi oba sveta reševala na skupnem zasedanju, vendar naj bi bilo za odločitev potrebno soglasje večine članov vsakega organa. - Na nivoju gozdnih obratov naj bi bili samoupravni organi enaki kot doslej. - Upravni odbor naj bi določil razmejitev pristojnosti med samoupravnimi organi. - V izključno pristojnost-centralnega sveta kmetov naj bi sodilo s - sprejemanje GG načrtov za zasebne gozdove, - sprejemanje letnih načrtov, - odločanje o delitvi v zasebnem sektorju prigospodarjenih sredstev, - sprejemanje načrta o formiranju in trošenju biološke a-mortizacije, - odločanje o cenah lesa na panju, - o nadomestilu za stroške, ki jih ima gozdno gospodarstvo z upravljanjem z zasebnimi gozdovi, - o domači porabi, lesa, - dajanje soglasja za obratovanje žag veneciank, - predlog za formiranje1 vrednostnih razredov. Delavski svet podjetja bi odločal; - o gozdnogospodarskih načrtih za družbene gozdove, -• o letnih planih za družbeni sektor, - o vlaganjih v družbene gozdove, - o notranji organizaciji, o notranji delitvi in - .delovnih razmerjih. Oba organa skupa j bi - določala osnovne smernice poslovne politike, - sprejemala gozdnogospodarski načrt za območje, temeljne samoupravne akte, finančni plan, zaključni račun in periodične obračune. Predlagane spremembe pri samoupravi bi prinesle koristi obema stranema. Kolikor bolj bodo kmetje samoupravijalci pritegnjeni k sodelovanju, kolikor bolj bedo poznali razmere, v katerih gospodarimo, toiiipo lažje bo doseči soglasje pri uveljavljanju take gozdarske politike, ki bo vsemu območju sedaj in v bodoče zagotavljala čim boljši razvoj. Najvažnejša pa tudi najkočlivejša bo v svetu kmetov odločitev, koliko od dohodka, bomo namenili za takojšnje plačilo lesa in koliko za biološka in tehnična vlaganja v gozdove. Na našem območju, kjer finančna realizacija zaradi nizkih etatov ni velika, potrebe po vlaganjih pa so obsežne, bo tako odločanje .še posebno težko. Treba bo veliko razumevanja za gozdarske pro bleme in pa tudi zavestnega odrekanja. Sicer pa to v našem DS ni nič novega - kolektiv je moral večkrat svoje trenutne koristi podrediti dolgoročnim splošnim koristim. Ir. če so mnogokrat to storili delavci, bodo tudi lastniki gozdov. Naloga 11 - \ gozdarjev bo pojasnjevati pomen vlaganj, denar v ta namen pa bi moral biti porabljen kar najbolj strokovno in tudi čim racionalneje. Z močnejšo pritegnitvijo kmetov bomo nanje prenesli velik del odgovornosti za napredek gozdov, kar bo delavcem podjetja prav gotovo v pomoč. Sodelovanja sc torej ne bojimo,temveč' si ga nasprotno želimo. Ni dvoma, da so težave kmetijstva na Dolenjskem še večje kot v bogatejših, bolj industrijskih pokrajinah Slovenije. Slabi in revni gozdovi pa takega položaja ne morejo izboljšati.Zato je napredek gozdarstva- tudi povečanje splošne gospodarske moči pokrajine. Za naše območje je torej bistvenega pomena v stališčih izvršnega sveta priporočilo za osnovanje fonda za pospeševanje bioloških investicij v področjih z izčrpanimi gozdovi. Delavci podjetja in kmetje zato navdušeno podpiramo to priporočilo. Ob rešitvi tega problema bodo lažje rešljivi tudi vsi drugi kot so npr. samoupravljanje, medsebojni odnesi ter pocenitev proizvodnje in uprave. Na sestankih, ki jih bo organizirala Socialistična zveza z lastniki gozdov se bomo srečali z mnogimi mnenji pa tudi kritiko našega dela ali naših odnosov do kmetov. Ne domišljamo si, da je pri nas vse v redu in v škodo bi nam bilo, če bi objektivne kritike ne jemali kot pomoč pri poslovanju. Strpno se bomo pogovarjali in pojasnjevali pa se tudi potrudili, da napake odpravimo. Ne bomo mogli obl j uliti ,da bomo hitro in znatno materialno pomagali lastnikom gozdov. V naši moči pa je, da smo na razpolago s strokovno pomočjo, da smo s sredstvi čim bolj gospodami in da jih ciniveč vračamo v gozdove. Taka politika podjetja bo naletela na odobravanje pri kmetih in lahko bo doseči sodelovanje v obojestransko zadovoljstvo. {'b koncu naj na kratko obnovimo kako si zamišljamo uspešnejši napredek gozdarstva. Podpiramo predlog o financiranju sklada za pospeševanje gozdarstva v pasivnih področjih. Udeležba kmetov pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi naj bo učinkovitejša. V ta namen so potrebne ustrezne organizacijske spremembe. V snem območju naj gospodari sna gospodarska organizacija. 'Tudi promet z lesom je del gospodarjenja z gozdovi. Režim pri prometu z lesom naj se ne spreminja, ker je to zaenkrat najzaneslivejši način financiranja gozdnogojitvenih del. Verjetno bi bilo smotrno predpisati (sicer nizko) biološko amortizacijo za les za domačo porabo. Ta je iz leta v leto večja in zato bi morala biti obremenitev blagovne proizvodnje vedno vepja, odkupne cene pa nižje, kir nasprotuje željam tistih, ki les še oddajajo. Podjetje si mora še naprej prizadevati za tako organizacijo, ki bo omogočala čim cenejša poslovanje in proizvodnjo, da bi zagotovilo čimveč sredštov za biološka in druga vlaganja v gozdove in čim ugodnejše odkupne cene. Preobširno bi bilo na tem mestu opisati vso dejavnost gozdnega gospodarstva v preteklih letih. Z dohodki od sečnje lesa v družbenih gozdovih od 80.000 n3 do 100.000 m3 letno in v zasebnih od blagovne proizvodnje ca 40.C. 0 m3 smo poprečno letno uredili 8.000 ha gozdov in v zadnjih 5 letih povečali drevesnice od 5 na 28 ha, zgradili letno 8 - 10 km cest, nabavili okrog 150 ročnih motornih žag, povečali kamionski park od 35 na 120 t nosilnosti in za stroje izdali poprečno letno 50 milj. din. Poleg tega pa ne smemo' pozabiti, da je gozdarstvo dokler je bilo skupaj' s kmetijsko dejavnostjo pokrivalo precejšnje kmetijske izgube. Ob koncu podajamo podrobnejši pregled bioloških vlaganj v zasebne gozdove v preteklih letih. Številke bodo potrdile, da smo se potrudili in da smo tolikokrat sporno razliko med odkupno in prodajno ceno koristno naložili. Zal je sredstev vse manj na razpolago in tako ne moremo izkoristiti vseh svojih strokovnih sposobnosti. Z vzgojo kadra, s pridobitvijo strokovnjakov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, z graditvijo drevesnic, z mehanizacijo in drugimi ukrepi smo se pripravili za hitrejši napredek-gozdov na Dolenjskem in škoda bi bilo, Če bi vse priprave ostale neizkoriščene. Trdno torej upamo, da bodo spremembe zakona o gozdovih tudi v tem pogledu dale dobro osnovo za poživitev gozdarske de javnosti. Biološka vlaganja v gozdove v državljanski lastnini v petletnem razdobju 1964 - 1968 V naslednji preglednici je podan količinski obseg izvršenih, posameznih vrst gozdnogojitvenih in varstvenih del za celotno petletno razdobje (1964-1968)o Iz tega obsega je izračunano najprej letno količinsko poprečje, ki je preračunano še v vrednostne pokazatelje. Za izračun vrednosti smo upoštevali prodajne cene za posamezne vrste del po finančnem planu za leto 1969= Tabelarni prikaz je naslednji; Vrsta dela po gozdnih Skupaj v Poprečno Poprečno letno obratih 9 lotih letno N-din 1. Priprava tal - ha Novo mesto 141 28,2 26.113,20 Straža 101 20,2 18.705,20 Podturn 28 5,6 5.185,60 Crmošnjice 21 4,2 3*889,20 Črnomelj 215 43,0 39.818,00 Metlika 68 13,6 12.593,60 Trebnje 180 36,0 33.336,00 Skupa j GG 754 150,8 139.640,80 ' ’ snovno po go zd. in A spopolnitve - ha Novo mesto 59 11,8 46.138,00 Straža 74 14,8 57*868,00 Podturn 16 3,2 12.512,00 Crmošnjice 45 9,0 35,190,00 Črnomelj 73 14,6 57.086,00 Metlika 83 16,6 64.906,00 Trebnje 121 24,2 94.622,00 Skupa j GG 471 94,2 368.322,00 3c Osnovani intenz.nasadi iglavcev - ha Novo mesto 90 18,0 78.300,00 Straža 27 5,4 23.490,00 Podturn 3.4 2,8 12.180,00 Crmošnjice - - - Črnomelj 297 59,4 •258.390,00 Metlika 71 14,2 16.770,00 Trebnje 77 15,4 66.990,00 Skupa j GG 576 115,2 501.120,00 Vrsta dela po gozdnih obratih Skupaj v Poprečno Poprečno _______ 5 letih letno letno N-din 4. Dognojevanje - ha Novo mesto 65 13,0 3.705,00 Straža 34 6,8 1.938,00 Podturn 18 3,6 1.026,00 Črnosnjice 3 0,6 171,00 Črnomelj 192 38,4 10.944,00 Metlika 84 16,8 4.788,00 Trebnje 34 6,8 1,.938,00 Skupa j GG 430' 86,0 24.510,00 Okopavanje z dognojev.-ha Novo mesto 62 12,4 7.204,40 Straža 5 1,0 581,00 Podturn 1 0,2 116,20 črmošnjice - - - Črnomelj 17 3,4 1.975,40 Metlika 34 6,8 3.950,80 Trebnje 133 26,6 15.454,60 Skupa j GG 252 50,4 29.282,40 Obžetev - ha Novo mesto 618 123,6 39.552,00 Straža 239 47,8 15.296,00 Po d turn 82 16,4 5.248,00 Črmošnjice 45 9,0 2.880,00 Črnomelj 611 122,2 39.104,00 Metlika 344 68,8 22.016,00 Trebnje 418 83,6 26.752,00 Skupaj GG 2357 471,4 150,848,00 Čiščenje gošč in kultur-ha Novo mesto ■ 412 82,4 38.068,80 Straža 320 64,0 29.568,00 Podturn 88 17,6 8.131,20 Črmošnjice 124 i 24,8 11.457,60 Črnomelj 557 111,4 51.466,80 Metlika 133 26,6 12.289,20 Trebnje 912 182,4 84.268,80 Skupaj GG 2546 509,2 235.250,40 Vrsta dela po gozdnih obratih Skupaj v 5 letih Poprečno letno Poprečno no N-din 8. Redčenje - ha Novo mesto 5 1,0 350,00 Straža 56 11,2 3.920,00 Podturn - — -• Crmošnjice - > - — Črnomelj 2 0,4 H 'C O O Metlika - — — Trebnje 249 49,8 17.430,00 Skupaj GG 312 62,4 21.840,00 9. Reševanje' iglavcev - ha Novo mesto 41 8,2 4.674,00 Straža 74 14,8 8.436,00 Podturn 84 16,8 9.576,00 Črnošnjice - — — Črnomelj 102 20,4 11.628,00 Metlika - — — Trebnje 52 10,4 5.928,00 Skupa j GG 353 70,6 40.242,00 10. Ostala negovalna dala-ure Novo mesto 5/60 112,0 828,80 Straža 165 33,0 244,20 .Podturn 15 3,0 22,20 Črmošnjice 392 ,78,4 580,16 Črnomelj 1058 211,6 1.565,84 Metlika 233 46,6 344,84 Trebil je 674 134,8 997,52 Skupaj GG 3097 619,4 . 4.583,56 11. Varstvo gozdov - ure Novo mesto 4705 941,0 8.280,80 Straža 1342 268,4 2.361,92 Podturn 864 172,8 1. 520,64 Crmošnjice 1240 248,0 2.182,40 Črnomelj 3246 649,2 5.712,96 Metlika 1400 280,0 2.464,00 Trebnje 7478 1495,6 13.161,28 Skupaj GG 20275 4055,0 35.684 j 00 Poprečna letna vlaganja po posameznih obratih so bila v zasebnem sektorju naslednja? Gozdni obrat Novo mesto Straža Podturn Ormosnjice Črnomelj Metlika Trebnj e GG Skupa j N-din 253.2-15,00 162.4-08,32 55.517,84 56.350,36 477.831,00 185.122,44 360.878,20 1,551.323:, 16 Ca po istih kriterijih izračunamo vrednost bioloških vlaganj za letno poprečje v istem petletnem obdobju za družbeni sektor gozdov, dobimo naslednjo sliko; Gozdni obrat _______________N-din Novo mesto 390.815,48 Straža 287.111,20 'č d turn 199.290,84 Črrnošnjice 175.434,24 Črnomelj 353.4-10,24 Metlika 12.872,32 Trebnje 114.765,68 GG skupa j 1,533.700,00 Iz primerjave poprečnih letnih vlaganj v zasebne in družbene gozdove je razvidno, da so bila vlaganja skoraj da enaka, kar pomeni, da je bilo vloženih na hektar družbenega sektorja 'v 2 5.600 ha j poprečno letno 5-989 S-din, na hektar zasebnega sektorja (50.400 ha) pa 3-078 S-din. Popolnoma drugačno sliko pa dobimo, če analiziramo blagovno proizvodnjo v zasebnem sektorju (odkup) in sečnjo v družbenih gozdovih in če razdelimo porabljena sredstva za biološka vlaganja na odkupljene in v družbenem sektorju posekane m3. Podrobnejši prikaz je naslednji; Odkup - blagovna proizv. v zaseb. sektorju Odkup.g.sort. Poprečni lat- Poprečna let.vlaganja v 5 letih sku- ni odkup m3 Sdin/m.3 I>aijn3___________________ Novo mesto Straža Po d turn 40.319 49.895 19-292 8.063,8 9-979,0 3.858,4 3.140 1.627 1.439 GO Odkup. g. sort. Poprečni' let-v 5 letih sku- ni odkup m3 pa j m 3 'Popreč.letna vlaganja S din/m3 Ormošnjice 24.599 4.919,8 1.145 Črnomelj 46.912 9.382,4 5.093 ■ [at lika 10.725 2.145,0 8.630 Trebnje 69.06 j 13.812,8 2.613 GG skura j 260 .-806 52.161,2 2.974 Posek v družbenem sektorju GO Posekani g.sort. v 5 letih skupaj m 3 Popreč.letni Popreč.lot.vlaga-posek - m3 nja S din/m3 ■ •'o v o mesto 83.07: 16.615,8 2.352 G i raža S2.597 18.519,4 1.550 Tedturn 129.557 25.911,4 769 Ormošnjice 92.152 18.430,4 952 Črnomelj 47 557 9.511,4 3.716 Ko tlika I.772 354,4 3.632 jrebnje 11.682 2.336,4 4.912 7G -skupaj 458. 396. 91.679,2 1.673 iz primorji ave je razvidno, da je bilo v zasebnem sektorju na vsak odkupljen m3 vloženih skoraj še enkrat toliko sredstev kot za posekani m3 v družbenem.sektorju. -r v strukturi porabljenega časa za vsa gojitvena dela' v u-3 e Tonem sektorju predstavlja obnova gozdov (priprava tal, Pogozdovanje, intenzivni nasadi) kar 48 dajemo tudi pregled porabljenih sadik v 5-letnem obdobju, le-ta je naslednji: Porabljene število sadik v 1000 kom V zasebnem sektorju Go Porabljeno v Poprečno letno Popr. st. sadik na 5 letih 1 ha g.površ.letno lovo mesto 553 112,6 8,8 2-tiraža 410 82,0 7,2 To d bum . 121 24,2 14,2 csmosnjice 220 44,0 12,8 Črnomelj 1.017 203,4 19,8 'ie tlika 529 10 5,8 31,4 krebnja 685 137,0 18,6 kC Skupaj 3. 545 709,0 14,0 POSLOVANJE PODJETJA V P E V '3 M POL-L E T J U 1969 1» POSLOVNI USPEH ' V prvem polletju letošnjega leta je v podjetju doseženo za 16,740,739*66 din dohodkov in 16.021.639*62 din stroškov. Razlika med dohodki in stroški tega obdobja je dobiček, ki znaša 719°100*04 din. Ker je polletni obračun začasen se tudi dobiček ne deli na sklade, temveč bo njegova delitev izvršena v obliki letnega rezultata po zaključnem računu. Zaradi prehoda iz sistema plačane realizacije na obračun po fakturirani realizaciji so v dohodkih in stroških letošnjega leta zajeti tudi zneski* ki se nanašajo na neplačano realizacijo ob koncu leta 1968* zaradi tega pa bomo posebej prikazali v tabelarni obliki dohodke in stroške letošnjega in lanskega prvega polletja. 1968 1969 Indeks Dohodki 1. Realizacija iz preteklega leta 2. Tekoča realiz. proizv. 3° Ostala realizacija 4. Izredni dohodki 4*259°600,22 13,341.521*08 1*223.680,62 I87.370,o6 3,039.382*75 12*357.044,15 1*116.231,88 228.080,88 71 93 91 122 Skupni dohodki 19 *012.171*98 16*740.739,66 88 Stroški 1. Stroški iz 'pretek. 1. 3,820.641,20 2*776.522*83 73 2. Odkup lesa 3*827.985,75 3,834.649,25 100 3. Material in storitve 2*147.948*67 1,547.922*14 4. Najemnine 5. Terenski dodatki in 49.154*40 56.575*20 115 dnevnice 6. Znanstveno raziskovalno 401.419*11 408.828,00 102 delo,takse,reki.,reprez . 475.144*10 315.618*25 66 7. Biološka amort. ZS 920.842*25 932.331,90 100 8. Amort. osnov. sred. 9, Obresti od kreditov,ban 955.866,19 1.044.722*11 109 čne prov.,član.zbor. 257.533»45 10, Obresti na poslov.sklad, vod.prisp., dodatri prisp. 188.230,10 73 za soc. zavarovanje 522.983,35 549.406,20 105 1968 1969 Indeks 11. Bruto osebni dohodki 5,277.920,00 5,009.172,95 95 12« Izredni izdatki 20.717,69 27.968,44 135 18,6.78.156,16 36,691.947,37 89 3. ZnaniDanje stroškov za poveš., zal, pr oi zv. 701.324,19 - 670.307,75 96 __ Skupni' stroški 17,976.831;97 16,021. 639,62 89 Dobiček 1.035.340,01 719.100,04 69 v primerjavi z lanskim, letom so tekoči skupni dohodki manjši za 1.051.214,85 din ali 7 /S stroški pa za 911.073,98 din ali 6 Manjši dohodki so v celoti rezultat manjše'prodaje lesa, saj je le-ta manjša za 10.820 m3, kar znese 984.476,00 din. Predvidene količine losa pa so manjše v primerjavi z lanskim lotom za 12.714 m3, kar je vplivalo na zmanjšanje stroškov. Po pravilniku o delitvi dohodka znaša izračunani količnik uspešnosti poslovanja 0,92; ta pa nam pove, da smo v podjetju poslovali za 8 $ slabše kot v lanskem letu. Na tak rezultat jo vsekakor negativno delovalo slabo vreme v zimski sezoni. Po pričakovanju in planskih nalogah se mora rezultat v naslednjem tromesečju izboljšati. Od skupne realizacije proizvodov smo izvozili na tuja tržišča za 1.590.179,10 din blaga ali 28 fo manj kot v letu 1968. Podatki o odkupnih in prodajnih cenah 1968 1969 Ind; Odkupljene količine lesa 26.978 m.3 25.349 m3 94 Poprečna 0dkup.cena za 1 113141.89 din 151,27 din 107 Prodane količine lesa . 70.876 m3 60.056 m3 85 Po pre č c pr 0 d.c ena za 1 m3 188,90 din 205,12 din 109 Od tega v letu 1969 - družbeni sektor m3 351263 po ceni 186,66 din - zasebni sektor m.3 24.793 po ceni 231,38 din Obračun dohodkov in stroškov v zasebnem sektor jus Dohodki Realizacija lesa 5.736.598,00 din Stroški Odkup lesa Obračunana biološka amortizacija Manipulacija in prevozi lesa Režijski stroški-gozdarska služba 3.834.649,25 din 932.331,90 din 196.112,65 din 752.976,00 din 5.716.069,80 din Dobiček 20.528,20 din Glede na to, da je pretežni del odkupa lesa opravljen v prvem polletju, stroški gozdarske službe pa nastajajo enakomerno skozi vse leto, lahko ugotovimo, da dohodki tega sektorja ob koncu leta ne bodo krili vseh stroškov. Od obračunane biološke amortizacije je porabljeno v prvem polletju za urejevalna dela 150.912,85 din in za gozdnogojitvena dela 125.764,95 din tako, da je še ostalo neizkoriš čenih sredstev za 655.654,10 din. Ta. sredstva bodo porablja na v glavnem za gozdnogojitvena dela v drugem polletju, del no pa za financiranje urejevalnih del v zasebnih gozdovih. Osebni dohodki in zaposleni Poprečno število redno zaposlenih delavcev je bilo 654 in je v primerjavi z lanskim letom za 5 > manjše (691 delavcev v prvem polletju 1968). Poprečni mesečni osebni dohodek redno zaposlenih delavcev v letošnjem prvem polletju znaša 895,44 din in je za 7 1° večji kot v letu 1968, ko je znašal 833,34 din. II. USPEH POSLOVANJA POSAMEZNIH DELOVNIH ENOT Uspešnost poslovanja posameznih delovnih enot predstavljajo koeficienti, izračunani na osnovi primerjave dveh neto produktov ustvarjenih v I. polovici leta 1969 in 1968. (Koeficiente uspešnosti poslovanja prikazuje priložena tabela). Na osnovi koeficientov uspešnosti poslovanja lahko zaključimo, da so gozdni obrati Novo mesto, Straža, Trebnje in gradbeni obrat v letošnjem- letu gospodarili uspešnejše v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Uspeh poslovanja ostalih delovnih enot pa je v primerjavi z lanskim obdobjem negativen. Anton Kraševec Slab uspeh pri poslovanju v I. polovici letošnjega leta v primerjavi z lanskim, so dosegli gozdni obrat Podturn, Cr-mošnjice in Cmcmelj. Pri gozdnem obratu Podturn je celotni dohodek v primerjavi -z lanskim letom manjši za 20 fo.~ Vzrok za tako nizko realizacijo najdemo v panogi izkoriščanje - v sečnji. V primerjavi z lanskim letom je sečnja manjša za 4.320 m3, oddaja (prodaja) gozdnih sortimentcv pa za 3.500 m3. Porabljena sredstva so sicer manjša, vendar le kot posledica manjše sečnje, zato ne nastopa strošek storitev (spravilo in kamionski prevozi). Tudi pri gozdnem obratu Ormošnjice je celotni dohodek manjši za 22 1. Prav tako so posekali manj lesa - 3.600 m3 in zato tudi oddali (prodali) manj gozdnih sortimentov za 3.000 m3. Porabljena sredstva so manjša prav tako samo kot posledica manjše sečnje (zato manjši stroški storitev). Pri gozdnem obratu 'Črnomelj pa je celotni dohodek manjši kar za 28 io. Vzrok za tako nizko realizacijo najdemo v izkoriščanju (v družbenem in zasebnem sektorju) v manjši meri pa tudi v gojenju in drevesnicah. Sečnja je manjša za 4.300 m3 in odkup za 1.000 m3, zato 'pa oddaja (prodaja) za 3.000 m3. Porabljena sredstva so sicer manjša na račun storitev, niso pa manjša zaradi odkupa, čeprav so letos pri obratu odkupili 1.000 m3 manj kot lansko leto. Zaradi nižje sečnje in večjih zalog v gozdu in na kamionski cesti, je bilo preko glavnih skladišč tudi manj odpremije-nega lesa. Koeficienti uspešnosti poslovanja pri glavnih skladiščih ne morejo biti enaki še manj pa večji od 1. Izvršitev plana proizvodnje pa prikazujejo ostale priložene tabele. Janez Rustja Koeficienti uspešnosti poslovanja delovnih, enot Za 6 mes. 1969 Za 6 me s. 1968 GO Novo mesto 1,0,93 1,002 GO Straža 1,102 ■ 1,340 GO Podturn 0,772 1,266 GO Črmošnjice 0,752 1,074 GO Črnomelj / 0,569 1,402 GO Kretnje 1,242 Skl. Novo mesto 0,902 0,982 Skl. Straža 0,857 0,986 Skl. Črnomelj 0,836 1,002 Gradbeni obrat 1,285 1,339 Obrat za gozd. načrtovanje 0,942 0,849 Uprava 0,901 1,259 02 tg g 8 8 8 8 O O d 1-3 oc oc hd M s P 4 hi 4 o c+ o P CD n 3 Qi 4 < ; • O er o o c+ CD O ! i b 'B UK d N< 1 j C_l. CD 4 4 P S j ! CD H C-J. B CD C_l. P Ui O c+ i H CD o 1 1 P ' O P P1 IV) IV) H 5 P H - Oj 03 on' en on d • O o • • • o IV) p O p (V) -J on IV) -0 03 O on 03 O en H VO B O o on. O on O O j 1 : j CC 1 i CD p H H d OC; -p- CD 03 O O 00 ! CD 13 j • © O e « O OJ 03 u. OJ -o H LfJ rv> vn Oj P SD H o H o vO Oj en P Cn ro -P 03 H -0 p N • P p P P p P on I ! -P* 00 Cn -P o on OJ p H . -P* OJ IV) OJ OJ Oj CS) * • • • . P P CD ro on -O en p o vO ■ vQ © P Ul P O o DO en H on Ch H O OJ IV) Oj en on en H oo rv> Olj j • CD H OJ IV) IV © © o • o o OS Ul p VO 03 -d -0 -o en O cn IVI 03 —J VO p -d N ~4 OJ -J OJ -P on vn Oj CS3 B CD ’ P O O B 3S VO IV) IV) H rv> H CD 03 CD o O • O • © -d CD 03 fV) o o p p on P fV Oj P -u on VO IV) OJ H- CD O vo Oj P H -0 on rv> B • • en 1 P VO rv> CD en -p- P- -P on on p d vo © « e © o o B p CA o VO .IV) H Oj oo d P VO Oj en -d P o CD CA CA 03 -p H O —J C-l. < D I\3 Oj Ul OJ p IV) IV) co OJ d 0 • • o • • 6 VO B Oj 03 IV) Oj en OJ 00 d P VO 03 H H VO P VO OTI Oj OJ VO Oj OJ Oj + on . H H H VO H d KO -P- -J VO O en H ! + O 4 e O p O O « © on Cb C > Ul -P O ru> o oo OO I o, c o -P en en en on H 00 CD CD IV) OJ IV) en P en H C_). C-J. CD CD PROIZVODNJA V I. polovici 1969 v izkoriščanju 24 03 hc-* Q O g O O O O GO 8 j Pl 1-3 o< o< CQ a 1 £ 4 4 4 O cf o I CD H 3 Oj 4 03 OJ 00 Oj 03 Pi- 30 OO H H 30 -p H B vo 331 OJ 03 30 OJ OJ H* OJ N • 1 03 -J Ul 03 331 oo 331 1 00 CO 03 03 00 -p 03 -P m S H H H H H H H 4) [CD -p -P 03 331 Oj -P -P H fo • • _• O • • 0 331 03 O 30 O 03 OJ -P* 30 ru a ra 30 00 3J1 00 133 IU CO j 4 03 H O 130 03 3J1 Ul CD . Oj : a i I Pd H-; ; CD H H H H H, H H 031 03 ra Ul Oj 00 301 -P 03 -P ! H c+ • • • * O • • H- 4 00 .331 30 Oo OJ 331 331 N O 30 03 03 l-1 ru -U • rac 30 OO -P OO Oj -p Oj rv H- H H H H H H -O o 30 H O O H O 03 03 Oj OJ 03 o ru m 1 03 -P 3J1 130 ru 00 -P O • S • • • e • Qj 30 Ul Oj -P* Oj o ru iv -J (V) 30 H 331 331 3J Oo £ ! co 133 03 30 03 3JI o a tS) B 01 OJ 03 B CD m H H H M H H H o -P 3j 331 3J1 Oj 331 -P Ol H o e O 0 e e • 30 C+ 30 00 -P 130 O -U -U oo 4 03 30 OO rv> 130 o 03 30 O 00 O 30 H O ru OJ 331 rac IV H- ODKUP GOZDNIH SORTIMSNTOV v I. polletju 1969 - 25 CD CD< “O “O “ 60 —*• O O —i DO DO DED C~>< O CD O O —*• GT- CD GO CD CD "O “O O TD .05 C/5 “5 “3 H* W< W ' en C5 C"5< O G5 C0< —' cc ;*r id o< G5 D 05 O <—■*. —*« D O Co o_ co< cn< pk 0< 0< CD 0< £t) OOCOr-H O D3 05 O CD >—<• <—>. D3 <—». C LQ O G5 O —*• —<- O TD O O TD TD o o < •< • • '— * C5 O r+* r+* CD D O Q 05 CU < >—.. i—i. i > £5 O CD TD 0 c o m m 1 £\J 1. | |~i J*J Q_ CD D3 •*-»» OP O —J "O -J. O O '—o o O TD O CL. D* r4-H- O "o » mo O 05 O- 0< NK —J O CD • C —»UD TD C5< • 05 05 * —« r-+- < lO C5 O —1 O D D o i--, r-f- PJ —*• O —' {D o < g ■< O O O- D CO Z3 O r+- O m < o o —•• G5 O < CD« » • <—D TD D Q 05 O C/5 TD O O-O “3 C S 05 C/5 lO co ca o ca q_ m Q_ O CO ca o < < -*• • CD *0 Q_ *< • ns O 05 CD 05 C 3 3 3 3 ns no co co co D5-=3“DD-3~Dr W (U fl5 o CJ I DTDTD-D-D-D-O 05 ca ca co 05 I Enota M 4> DO OD GO GO CD —« co • OD —'CD -P- CO UD CD O CD OD —4 W 2 r\5 N) Ul —J CD —1 CO o en cd po co O CD 4?- —o \ -4 45- 45* —4 CO CO -4 CO o< § S CO PO PO PO —^ en —o en •g s en —• >• • co co en 45- —4 —1 • « • * • 0 3 GO OD GO Cn CO PO po go -o en co co co po en en —« po od co 0 go —• g s? rt- -J« CD GO OD CD —1 CD —' GO co 45- OD GO co co * en ■ 1 —1 CD —« CO “4 ud en en OD CD ^ OD CD no co co po en —' co p N! o o en co CD CO CO CD PO co o< CO > OD en co —* co -o en —j • • • • GO en en en 45- no • • • Stroški po enoti en • od -P~ 4=- en GO co UD —o —1 45- no cd —» en po CD p -J N CD OD —1 en 45- 45- 45- UD O ~1 CO —' CD • —1 co —* en po -4 PO —J —1 CD g: CD GO "cd 'cD no PO CD CD co en 45* CD en CD UD —1 CD CO —• en en co 0 co o< • g CD • 45- po —1 • 45- OD en • • • PO GO PO no —4 en —4 co -4 -4 PO GO en • » » • • TD CO 0 ^ 0 c % z: —o co -p- no GO —1 OD O -O CO OD PO en OD CO co —J —1 -—J PO —' PO —* 45- OD CO —4 45-45- —1 p- ud —1 cd —1 en 0 co< 1 !T 4= -J -P“ • p co o ——1 ■—J * ~4 J-D CD ^-4 CO po en co g: OD PO CO • CD OD CD co g CD co en —»en CD CD CD CD —1 —1 co en -4 co o*c • g< 1 / GO< -p- • PO CO -4 OD OD CO • • • • po en eo PO po —i • » • TD CO O /-+-~S Š CO CO UD PO co od en -p- en -4 CO -~4 —'CD 4=- —' —‘OD to en en —4 —J CD —‘OD cd —1 eo co co no eo p- po O O D OK c; —J PO -p' -P* • GO PO PO —‘ . , •P* * CO CD CO CO OD —• o go no en CD CO GO —1 en -j p co co cd co en • • • g —»en —1 od co o o co p -P- eo eo en en ud o< S< • g 3K" m 1.007 1.245 1.375 9.85 709 29.483 29.192 35.924 40.594 28.969 81.156 210.711 121.317 Stroški po onoti no no no go co no —i —i PO CO »O CO 4> ^CD ~—1 CO -—1 PO CD PO O ro od en co CD CO ~4 po en en -p-o o od en PO 45- 45- CO 'CD ' o< • 3 m co 2.329 195 6,88 493 —# 45~ PO PO en no co no PO PO -4 CD 45- —J 4=- —' * • • CD PO CO -F- -4 -p- co en en TD ‘ CO O r+* m • •• • » co en od no co co CO p co co en en 0 3 D C^)< 0 co • -*• OD CD —'UD CO -p- —' OD CO • * —• CO -4 CO » «* — * po en —» —j co od —j co co en * • • • • eo eo co CD GO PO CD •—1 —' o' CD -p- CO —J CO CD O CO OD CO co —' po en co po cd en co en 4= * —' CO CO CO ca 4 en en 0 cd o< co —-J • en «• —j en co 20.1 30.3 39.1 18.2 5.5 —> IS3 N) • en —4 4=~ -4 en en 45- —j co go 45 • .•••* • _t- —> —1 fvT rr» 1—> Stre po c CD CO g co< GO CD m o o" GO en UD »61*9*0! — 26 -- m oo do “O m r“ d=- • d> i— ps • __ oo do do co CD —I oo< do • CD P4 D=- CD CD< “O -a DO OO DO CD< co —'• o o —• o a? cd _ co< '-D CD s “—l C-O cn co oo< ro D=> K 3 co cr> co cn —j ro co co —• CO co • •* cn cn -p- -P- CO CD . oo cn preo cn —o ro —■ co —4 CO -P- cn no co ro co co co cn co » • CO CD co . —I CD -4 ro —j ro ro ro _p- ro —4 co co cn cn -4 cn o o • • “4 --1 /-v. rr> C0t CJ g- C0< CO -----1 CD 0< (D D CO< o dt —*• =5 =3 O DS I—>. «—«. o o O- O- o.< o< O Q_ 03 • r-t-»4-0 O *0 CD M • o* O -C Q_ 0< PJ< 03 O O cd —na -5 c/3 • CD DJ —i 1 —■- c o a_ or C*5< c ~3 • “ CD ■O -O Q_ < 03 “3 “3 «—*• CO —O CD O "O < C • o CO< M< - -.......- o< o CD O < CD r-H D3 DS CD D3 CD i—i. i—i. rs <—>. < O CD '—•• O CD O -O co *-*-• < UD 03 O ------1 --1 03 O < □ CO o o D “O O TD cn C3 *4 "D ■s -S 3 S -o -5-o O C < -5 -5 i—.-----1 03 D3 * * CD D3 D3 O r+- i—H < «—>. CD 03 » o o .-g - -. i—*. 03 -J.O N r-4 ® d: 3- s “ “ ■ ° š ■§•' = S ' M < r-H O * 03 O O 03 03 Q_ Di “O 03 O 03 UD 03 O {-> INI CD O- 3 3 33 T D- D- D- rr D- D- DT D- D- D- ro CO CO CO 03CD03 03.CD ;JCDO>03030> cn !• • cn - cn cn ro ‘ co cn co -4 co co cn co cn —4 cn • cn — cn co ro ro co —4 cn co co co cn o —* od cn ro -P- o co O i “—4 —4 cn co *• cn CD -p- cn ro co co —i cn -P- o —i -4 -4 co -P* ro co —* cn o —4 go co ro -P- - cn cn ro ro —• co cn co co —i _p- cn on co cn co co ro o co cn p cn -4 -4 --'O -P~ -P* ro 6 0» co cn ro —• cn —j —1 —j cn co ro co co o co ro o s co cn CD —< co 03 co ro CD -p- CD —I • * «- o co od cn o —j ro ro —* cn -P- cn p cn co —j co -4 cn —j v » a t> •—4 —» -p- ro CD —i cn ro co _p- —J ro co ro co ro o co - J co cn -4 CO ' CD O —J t> -J n r e c --( OD CO CO -1 —4 —• cn o co cn o cn cn cn io ro o ro ro —> cn -—j cn cn -p- - 4 —' cn —1 ro cd co CD co —' co co -p- cn co co cn -P- co —r —4 OD -p- •> CO CD ca co co C 3 cn cn cn -p- ro co cn —* cn -P~ -p~ cn co ro ro -4 -4 ro cn o o ro co co -4 cn o cn -P- ro —« -P- cn cn • » o cn cn od co —J —1 —j ro t—4 cd ro co cn -p- od co -4 OD CO C3 « o -P- co --4 ro .p- ro o cn ro ro —-4 ro co cn ro o _p- co co co co -4 -P- cn co cn —1 ro c o ro —j cn —4 co -4 ro co cn •—j -p- cn co -P- -P —' -P- co —1 o —1 cn ro ro , co —o cn co cn b fe . 's ro co -4 co en co • o tt ,*> CO CD —4 CO --1 CO co ro _P- ro ro co 3 o cn o co en p cn o -p- en cd » * • n —o —i & S o CO CO co cn D -4 — en ro -p- co o co 1 CO CO ■—1 ro co cn co co co ro en co -p^ o ro cn >rr- t—j en CD co ro en co OD a , —i CO -P~ • cn OD ro cn co co • » ro p- cn ro ro co o cn co co *> c. i* • r ro » ro CD CO L o cn cn -4 — co ro O CO 4 p CD cn cn cn o —j co en co cn co —1 -P-co ro co co -p- -p- ro cn cn —j Di en en on ro en co ro co —• ci —* ro ro co CO CO CD co en co en cn co ro . o _p- — co cn ro ro o co co co co en en co en o —4 cn o co ro co en co ro co cn -P; en ro co cn CO CO co en CD CO ro —j co -p .. • . . cn co ro cn o • en en ro m —1 p ro ro cn ro cn ro r> 9 m x> ro -4 CD -p~ -pj L co en CO OD CO cn co cn en ro co en cn en ro co co co preo co en en S CO ro —4 en co s O ‘m 3 =2 cn co co o —i DO ° CD --' 03 L ^ o ia S3 —I ^ L r O cn L’ o cn ro ro cn co ro —• —1 co co co cn co —4 • D » *» » O cn— cn co ro —• co ro p- cn ro o co -p- co -p-rocn—4o CD —i co co cn —' co cn cn —» cn ro cn ro —1 co ro co —4 —i cn cn cn co ro cn —4 co _P- -4 to ro cn co —4 co co cn ro oo —4 cn cd —1 cn co ro cn OD CO CD CD • » » o n cn — -4 cn co cn ro ■—• cn —> ro m cn o co —1 co -4 -p~ cn —• ro ro —« cn —i -p------j cn cn P -j co co p C c *• O © • p- —1 —» ro cn o ■—i —-4 -p- P' ■—1 —4 CO cn co L O GO DO £4< S' g C_ S rv) H Ul H IVD P-1 . V ero O O P Ul -P* -p- OD bo H IVD O -v] p-1 o oo IV) UD -v OD -V] bo -VI -P UD -3 -3 0 UD -J O ro O IV) O CO. bo Ul O OD a st o bo H H OD ro IVD H -P H IVD 'rd UD UD bo OD OD Ul OD P bo -P OD IVD CD O rv> IV) bo -V H OO ro O -3 Ul UD IVD 0. UD fV> H OD Ul OD -VI IVD UD UD po UD H S! • o bo P-1 P-1 Ul PD IVD H Ul P-* IVD H 1 V) epi OO UD -P* -P* P O IVD P-> IVD P bo Ul UD Ul OD OO OD P Ul -V H -P. IV). HO' -p* O O p Ul ro o bo UD Ul O p 0 1 0 col bo H H -P* H H H Ul H H rv) c+ 1 OV UD ro bo. OO -v UD IVD -VI -P OO p td 4 1 O OD -p* —j OD IVD H IVD -VI -3 bo —3 CD 0 m —'3 p. Ul bo Ul -VJ H UD Ul bo H 0 tS3< I H0j bo H H Ul H ro P P H H H i 1 UD UD Ul Ul OD OD OD rv> H rv> -3 r\D V) Q l H Ol U) bo bo IV) rv) OD OO -VI 00 p O p O IV) O OO ro OD o p OD U] O H § Vil bo P-1 P-1 H . Ul H IVD H bo H H H o | UD H bo bo rv> UD o H Co O Ul ro S) Oj j H CD OD -J H Ul co CO IVD Ul Ul H CD c+ ! ui O bJ ro co OD H P-1 O H IV) --3 0 0 | P-1 4 i • 0 i bo H H OD H bo H Ul H IV) H Č8; —J OO bo Ul H P bo bo p P-’ OO P H H rv> —j o Ul bo IVD IVD UD IVD O , ... 10 O OD o p OD PD o P OO Ul P 4 CK, bo H H Ul j—j bo H -P IV) H ■to-S i -J -'J bo Ul UD P IVD IVD H OD o bo 0 O | O -j CO -P* UD UD IVD CO Ul UD OO OD 0 ro< OO UD VI ro UD O H OD o Ul OD UD p-1 0 i s • c_j. i P H H H -VI IV) bo H OD H IV) H | PSI IV) O UT OD IV) IV) Ul Ul H OD -V -J OD OD 00 ro OD H O p -V UD o —J 0 Ul rv> O bo bo OO O Ul bo Ul o OO 3 04 P H H H OD IV) IV) H OD H IVD IVD trt 0 i bo p DO -v UD Ul OO Ul bo OO IVD IVD 0 o UD bo Ul o Ul bo p -0 —3 po UD OD 0 B : O Ul p H IVD OD H Ul Ul OD Ul P H 0 • H C-J. -P* P-* H Ul H ro H P H H Pd O O OD -VI Ul -P- bo -vi -P bo CD UD OD po O O -v Ul -VI OO -VI o H bo bo o O 0 ro UD o bo OO l\D o OD bo H O IVD a »-e 4 p H H H ■ OD IVD IDO P-1 Ul H rv> IVD td 0 M O Ul Ul -P* CO H bo -3 IVD bo IVD 0 4 bo -VI o p ro -V] oo OD OO p H bo 0 a H OO Ul OD ro O -p* OO OD H P bo po C-J. • 0 1 bo H H OD p-1 f\D P-1 -P H IVD H V) UD UD p Ul o UD -vi bo -VI IVD P-1 bo H cp OO Ul -VI Ul p P OD bo Ul OO O -VI 0 cp Ul O -v oo -0 OD ro, -VI -V H P IVD 3 Ul bo p-> H Ul IVD IVD H p H M H pr OO UD bo Ul -VI O -p* bo OD O OD -J td 0 OD -V fV> OD Ul H bo H -P UD O P 0 Vi IV) H Ul OD UD O -p- Ul IVD -P p P 0 0 M ću. NEP0SR3JDNI STROŠKI V IZKORIŠČANJU - družbeni sektor (Primerjava de janskih stroškov I. polletja s planiranimi v letu 1969) 28 - III. DREVESNIČARSTVO Kot v preteklih letih hom skušal prikazati tudi za tekoče leto polletno realizacijo plana drevesničarstva v primerjavi :z istim razdobjem preteklega leta. Vremenske prilike v spomladanski sezoni so nam omogočile pravočasno izvršitev planske zadolžitve v celoti. Iz tabelarnih prikazov je. razviden celotni potek proizvodnje po količinskih in finančnih pokazateljih. Setev - primerjava 1968 - 1969 Letp smreka gl. bor ost.igl. ost.list. skupaj ha ha ha ha ha igl. list. 1968 0,30 0,08 0,11 0,10 0,49 0,10 1969 0,31 - 0,13 0,44 Setev je prirejena tako, da krije lastne potrebe po presa-jevalnem materialu v tekočem in prihodnjem letu. Ostali iglavci zajemajo setev črnega bora, macesna in duglazije.Uspeh je zadovoljiv, le tu in tam se kažejo praznine nastale zaradi poškodb po pticah pred in po kalitvi semena. Na se-jankah ni bilo opaziti nobenih znakov obolenj. Izvršena so bila preventivna škropljenja. Pikiranje - primerjava 1968 - 1969 v 000 kom Leto smreka gl.bor ost. igl. ost.list. Skupaj kom kom kom kom kom igl. list. 1968 160 160 1969 675 - 14 - 689 — Zaradi urejene proizvodnje sejank je nam omogočena izvršitev presajevanja v celi sezoni (spomladi, poleti, jeseni) z ozirom na odgovarjajoče vremenske prilike. Spomladansko presaje-vanje je bilo uspešno z minimalnimi izpadi. Sadike so vitalne in zdrave. Oddaja sadik - primerjava 1968 - 1969 v 000 kom Leto smreka gl.bor črni bor ost.igl. ost.list . Skupaj kom kom kom kom kom kom igl. list. 1968 205 108 152 13 8 478 8 1969 66 23 - 8 3 97 3 Vzrok nizke realizacije oddaje sadik izhaja iz možnega izpada smrekovih prosajenk 2+1 v prvem polletju 1968 (dolgotrajna suša in poznejše občutne ohladitve, delno pa prodaja sadik v jeseni 1967)» Navedeni nepredvideni'izpadi kodo v končni fazi proizvodnje nadomeščeni v jeseni 1970. Za realizacijo plana obnove 1969 je na razpolago dovolj kvalitetnih sadik. Stroški proizvodnje - primerjava 1968 -1969 leto 'Letni plan Reali zaci ja : stroškov I. polletja OD+material Osebni doh. Material in usl. Skupa j 1968 1969 579.545,66 603.143,40 127.504,01 152.608.44 54.325,22 . 57.620,59 181.829,23 210.229,03 Višji proizvodni stroški izhajajo iz povečanih del v presa je- vanju, vzdrževanju mlajših kultur presajenk (pikiranje poleti-in jeseni 1968 ter vzdrževanje tekoče proizvodnje), kakor tudi iz delnega povišanja osebnih dohodkov v prvem polletju 1969. Ob upoštevanju, da je realizacija osebnih izdatkov v prvem polletju dosežena s 35 h z ozirom na celoletni plan, smatramo, da proizvodnja poteka normalno tako v finančnem, kot tudi v količinskem pogledu. Adamič Danijel IV. GOJENJE IN VARSTVO GOZDOV Za realizacijo gozdnogojitvenih in varstvenih del v prvem polletju 1969 je ob primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu, značilen znatno manjši obseg izvršenih del pri pogozdovanju, čiščenju, redčenju in reševanju iglavcev, povečala pa se je količina izdelanih slučajnih pripadkov. Zaradi razmeroma dolge zime in obilice snaga, je dinamika izvršitve del v spomladanskih mesecih precej zaostala, obsežni snegolomi v srednje-dobnih sestojih iglavcev pa so iz varstvenih razlogov diktirali posek in izdelavo slučajnih pripadkov. Količinska realizacija posameznih vrst del v 1. polletju 1969 je naslednjas 1 1) Pogozdovanje, intenzivni nasadi in spopolnjevanje V hektarih, izražena količinska realizacija je naslednja; Gozdni Družbeni sektor zasebni sektor Skupaj obrat plan poli. ^ real. /C Poli. r. 68 , poli. plan , real. 1° poli. r. 68 plan poli. real. 1° poli. r. 68 Novo m.' 30 7 23 13' 11 1 12 8 41 8 20 21 Straža 16 1 7 2 19 4 23 8 35 5 15 10 Podturn 26 3 12 10 3 - 3 2 29 3 11 12 Črmoš. 15 5 29 - 4 1 33 4 19 6 - 30 4 Črnomelj 20 6 27 13 14 4 31 8 34 10 29 21 Metlika 1 _ • _ _ 2 - — . 6 3 - - 6 Trebnje 7 1 15 1 . 12 2 13 16 .19 3 14 17 GG skupaj 23 19 39 65 12 20 52 180 35 20 ' 91 V tabeli je prikazano vse pogozdovanje skupaj. Od skupno pogozdene površine v obeh sektorjih lastništva odpade na intenzivne nasade 2,31 ha, na spopolnjeyanje nasadov pa 3,62 ha. letošnja spomladanska realizacija je zelo skromna, saj je s 35 ha pogozdenih površin dosežen letni plan komaj z 20 /», v primerjavi z lanskim letom pa je bilo posajenih kar 56 ha manj. Vzroke za tako majhno realizacijo je iskati v manjšem letnem planu (letos 180 ha, lanska letna realizacija 258 ha) in v pomanjkanju sadik. Glede slednjih je situacija taka, da jih bo v lastnih drevesnicah za potrebe plana dovolj na razpolago v jeseni. Nesmiselno pa bi bilo spomladi sadike kupovati samo zato, da bi bila spomladanska realizacija večja. Sicer pa je od 1.768 ha pogozdenih površin v petletnem razdobju 1964-1968 znašala spomladanska realizacija 460 ha, kar predstavlja 26 fo. Za jesen nam preostane za pogozdovanje še 145 ha, kar bomo lahko naredili (v le-tu 1966 smo od 583 ha pogozdili v jeseni 403 ha), ker bomo imeli na razpolago dovolj lastnih sadik, računati pa moramo tudi s tremi vrtalnimi stroji znamke "Gribor", ki bodo lahko v mnogočem skrajšali potreben čas-za sezono pogozdovanja. Priprava tal je bila izvršena na 34 ha površine, kar pomeni, da čistine praktično niso bile pogozdovane. Uopeh pogozdovanja je zaradi obilice padavin v spomladanskem času zelo dober, izjema predstavlja le triletni črni bor, ki je bil v glavnem že v jeseni lanskega leta posajen. Izpad pri tem boru ni nastal morda zaradi nepravilne manipulacije ali suše, ampak zaradi predolgih srčnih korenin brez koreninskih laskov (vzgojna oblika sadik 3+o let). Tudi letos so lile vse sadike pridelane v lastnih drevesnicah, jelka pa je lila nahrana v naravnem podmladku. Poraha sadik po drevesnih vrstah je v primerjavi s porabo v lanskem prvem pdlstju naslednja. Drevesna vrsta Porabljeno št. spomladi 1969 Porabljeno št. spomladi 1968 % Smreka 65.821 60,2 170.209 44,1 Jelka 30.610 27,9 ■ 33.910 8,8 Macesen 3.915 3,6 - - Zeleni bor 2.590 2,4 18.900 4,9 Zelena duglazija 3.600 3,3 .. - - ■ Domači oreh 2.861 2,6 1.573 0,4 črni bor - - 142.561 36,9 Rdeči bor - - 13.400 3,5 Rdeči hrast - - 5.450 1,4 Jesen — — 81 - Skupa j 109.397 100,0 386.084 100,0 Podobno kot pri površinah, je tudi poraba sadik mnogo manjša od lanskoletne. Poraba-sadik po gozdnih obratih in gostota sajenja je nasled- n jas Gozdni obrat Pomlad 1969 Pomlad 1968 kom gostota kom/ha kom gostota kom/ha Novo mesto 28.296 3.368 69.561 3.327 Straža 23.720 .. 4.450 40.850 4.126 Podturn 4.513 1.419 48.098 3.975 Črmošnjice 11.671 2.023 17.096 4.621 Črnomelj 35.225 3.591 99.902 4.646 Metlika — - 26.200 . 4.062 Trebnje 5.972 2.220 84.377 5.023 GG skupaj 109.397 3.110 386.084 4.224 Poprečna gostota sajenja je letos precej manjša, za kar je iskati razloge v drugačni strukturi porabljenih sadik. Medtem, ko je bilo lani porabljenih veliko sadik jelke in črnega bora (gostota okrog 6.000 kom/ha) pa je bilo letos porabljenih relativno veliko domačega oreha (GO Podturn in 'Ormošnjice) ,kjer znaša gostota okrog 400 kom/ha. Od skupnega števila 5.000 kom domačega oreha, kolikor ga je bilo pridelanega v drevesnicah, smo 2.861 kom posadili sami, preostalo količino pa prodali kmetom po zmernih cenah. To je eden od ukrepov, da se bo ta plemenita drevesna vrsta bolj razširila. 2) Dognojevanje in okopavanje z dognojevanjem V letnem planu je bilo predvideno dognojevanje na površini 61 ha, okopavanje z dognojevanjem pa na površini 26 ha (skupno 87 ha). Realizacija je nekoliko nižja in sicer znaša pri dognojevanju 46 ha pri okopavanju z dognojevanjem pa 32 ha (skupaj 78 ha, kar predstavlja 90 $ realizacije letnega plana). Izpad je nastal zato, ker je bila zaradi večje gostote posajenih sadik, porabljena po hektaru večja količina gnojila. Za dognojevanje je bilo porabljenih 23 ton kombiniranega granuliranega gnojila NPK=4s 14f11 (okrog 300 kg/ha). Z izjemo 2 ha na GO Podturn, je bilo vse dognojevanje izvršeno v nasadih družbenega sektorja. Pri sajenju domačega oreha se je uporabljal hlevski gnoj v kombinaciji z umetnim gnojilom (GO Podturn in Novo mesto). 3) Negovalna dela (obžetve, čiščenje, redčenja, reševanje iglavcev) V tabelarni obliki je v hektarih izražena količinska realizacija posameznih vrst negovalnih del v primerjavi s planom in lanskoletno realizacijo naslednja? Obžetve - ha Gozdni obrat Pružbeni sektor Zasebni sektor Skupa j plan poli. real. poli. r. 68 plan po-11. real. * Real.plan pol. 68 poli. real. poli. 5.68 Novo m. 209 22 10 5 114 9 8 323 31 9 5 Straža 151 7 5 3 76 1 1 7 227 8 3 10 Po d turn 70 4 6 4 12 9 75 — 82 13 16 4 črmoš. 54 9 17 4 19 1 5 — 73 10 14 4 Črnomelj 107 2 2 2 69 2 3 1 176 4 2 '3 Metlika 7 — - 1 90 ■ — .15 97 — - 16 Trebnje 30 4 13 4 135 18 13 7 165 22 13 11 GG sk. 628 48 8 23 515 40 8 30 1. 143 88 8 53 Čiščenje - ha Novo me s .128 2 2 9 92 7 8 220 9 4 9 Straža 107 3 3 64 95 15 16 43 202 18 9 107 Podturn 39 7 18 6 7 - — 1 46 7 15 7 Črmoš. 19 1 5 - 22 .7 32 6 41 8 19 6 Črn. 80 15 19 24 69 5 7 19 149 20 13 ,43 Metlika 10 - - - 18 - — 10 28 — — 10 Trebnje 50 3 6 9 100 16 16 38 150 19 9 41 GG sk. 433 31 7 112 403 50 12 117 836 81 10 229 Redčenje (I+II) - ha Gozdni Družbeni sektor Zasebni sektor ____________Skupaj obrat Plan poli real * t 9 Poli. 5.68 Plan poli. real. * : r.poll-68 plan poli real /° poli r. 68 Redčenje (I+II) - : ha Novo m. 132 24 18 20 4 — — 4 136 24 18 24 Straža 211 10 5 56 29 2 7 9 240 12 5 65 Podturn ' 17 — — 2 1 — — — 18 - - 2 Črmoš. 97 10 10 17 - - — - 97 10 10 17 Cm. 160 ■ 16 10 69 — — — 1 160 16 10 70 Metlika 2 1 50 - — - — - 2 1 50 — Trebnje 25 3 12 1 25 7 28 4 50 10 20 5 GG sk. 644 64 10 165 59 9 15 18 703 73 10 183 Reševanje i iglavcev - ha Novo m. 2 2 __ Straža 1 1 100 — 12 1 8 4 13 2 15 4 Podturn 7 — — 7 20 1 5 5 27 . 1 4 12 Crmoš. 32 1 3 9 4 — — — 36 1 3 9 Crn. 28 5 18 18 33 8 24 15 61 13 21 33 Metlika 2 - - - 2 1 50 — 4 1 25 — Trebnje 1 - — 4 8 2 25 17 9 2 22 21 GG sk. 71 7 10 38 81 13 16 41 152 20 13 79 Iz tabelarnega prikaza je razvidno, da je 1 tni plan obžetev dosežen z 8 čiščenja z 10 redčenja z 10 in reševanja iglavcev s 13 V primerjavi z lanskim obdobjem je razen pri obžetvah (lanskoletna suša), letošnja polletna realizacija mnogo manjša. Vzroke za to je iskati v dolgi zimi, zaostanku redne sečnje in potrebe po izdelavi slučajnih pripadkov. S primemo organizacijo dela, bo zaostanek v dinamiki letnega plana nadoknaditi do konca leta. Problematična bo morda le realizacija redčenja pri čemer pri zaostanku posebej izstopa GO Straža. 4) Varstvo gozdov Količinska realizacija posameznih varstvenih del v primerjavi s planom in lanskim obdobjem je naslednja; 34 / Vrsta dela Sektor Plan Poli. % Porab. Poli. kol. last. 1969 real. N-din real. 1968 Polaganje in izdelava SIP 315 67 21 1.680,00 170 - • lovnih dr.-m3 _ZA S 301 £3 9 696,75 67 SK 616 9 v 5 2.376,75 237 Kleščenje stoje -SIP ' ' 3.991 ■911 23. .12.752,32 1.745 čega drevja-m3 ZA S 130 72 55 . 1.008,00 20 S K 4.121 983 '24 13.760,32 1.763 Izdelava sluc. SIP 6,614 7643 115 43.564,42 4.588 pripadkov-m3 ZAS 160 215 134 1.227,44 61 SK ._§•774 7858 116 44.791,86 4.649 Čiščenje proti- SIP 28.450 34650 121 6.930,00 29.630 požar.pašov-m3 ZAS 107.990 49490 46 9.898,00 65.965 S K 136.440 84140 62 16.828,00 95,595 Ograja proti SIP 1.200 1100 92 7.150,00 — divjadi - m ZAS 600 300 50 1.950,00 — SK 1.800 1400 78 9.100,00 — Ostala varst. SIP 4.480 2048 46 18.022,40 1.432 dela-ure ZAS 1.911 445 23 3.916,00 737 SK 6.391 „im. 39 21.938,40 2.169 Porabljena sredstva za varstvo gozdov skupaj; 1969 1968 SIP 90.099,14 73.355,18 ZAS 18.696,19 21,982,91 SK 108. 795,33 95.338,09 Zelo močan porast je -.opazen pri izdelavi slučajnih pripadkov, saj je bil plan že ob pollotju presežen za 16 %, Čeprav je v gozdu ostalo še precej neizdelanih snegolomov .in podrtic.Predvsem gre za drobne sentimente iglavcev (motke, gradbeni in celulozni les), ki za izdelavo zahtevajo precej časa (majhni normativi); Na jveč slučajnih .pripadkov so imeli ravno na GO Straža (3.355 m3)» zaradi česar so v tolikšnem zaostanku pri redčenju. ludi letošnjo pomlad so bili, podobno kot prejšnja leta, pregledani vsi nasadi zelenega bera zaradi morebitne okužbe po mehurjevki (Cronartium ribicola). Medtem ko je bilo pri pregledu kultur zelenega bora v letu 1968 ugotovljenih 668 okuženih osebkov, se je v. letošnjem letu število' zmanjšalo na 592. To pomeni, da ta nevarna dolezen nazaduje.' Pri podrobnejši analizi nahajališč okužbe lahko ugotovimo, da je na nekaterih objektih mehurjevka skoraj popolnoma izginila (Sončnik na GO Novo mesto) drugje pa se je pojavila na nove (Meniški steljniki na GO Podturn - 80 okuženih drevesc). Tudi v bodoče bo potrebno posvetiti vso skrb za zatiranje le nevarne bolezni. 35 - Od ostalih škodljivcev je omeniti smrekovo ušico (Sheme s abietis), ki se je pojavila na nasadih smreke in macesna, vendar v nekoliko manjši intenziteti, kot prejšnja leta. Precej škode je, zlasti na iglavcih (macesen, zeleni bor) napravila divjad. Gozdnih požarov je bilo po številu 7 (v lanskem prvem 'polletju 34), zajeli pa so 6,88 ha gozdne površine. Največjo škodo so povzročili požari na intenzivnih nasadih in sicer v k.o. Bojanja vas (1,94 ha - škoda 11,477 din), v nasadu Bojanci (1,74, ha - škoda 12,754 din) in v nasadu Skrilj (1,20 ha -škoda 10,524 din). Ker imamo intenzivne nasade zavarovane, nam je zavarovalnica povrnila škodo v znesku 34.755 din. 5) Finančna realizacija •Že pri količinski realizaciji najvažnejših gojitvenih del je razvidno, da je zaostanek precejšen. To potrjuje tudi finančna realizacija, ki je za celotno podjetje naslednja? Sektor Letni plan Real. do ^ Real. do lastništva ______________________30.6.1969 30.6.1968 Družbeni 1.371.894,89 281.551,45 20,5 371.754,13 Zasebni 782.563,60 125.764,93 16,1 366.536,11 Skupaj 2.154.458,49 407.316,38 18,9 738.290,24 Finančna realizacija je torej dosežena komaj z 18,9 v primerjavi z lanskim letom pa je kar za dobrih 33 milj. S din manjša. To pomanjšanje gre predvsem na račun pogozdovanja,ki je letos planirano in ob polletju realizirano,v veliko manjšem obsegu. Seveda pa se bo treba zelo potruditi, da bomo v drugi polovici leta nadoknadili zamujeno v'prvem polletju. ing. Jože Petrič V. IZKORIŠČANJE GOZDOV • č ~ 1 'I : . ’ . ! Posek in izdelava gozdnih sortimentov se je v preteklem polletju srečala z vremenskimi ovirami, ki so povzročile izpad v proizvodnji. Velika količina snega, ki je zapadel v februarju je popolnoma paraliziral vsako delo v vseh fazah proizvodnje. Poleg tega, da je zaradi svoje obilnosti onemogočil delo v gozdu, je sneg povzročil veliko poškodb na drevju (polomil vrhove dreves pa' tudi sama drevesa), tako da so gozdni obrati po otoplitvi bili prisiljeni najprej izdelovati polomljena drevesa. Sama izdelava snegolomov, posebno pa dreves tanjših dimenzij je počasnejša - učinek je manjši. Zato je bilo potrebno večje število gozdnih delavcev. Vse to je povzročilo, da se je redna sečnja in izdelava iglavcev zavlekla. To nam kažejo tudi podatki posekanega in izdelanega lesa v primerjavi z lanskim letom za isto obdobje: 1968 1969 fo iglavci m3 2o.o28 m3 15.242 m3 76 teh.les list. 16.416 m3 14.ol5 m3 85 prostorninski les 3l.2o2 prm 22.664 prm 72 Skupaj listavci 36.677 m3" 28.742 m3 8o Lesna masa skupaj 56.7o3 m3 43.989 m3 76 Druga primerjava z letnim planom nam tudi kaže izpad v proizvodnji in sicer: plan 1969 izvrš.1969 % iglavci 18.000 m3 15.242 m3 84 teh.les list. 13.446 m3 l4.ol5 m3 lo5 prostorninski les 21.960 m3 14.732 m3 67 Listavci skupaj 35.4o6 m3 28.747 m3 81 Lesna masa skupaj 53.4o6 m3 43.989 m3 . 82 Izpad v proizvodnji gozdnih sortimentov kot že povdarjeno, je nastal predvsem iz naslednjih razlogov: - v januarju od planiranih 14 delovnih,realiziranih lo dni - v februarju od planiranih 16 delovnih,realiziranih 8 dni - v marcu od planiranih 19 delovnih, realiziranih 13 dni - v aprilu od planiranih 2o delovnih, realiziranih 13 dni - v maju od planiranih 2o delovnih, realiziranih 15 dni - v juniju od planiranih 2o delovnih, realiziranih 17 dni To kaže, da je bilo v prvem polletju 1969 leta od planiranih. lo9 delovnih dni realiziranih samo 77. Poleg tega je izpad v proizvodnji deloma pripisati izdelavi slučajnih pripadkov oziroma podelavi snegolomov (majhna storilnost). Kljub vsemu izpadu je storilnost delavcev ostala na isti višini kot v lanskem letu za isto obdobje, oziroma je večja, če upoštevamo, da je poprečno število delavcev v lanskem polletju bilo večje (l6o) in število doseženih delovnih dni tudi večje (95) Torej smo v prvem polletju s poprečno 158 delavci v 77 delovnih dneh in z 81 motornimi žagami izdelali 43.989 m3 gozdnih sortimentov. V lanskem polletju pa smo s 16o delavci v 95 delovnih dneh in s 7o motornimi žagami izdelali 55.684 m3. Maklan ju bukove celuloze ni bila posvečena tolikšna pozornost kot prejšnja leta, ker je izvoz bukovih okroglic in drv vrednostno ugodnejši. Kljub temu je storilnost po delavcu za 3o večja od planirane. V drugi fazi (spravilu) je, kljub zalogam, ki so enake kot so bile ob koncu lanskega polletja, manj lesa spravljenega do kamionskih cest. Razlog je isti - izpad v poseku in izdelavi lesa. Problem spravila lesa se poleg navedenega stopnjuje tudi zaradi voznikov, katerih število je vsako leto manjše, mehanizacija spravila pa jih ne more popolnoma nadomestiti. Pri nakla-danju lesa na kamione je ravno tako izpad 15 delovnih dni po delavcu. Izpad je nastal iz istih razlogov (sneg, dež), deloma pa zaradi popravila kamionov in montaže novih nakladalnih naprav. V preteklih šestih mesecih je poprečno 24 nakladalcev delalo 95 delovnih dni in naložilo na kamione 35.983 m3 gozdnih sortimentov. Odkup lesa je za 3.000 m3 manjši, kot je bil v lanskem polletju za isto obdobje in sicer: 1969 25.349 m3 1968 28.272 m3 Podoben izpad je tudi pri prodaji lesa, kar je razvidno iz naslednjega: ZAS sektor SLP sektor 1969 24.793 m3 35.263 m3 1968 26.757 m3 44.119 m3 6o.o56 m3 7o.876 m3 Vsi ti izpadi so se obravnavali mesečno na sestankih upraviteljev zaradi ukrepov, ki naj bi stanje v proizvodnji nor' malizirali. Predlogi ukrepov zadnjega kolegija za pospešitev in nadomes' titev izpada v proizvodnji so naslednji: 1. Zmanjšanje izpada efektivnih delovnih dni pri obstoječem številu delovne sile, 2. Uvajati in razširjati novo tehnologijo obvejevanja, 3. Podaljšanje delovnega časa 4. Povečanje števila delavcev. Pri spravilu lesa: 1. Povečati disciplino zavarovanih in pogodbenih voznikov (večje število delovnih dni) 2. Večja angažiranost traktorskih storitev (spravilo) 1. Organizirati (urediti) skladiščno razkladalno službo na železniških postajah. 2. Podaljšati delovni čas nakladanja in prevoza, celo na sobote, 3. Aktivirati prevoze z enoosno in dvoosno prikolico, 4. Pravilnejša razporeditev prevoza in medobratno izposojanje prevoznih sredstev (kamionov), 5. Najemanje tujih prevoznih sredstev. Dosledno posluževanje oziroma izvajanje tako oblikovanih ukrepov zadnjega kolegija bi privedlo na planirano dinamiko proizvodnje že v avgustu. dipl. ing.Kalinovič Radomir VI. GOZDNA MEHANIZACIJA A, Investicije v mehanizaciji Prva polovica leta 1969 je Mia v primerjavi z istim obdob-, jam lanskega leta s stališča nabave mehanizacije precej u-godnejša. V prvi polovici leta smo v okviru plana nabave mehanizacije nabavili % 1. Hidravlično dvigalo Hiab 177 - vključujoč montažo 76.748,50 GO Podturn 2. Hidravlično dvigalo Hiab 173-2 kom, brez montaže 113.416,85 GO Podturn in Ormošnjice 3. Hidravlično dvigalo Hiab 193/15, 2 kom, brez montaže GO Straža in Novo mesto 4. Traktor goseničar - Buldožer TG 90-SH Gradbeni obrat 5. Avtobus - OM Lupetto GO Podturn 6. Kombibus-Turi st 1600 IMV uprava 7. Univerzalno dvigalo "Greitzug" 1.851»°° GO Straža 8. Traktorski oplen za Pe 35 2.440,06 GO Črnomelj _______ Skupaj 618.063»60 Od skupno predvidenih denarnih sredstev v letu 1969 za nabavo mehanizacije in opreme (935.000,00 N-din) je bilo v prvi polo-vici leta izkoriščeno 618.060,00 din, ali 66 £>, Za se razpoložljivi del denarnih sredstev 316.940,00 din pa je oprema deloma že nabavljena (3 dvoosne kamionske prikolice, 2 kombibusa itd.), deloma pa je nabava, v teku (1 kom Hiab 173, teleskope!0" švedske ročice), kar pa bo seveda zajeto v poročilo, ob koncu leta. B. Motorne žage V januarju je bila izdelana analiza stroškov motornih žag po posameznih obratih za 3 leta nazaj. Iz nje je moč sklepati o upravičenosti, oziroma neupravičenosti nastalih stroškov po m3. Na osnovi tega je bil izdelan predlog za odprodajo motornih žag delavcem sekačem s tabelami za materialni del nadomestila za delo z motorno žago. Predlog je bil dan v razpravo, a delavski svet o njem še ni sklepal. Z namenom lažjega dela v gozdu pri izdelavi gozdnih sortimen-tov smo v letošnjem letu nabavili tudi nekaj lažjih švedskih motornih žag Husquama. Od ameriške firme"McCUILOCH1' pa smo 44.075,0° 232.473,55 108.500,00 38.550,30 dobili na poizkušnjo 3 lažja motorne žage, ki se odlikujejo Predvsem po tem, da so izredno lahke, 0 končni oceni o njihovi vzdržljivosti je za sedaj še prezgodaj govoriti, vendar prve izkušnje ne kažejo slabo. ^se omenjene lahke motorne žage so primerne za novo tehniko kleščenja podrtih dreves z motornimi žagami, ki se je pojavila v zadnjem času in o uvedbi le-te mislimo tudi pri nas. Z uvajanjem tega bomo začeli že v letošnjem letu. G. Prevozni park v Število kamionov se v prvi polovici letošnjega leta ni spremenilo. Sprememba je nastala le pri traktorjih in sicer tako, da smo traktor od GO Črnomelj opremili za spravilo lesa. Podjetje razpolaga torej z 18 kamioni in 2 traktorji na prevozu s skupno tonažo 110,5 ton. ha spravilu lesa je 5 traktorjev Fe 35. Z nabavo 3 dvoosnih 10-tonskih kamionskih prikolic, katere bodo vozili 10-tonski kamioni OM 150, pa se bo v drugi polovici leta povečala skupna tonaža za 30 ton. Kot je že v investicijah mehanizacije prikazano, smo do polovice leta nabavili 5 hidravličnih Hiab dvigal (2 kom Hiab 193/15, 1 kom Hiab 177 in 2 kom Hiab 173). Tri težja dvigala 177 in 173 z maksimalno močjo dviganja 3 tone na najkrajši ročici, služijo za nakladanje hlodovine na težja 10-tonska Omova vozila, katerim so priključene enoosne ali dvoos-he kamionske prikolice. Namen tega je do seči s 1* Hitrejše in cenejše nakladanje. 2. Nakladanje težjih kamionov do njihove nosilnosti, kar je bilo pri ročnem nakladanju nemogoče. 3. Bolje izkoristiti motor kamiona, ki je grajen za'vleko prikolice. 4. Doseči v končni fazi pocenitev stroškov prevoza po tkm. Tudi namen nabave dvigal Hiab 193/15 js isti kot prej, samo la so dvigala Hiab 193/15 priimrnejša za montažo na vozilo 2 manjšo tonažo. Kazume se, da ima nabava take mehanizacije za posledico tuli spremembo v organizaciji prevoza in spravila. Le-tej. bo-morali v bodoče posvetiti precej pozornosti, da bo končki cilj mehanizacije dosežen. Morebitni prvi'zastoji ob u-Vadbi mehanizacije nas ne smejo zbegati, saj je znano, da vsaka večja sprememba v organizaciji dela, prevoza itd. v P^vi dobi uvajanja povzroči celo zastoj v proizvodnji. 41 - Obstoječi prevozni park je v prvi polovici letošnjega leta izpolnil sledeč plan prevozov? 1. Kamioni 715.941 tkm ali 40 5« letnega plana, kar predstavlja v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta (811.115 tkm) za 9 .c/o manj. 2. Traktorji na prevozu 25.734 tkm letnega plana, kar predstavlja v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta (41.035 tkm) za 64 manj. število traktorjev na prevozu se je namreč zmanjšalo za enega, na spravilu pa za toliko povečalo . V Količinska realizacija tkm po posameznih obratih je naslednja? Prevoz s kamioni Gozdni Prevoz v tiari od 1.1.-30 .6.69 Realizacija od obrat Letni plan Realizacija fo 1.1.-30.6.1968 1o Novo mesto 328.000 150.090 45,8 57,6 Straža 242.500 124.276 51,2 65,8 Podturn 475.000 153.795 32,4 41,1 črmošnjice 372.500 145.677 39,1 51,9 Črnomelj 308.000 107.645 34,9 47,1 Gradb.obrat 68.000 34.458 50,7 54,4 Skupa j 1.794.000 715.941 40,0 47,3 Prevozi s traktorji Podturn 30.000 8.532 28,4 38,0 Črnomelj 30.000 6.139 20,5 48,4 ■ Gradb.obrat 30.000 11.063 36,9 50,6 Skupaj 90.000 25.734 28,6 45,6 Iz tabele prevozov je ra zvi dno , da je v ; prvi polovici letos- njega leta izvršenih prevozov manj za 95 .000 tkm (9 1°). Vzrok za manjšo realizacijo prevoza je iskati predvsem v neugodnih snežnih razmerah v letošnji zimi zaradi katerih sta spravilo in prevoz še posebno trpela. Kljub, zmanjšanju lastnih prevozov, pa je tudi udeležba privatnih avtoprevoznikov v primerjavi z lanskim letom, letos občutno manjša in znaša le 48.000 tkm, v istem obdobju lanskega leta pa 89.000 tkm. Stroški kamionov in traktorjev na prevozu po tkn od-1. 1. do 30. 6. 1969? brez amortizacije; Stroški po tkm 1969 1968 1. Kamioni s Hiab dvigali; TAM 80,75 71,75 OM Tigrotto 68,73 52,67 OM 150-ffi.ab 177 43,82 — 2. Kamioni brez Hiab dvigal TAM 70,63 59,36 NAP 59,70 54,33 OM Tigrotto 51,93 35,44 OM - 10 ton 47,90 32,65 Kamioni skupaj (1+2) 61,01 50,22 3. Traktorji na prevozu 90,39 - 4. Traktorji na vlačenju 3006 / obr. ura 5. Prikolica 2-o sna 7 ton 1,28 /tkm 2,00 Takele stroškov prevoza po tkm nam prikazujejo dvig stroškov po tkm pri vseh vozilih v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Vzrok za to je iskati pretežno v slabih razmerah v zimskem času, ko vozila niso v zadostni meri delala. Ni bilo torej tkm, stroški osebnih dohodkov šoferjev pa so kljub temu nastajali, kar je imelo za posledico dvig-stroškov po tkm. N. Gradbena in ostala mehanizacija 1. Gradbeni stroji Realizacija gradbenih strojev v obratovalnih urah je razvidna iz sledeče tabele; Stro j Letni plan obr. ure Realizaci ja 1969 obr.ur za 6 mes. 1968 Buldožer TG 90-S 1.200 849 815 Buldožer TG 90-SH 1.200 508 - Drobilec 1.000 155 448 Kompresor Pagram 3 kom 3.000 1.013 1.013 Valjar 800 284 202 Pionir (I+II) 500 136 376 Mešalec betona 500 - 92 Dvigalo-konzolno 200 ’ - - Skupa j 8.400 2.945 2.946 - 43 Iz tabele je razvidno, da gradbeni stroji v prvi polovici leta še niso prišli do izraza. Primerjava obratovalnih ur z istim obdobjem lanskega leta nam pove, da je bilo v istem obdobju lanskega leta izvršeno aiako število ur. 2945 Indeks? 7tt/T = 100 2y4o 2. Mehanizacija spravila lesa - žični žerjavi in traktorji a) Z žičnimi žerjavi spravljena količina lesa znaša? Obrat Obratovalne ure Realizacija v m3 za 6 me s. Plan Reali z. 1969 1968 Novo mesto KS -1 700 411 512 1236 Podturn HA-2 800 - 1107 Skupaj 1 1. 500 411 512 2343 Indeks z žičnimi žerjavi spravljenega lesa znaša 512 = 0,22 2343 kar pomeni, da se je spravilo z žičnimi žerjavi zmanjšalo za 78 /£. Žični žerjav HA-2 v Podturnu je pol leta stal, kđr pa ni krivda na GO Podturn, pač pa na GO Novo mesto, ki je obljubil, da bo v prvi polovici leta zaposlil HA-2, kar pa ni storil. Podturn pa v tem Času tudi ni mogel zaposliti, ker je z ozirom na obljubo GO Novo mesto preusmeril sečnjo. b) Količina s traktorskimi vitli spravljenega lesa znaša? Obratovalne ure Realizacija v m3 W Ul ct U Plan Reali zaci ja 1969 1968 Straža 1.300 708 1.333 1.074 Podturn 2.600 924 951+8593 837 Črmošnjice 1.300 486 1.049+ 987 656 Skupaj 5.200 2.118 3.333 2.567 Indeks s traktorskimi vitli spravljenega lesa je = 1,29 230 ( kar pomeni, da' se je spravilo s traktorskimi vitli povečalo za 29 °/°' Stroški spravila z žičnimi žerjavi KS-1, upoštevaje amortizacijo in pomožne delavce, neupoštevajoč eventualnih stroškov dovlačenja z vozniki znašajo 3.804 S din/ni3. Stroški spravila s traktorskimi vitli upoštevaje amortizacijo in pomožne delavce znaša jo s Stroški za 6 mesecev 1969 1968 za GO Straža 1.218 S din/m3 2.168 S din/m3 GO Podturn 2.061 " 2.088 GO Črmošnjice 2.14-8 " 1.378 " Iz poročila je razvidno, da je bila prva polovica leta gospodarjenja s stališča mehanizacije dokaj ugodna. Iz poročila je tudi razvidna velika udeležba zlasti nove mehanizacije na prevozu in spravilu. ing. Jože Kure VII. GOZDNE GRADNJE Zelo slabi pogoji dela v mesecu januarju, februarju in delno v marcu so primorali gradbeni obrat, da je z deli v gradbeništvu pričel šele v aprilu. V zimskih mesecih so bili delavci le delno zaposleni pri raznih vzdrževalnih delih,čiščenju snega pri direkciji in pri podjetju "Dominvest". V a-prilu pa so se. pričela dela na pripravah za delo v letu 1969 in to priprava barak in ureditev prostorov za sezonske delavce pri gradnji gozdnih cest, priprava zemljišča ter naprava dovozne poti za gradnjo garaž v Pogancih. Vsleđ pomanj kanja delovne sile na skladišču Straža in nujnosti odpreme lesa, je bila na ten skladušču zaposlena skupina 4 delavcev skoro tri mesece. Zidarsko-tesarska grupa je delala še pri popravilu skladiščne stavbe v Črnomlju, adaptaciji prostorov v logarnici Trebnje, popravilu počitniškega doma in pričelo z deli na postavitvi brunarice za Bazo 20. Z deli na gradnji gozdnih cest se je pričelo v mesecu maju in to s Veliki plac - lipni vrh, Ambroževa hiša - Štricelj, Mrzle doline - Ambrožev ovinek, Ribnik - Sredgorski križ. Delo mehanizacije v prvi polovici leta 1969 je zadovoljivo. Kljub slabemu vremenu smo poskušali zaposliti Čimveč strojev pri lastnih delih in pri raznih uslugah. Usluge smo delali z buldožerjem pri gozdnih obratih - oranje snega, delo pri rigolanju vinogradov in pri ostalih podjetjih na teritoriju občine Novo mesto. - gozdna cesta - gozdna cesta - gozdna cesta - gozdna cesta Kljub temu, da smo dolili že v marcu nov hidravlični buldožer, smo ga takoj zaposlili na uslugah pri SGP Pionir, kjer smo delali tudi s kompresorjem in valjarjem. Tovorni avtomobil TAM 4500 - kiper pa je bil v glavnem zaposlen pri izvozu gozdnih sortimentov. Kljub slabi zimi nismo imeli večje število izpadov iz dela -tako da je delo potekalo v redu. Poprečno je bilo v prvem polletju zaposlenih 33 delavcev. Prane Štirn VIII. OBRAT ZA GOZDARSKO NAČRTOVANJE 1. Urejanje gozdov; Nadaljevala so se dela na izdelavi gospodarskih načrtov, ki smo jih obdelovali že v letu 1968. Zaključeni so bili gospodarski načrti za naslednje enote s Krka, Semič, Pendirjevka-Kobile in Črmošnjice, ki smo jih tudi oddali v potrditev pristojnim republiškim organom. V februarju je bila izvršena revizija programov ža gge Trebnje I. Revizijski načrt, ki vsebuje obenem tudi prilagoditev "Pravilniku", je bil oddan v potrditev v marcu 1969. V V prvi polovici 1969 smo tudi izvršili korekturo pri gospodarskem načrtu za gge Mirna. Načrt je bil izdelan v letu 1964 in deloma v letu 1965 na osnovi meritev in ostalih terenskih del, ki jih je izvajal Zavod za urejanje gozdov Novo mesto v letu 1963. Prevzemnik načrta GG Brežice se s kvaliteto načrta ni zadovoljil, zato smo na podlagi terenskih ogledov popravili vse opise sestojev, sestavili nove gojitvene osnove, deloma korigirali etat in sestavili nov tekstni del. Popravljeni načrt smo oddali GG Brežice. Republiški sekretariat za gospodarstvo je potrdil gospodarski načrt za gge Žužemberk. Iz prejšnjih let so še v obdelavi naslednji gospodarski načrti s Straža-Toplice Novo mesto Metlika Mirna gora Šentjernej iz leta 1966 (obnova) dopolnitve tekstnega dela in programov, iz leta 1967 (obnova) tabelarni del dopol., iz leta 1967 (osnovni) tekstni del in programi, iz leta 1968 (obnova) tabelami del iz leta 1968 (obnova) tabelarni del. Od teh je torej najdalj v obdelavi načrt za.enoto Straža-Toplice, Zamuda je nastala zaradi zaostajanja pri prejšnjih načrtih, kar je podaljševalo izdelavni rok tudi za vse naslednje načrte. Pomembno je tudi to, da smo pri vseh načrtih priiagojevali programe sečenj in gozdnogojitvenih del melioracij v že preteklih lotih ureditvene dobe, da bi tako dobili čimbolj stvarne programe, ki bodo tekom decenija zares izvršeni. Tako smo že tudi za gge Straža-Toplice, Novo mesto in Metlika popravili programe gojitvenih del, pri tem pa so seve đć^iia s to pila dodatna dela. Pri gge Mirna gora in Šentjernej so programi dokaj stvarni. Operativa je pri tem zelo sodelovala, kar zagotavlja, da načrtov v bodoče ne bo potrebno spreminjati. V letu 1969 je naša glavna naloga ureditev gozdov v gge Črnomelj in Tanča gora. Enoti bosta zajemali večinoma zasebne gozdove z manjšimi kompleksi družbenih gozdov (v gge Črnomelj, Zastava, loka, Vel. Bukovje in Hrastovo brdo, v gge Tanča gora, Miklerji) ter'posameznimi parcelami v družbeni lastnini. Obe enoti skupaj bosta merili ca 11.000 ha. V letošnjem prvem polletju so se izvajala le pripravljalna dela. nabava kart, ugotavljanje posestnega stanja, razmejevanje, izločanje oddelkov in obeleževanje. Pripravljalna dela še niso zaključena. Zaradi velikih priraslih gozdnih površin, neizrazitih meja med gozdom in poljedelskimi kulturami ter neurejenih posestnih meja je delo pri razmejevanju zelo zamudno.in zato tudi dražje. Še posebne težave nam povzročajo steljniške površine, zlasti tiste, ki jih lastniki neredno izkorišča jo.Tu je pogosto nemogoče postaviti točno mejo med gozdom in stelj-nikom, visoka praprot pa še otežuje že tako majhno preglednost in orientacijo. Poleg teh gospodarskih načrtov smo sestavili tudi letne gospodarske načrte za vse enote, kjer načrti niso potrjeni.Tako smo letos sestavili' na podlagi planov posameznih gozdnih 0-bratov letne načrte za naslednje gge? Krka, Straža-Toplice, Čmošnjice, Semič, Mirna gora, Metlika, Novo nesto-jug, Novo mocto-sever, Šentjernej, Penđirjevka-Kobile, Črnomelj in Tanča gora* Te načrte so potrdile pristojne občine ž odločbami in v okviru teh načrtov se izvaja gospodarjenje. Pinančna realizacija urejanja gozdov po posameznih gozdnogospodarskih enotah je naslednja? Enota Realizacija N-din 1 2 1. Straža-Toplice 2. Črmošnjice 9000,80 6592,30 - '47 - D nota Realizacija N din 3. Šentjernej 29973,75 4. Črnomelj 3868,30 5. Tanča gora 80235,00 .6. Mirna gora 23595,45 7. Metlika 5940,00 Skupa j s______________________193962,60 2. Projektiranje gozdnih cest Dkipa za projektiranje gozdnih cest, ki jo sestavljajo inženir projektant in dva tehnika projektanta je v prvi polovici leta 1969 opravljala naslednja delaš a) projektiranje gozdnih cest, h) izdelava perspektivnega programa, c) dopolnjevanje katastra gozdnih cest, d) nadzor pri gradnjah gozdnih cest. a) Pri terenskih delih smo izvršili meritve pri naslednjih cestah? st v- k Soteska - peskokop v dolžini Mostni hrih - Rotovka v dolžini Veliki plac-lipni vrh v dolžini Gaher-Smuk v dolžini Skupaj 0.7 km 0.5 km 1.3 km 1.7 km 4.2 km Delno smo opravljali terenska dela tudi pri Gubčevi in Rotarjevi ulici. Vzporedno s terenskimi deli so hila izvajana tudi pisarniška dela za že navedene ceste in na novo izdelani ali dopolnjeni predračunski elaborati še za naslednje ceste1? 0 e rvan-Mačesen Nemec-Velika Prepadna Laze-Srednja .vas Ambroževa hiša—Štricelj Mrzle doline-Ambrožev ovinek Skupna realizacija za projektirana dela znaša 52.530,55 din. Pripomniti je treba, da navedena realizacija ni popolna, ker niso bile izdane situacije za tista dela, katera so bila samo začeta v prvem polletju. t>) Poleg-pro 3 ek ti ran ja je v tekoči izdelavi tudi perspektivni program gradnje gozdnih cest. c) Za kataster gozdnih cest smo posneli nekaj cest na Brezovi rehri in dopolnili kataster z novimi podatki. d) Inženir projektant je nadzoroval gradnjo go.zdnih cest in sodeloval pri prevzemih gradbenih del za mesečne obračune. Precej dela je bilo vloženega tudi v pripravo dokumentacij za izdajo načelnih in gradbenih dovoljenj. 3. Arondacija in urejanje gozdnega katastra Tudi v prvi polovici leta 1969 se je arondacija izvajala zelo malo. Pomembno je, da se je pristopilo k zaokroževanju kompleksov družbenih gozdov v gge Ormošnjice, vendar še ni bilo nobenih rezultatov. Zelo nujna je postala razmejitev interesov med KZ Črnomelj in GG Novo mesto na območju gospodarske enote Čr-mošhjice, Mirna gora in Semič, pri čemer bo nujno vpisati pri občinskem sodišču v Črnomlju pravico uporabe v korist GG Novo mesto na vseh družbenih gozdovih v občini Črnomelj. 4. Izdelave nove državne karte v M 1;10000 za območje Kočevskega roga, ki jo financira GG Novo mesto skupno z Zvezno geodetsko upravo, je zaključena in pripravljena za tisk. Ob pripravljalnih delih v gge Tanča gora in Črnomelj se istočasno izvajajo geodetske meritve vseh nasadov v teh dveh enotah, da bomo dobili čim točne jše podatke o lokacijah in površinah vseh večjih kompleksov nasadov. 5. Sodelavci Biroja za gozdarsko načrtovanje iz Ljubljane so letos skartirali gozdne združbe in rastiščne gojitvene tipe na preostali površini gozdov gge Novo mesto - Jug. S tem je v tej enoti, ki bo merila ca 6800 ha zaključeno fitocenološko kartiranje. ing. Peter Cujnik SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA Delavski svet je na .seji dne 3o.8.1969 razpravljal in sklepal o naslednjem: 1. Potrdil je polletni obračun poslovanja podjetja in delovnih enot. 2. Sprejel je sklep o priključitvi skladišča Novo mesto h gozd nemu obratu Novo mesto.> Pri tem je delavski svet upošteval, da je gozdni obrat že doslej dostavljal drva in drug les potrošnikom. S tem so se dela med gozdnim obratom in skladiščem prepletala, zaradi česar ni potrebno, da je skladišče formalno ločeno od obrata. Z združitvijo bo enostavnejše dopolnjevati dela v konicah, tako na skladišču kot obratu. Delavci, ki hi radi delali v gozdu bodo lahko dobili delo v gozdu, gozdni delavci pa na skladišču. Poleg tega pa se je z združitvijo rešilo vprašanje števila zaposlenih uslužbencev. 3. Delavski svet je sprejel nekatere spremembe prodajnih in odkupnih cen. 4. Sprejel je sklep o spremembi investicijskega plana. Gozdno gospodarstvo je kupilo dva kombibusa IMV za GO Novo mesto in Črnomelj, ki bosta služila za prevoz delavcev na delo. Kupilo je dve škropilnici, s katerimi bodo škropili v drevesnicah po plevelu in'ga s tem uničevali. Gozdni obrat Podturn bo nabavil kotel za delavsko kuhinjo za kuhanje enolončnice za njihove delavce in za delavce GO Straža. V zvezi z investicijskim vzdrževanjem pa je sprejel sklep, da se plača popravilo oziroma razlika pri zamenjavi starega buldožerja za generalno popravljen buldožer TG 9o s hid-ravljikp'v' znesku l4o.ooo,oo din. Pri''Skladu skupne porabe pa je prišlo do naslednje spremembe: - a) Odobril je plačilo letovanja otrok delavcev GG v Novigradu v znesku lo.8l4,4o din. b) Potrdil je predračun adaptacije počitniškega doma v Novigradu, ki znaša 23 milj. S din z opremo pa 26 milj. S din. Po predloženem načrtu se notranjost doma v celoti 5-0 - spremeni tako, da se napravijo opečni stropi, boljši razpored sob z umivalniki in sanitarije v vsakem nadstropju. Naredi se nova kuhinja in manjša jedilnica v sami stavbi. 5. Sprejel je sklep o spremembi 47.člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov tako, da imajo delavci odslej pravico do loo nadomestila tudi v primeru, če se poškodujejo na poti na delo in iz dela. Nadalje je sprejel sklep, da se osnova za izračun osebnega dohodka za delovno mesto knjigovodja in administrator pri obratu za gozdarsko načrtovanje in za delovno mesto referent za socialno zavarovanje in evidenco OD poveča od 965,oo din na 99o,oo din. 6. Imenoval je komisijo z nalogo, da pripravi predlog spremembe slabuta, ki bo vsklajen z ustavo in zakoni. Za predsednika ko misije je imenoval dipl.ing.Petrič Jožeta, za člane pa Ilc Staneta, £piletic Bogomira, Kraševec Antona, dipl.ing. Belopavlovič Danico, dipl.ing.Japelj Boštjana in Markovič Pranca. 7. Odobril je prispevek za realizacijo nekaterih programov narodne obrambe. V ta namen je prispeval 35.ooo,oo din. 8. Dominvest Novo mesto prosi, da mu. Gozdno gospodarstvo proda hišo v Žabji vasi št.113. Delavski svet je mnenja, da se hiša ne proda. 9. Sprejel je sklep, da gozdno gospodarstvo nezgodno zavaruje vse konje katerih vozniki vozijo ali vlačijo les v gozdu in delajo v gozdu najmanj l4o ur mesečno. Poleg tega bo podjetje dalo prispevek za zavarovanje in sicer l/2 premije, ki znaša letno 33o,oo din, torej bo GG dalo prispevek v višini l6.5oo din po konju. 10. Kastrin Tončka, delavka GO Črnomelj je zaprosila delavski svet, da bi odobril sredstva za adaptacijo stanovanja. Delavski svet je na podlagi razprave odločil, da se naj prošnjo .pošlje stanovanjskemu pod jet ju' Crnomel j, ker je to prevzelo hišo v gospodarjenje. 11. Delavski svet je sprejel na znanje zahvalo 42 otrok naših delavcev, ki so letovali v Novigradu. 12. Krajevpi skupnosti Žužemberk je odobril kot pomoč pri gradnji novega mostu pri Šmihelu 25 m3 lesa. 13. Razpravljal je°pritožbi Bahor Olge in Jožeta, ki ugovarjat? delitvi posojil za gradnjo stanovanjskih hiš. Na zadnji seji je delavski svet, ko je odločal o višini posojil prosilcem spremenil oziroma zmanjšal posojilo po prvotnem predlogu komisije za 5.ooo din. Ker o posojilu dokončno sklepa de lavski svet pritožbi ni mogel ugoditi. = 14. Odobril je zamenjavo s katero da Gorše Alojz iz Podturna ; gozd, dobi pa gradbeno parcelo v Rožeku. Na seji upravnega odbora, ki je bila 28.8.1969 pa so Člani raz-' pravijali in sklepali o naslednjem: 1. O gospodarjenju v prvi polovici leta. 2. 0 spremembah osebnih dohodkov za delovna mesta, ki se jim je povečal obseg dela, zaradi zmanjšanja števila zaposlenih delavcev v knjigovodstvu in administraciji. Tako se je na GO Novo mesto, h katerem se je priključilo skladišče, znižalo število zaposlenih iz pet na štiri. Prav tako je v Podturnu, saj delo namesto dosedanjih treh opravljata dva in v Črnomlj kjer bodo od sedanjih 5 delavcev opravili delo trije. Z zmanjšanjem števila zaposlenih bo podjetje znižalo neposredne režijske stroške za 3.72o din neto mesečno. Od tega zneska pa bodo dobili povečane osebne dohodke tisti, ki se jim je delo povečalo, le 465 din. Po sklepu upravnega odbora znašajo osnove: v dosedaj - za blagajnika GO Novo mesto 1. o5o din l.oo5 di - za knjig.oseb.doh.GO Novo mesto 1 .o5o ff l.oo5 di - za administratorja GO Novo mesto 87o Tl . 87o " - za blagajnika GO Podturn 1.080 ff 955 » - za obrat. kn jigov. GO Podturn 1.18.0 II 1.155 " - za obrat.knjigov.GO Črnomelj 1.21 o H (dosedan ja Sklepu ODS 1.12o) - za blagajnika GO Črnomelj I.080 ff 1.000 - za kn jig. oseb. do hod .GO Črnomelj 1.0.50 ir 1.000 Osebni dohodki se povečajo po tem sklepu delavcem GO Novo mesto in Podturn s 1.9.1965, delavcem GO Črnomelj pa, ko bo sklep o zmanjšanju števila,na tri realiziran. Tako povečanje je v skladu s smernicami delavskega sveta in 5. točko sklepa delavskega sveta o spremembah'in dopolnitvah pravilnika ode-litvi osebnih dohodkov, ki ga je sprejel 5. maja 1969* 3. Pripravil je predlog odkupnih in prodajnih cen in ga posredoval delavskemu svetu. 4. Prav tako je za delavski svet pripravil predlog sprememb investicijskega plana. 5. Od strokovnih služb zahteva, da se čimprej izdela predlog sprememb in dopolnitev normativov za nakladalce kamionov in ga posreduje v razpravo članom delovne skupnosti. 6. Absolventom srednje gozdarske sole, oddelek v novem mestu, je odobril 5oo din kot prispevek k zaključku šolanja. I 7 o Novak Jožetu in Virant Magdi je bil odobren prevoz po znižani ceni, ker si gradita novi stanovanjski hiši. 8. Pavlinovi iz Podhoste in Ivaneževi iz Gaberja, katerih sin oziroma mož sta se smrtno ponesrečila v gozdu je odobril enkratno podporo v znesku 4oo din. 9. V skladu s pravilnikom o kreditiranju šolanja je odločil, da morajo Bračko Majda, ing. Pavlič Vili in Markovič Ludvik začeti z vračilom prejetega brezobrestnega posojila za šolanje. lo. Smrke Idi in Krapež Alenki je odobril štipendijo v obliki posojila. Smrke Idi, ki obiskuje četrti razred srednje ekonomske šole v Novem mestu je odobril 2oo din, Krapež Alenki, ki obiskuje prvi razred ekonomske šole pa 15o din. Brkič Miroslavu, ki obiskuje drugi razred srednje gozdarske šole v Karlovcu je odobril enkratno pomoč v znesku 3oo din. 11.Z ozirom na odobreno posojilo Šetina Dragu, ki ga je dal zdravstveni dom, je upravni odbor odločil, da se odda stanovanje v Dol. Toplicah, v katerem stanuje Letina'Drago, področnemu zdravniku. Tako stališče je zavzel upravni odbor zato, ker nihče od delavcev GO Podturn ni bil za stanovanje zainteresiran . 53 LETOVANJE NAŠIH OTROK V NOVIGRADU Počitniški dom v Novigradu vsako leto sprejema na oddih in rekreacijo člane našega kolektiva in njihove družine« Tam se začas no (v&j lo dni) sprostijo, zbližajo in prepustijo naravi, da se v soncu, kopanju in dobri prehrani oddaljijo od vsakdanjih skrb in delas. To prepuščanje odmoru, soncu in morski vodi jih poleg spremenjenega okolja, vsakdanjega dela itd. fizično in duševno krepi. Ta naš dom že vrsto let ne sprejema tistih, katerim je v glavne namenjen, to je najštevilnejšo kategorijo zaposlenih - fizične delavce in njihove družine. Kako se motimo, če mislimo, da bomo prihranili v družinski kalkulaciji stroške, Če ostanemo doma. V primeru, da smo ostali doma, smo ostali prikrajšani za odmor, telesno in duševno krepitev, reprodukcijo svoje moči, tistega kar nam je tako zelo potrebno pri delu. - Z lepimi sončnimi dnevi v drugi polovici junija se je neuradno začela sezona leta. Ko rečem neuradno, mislim predvsem na prve avtomobile "nomadov" sedanjega časa iz raznih krajev sveta, ki hitijo do našega morja. Uradna sezona leta za naše otroke se je začela 2o. junija, ko se je končalo šolsko leto. Zadnji dnevi šole so bili izpolnjeni v pričakovanju rezultatov uspeha in "potovalne mrzlice" za tiste otroke, ki so se prijavili za počitnice na morju. To leto je delavski svet podjetja sklenil naj bi počitniški dom začel z obratovanjem v zadnji dekadi junija. V to dekado naj bi sprejel otroke naših delavcev na stroške podjetja. Takšnega sklepa naj bi bili deležni predvsem otroci delavcev v dobi od lo-14 let, ki še niso bili na morju. Preko njih naj bi se utrdila prepričanost in vpliv na starše, da je oddih na morju prepotreben . Prijavljenih je bilo preko 80 otrok. Zmogljivost doma pa je s pomožnimi ležišči 42. Zaradi tega je bilo število otrok za spre-’ jem v počitniški dom omejeno in razdeljeno po številu oziroma potrebah na vse obrate. V ta namen so bili določeni en vzgojitel in tri vzgojiteljice od katerih je ena imela kvalifikacijo medicinske sestre. Tudi zdravniška služba v domu je bila zagotovljen V V soboto 21. junija je tov. Kovačič Lojze z avtobusom odpeljal "konglomerat naše bodočnosti" iz Novega mesta. Potovanje se je odvijalo kot vsaka pot v neznane kraje z molkom in razgledovanjem, ker je naša "investicija" hranila svoje "štose" za kasneje. Ker je naša pošiljka (sestavljena iz polovice fantov in polovice deklet) prispela med kosilom, smo se po prostovoljni odločitvi ob priliki grupiranja razdelili po sobah, da so odložili svoje stvari. Po kosilu smo se seznanili z dnevnim redom v domu (kot je to navada v počitniških kolonijah), prostori doma, osebno higieno, snago v umivalnici in sanitarijah, tovarištvu, kopanju in nazadnje s samim Novigradom. Edina prepoved je veljala sladoledu in samoiniciativni oddaljitvi brez vprašanja iz doma ali kopanja. Ko smo se seznanili z mestom so naši letoviščniki izvršili invazijo na trgovine z razglednicami, podvodnimi maskami in plavutmi. Nismo bili v stanju ustaviti ali preložiti nakupovanje za kasnejše dni. Ko so se zmanjšale zaloge razglednic smo prišli nazaj v dom na večerjo. S-kopanjem se je začelo v nedeljo zjutraj po zajtrku, ki je bilo opravljeno do 8 ure. Dnevni red je bil za ves čas počitnic sledeč: Vstajanje pb 6,3o uri, pospravljanje sob in umivanje do 7?3o ure, zajtrk do 8. ure. Po zajtrkuj sledilo kopanje in sončenje do 9,3o ure, nakar je bila malica. Po malici kopanje do 12. ure. Kosilo je bilo od 12. - 13 ure. Po kosilu je sledil počitek do 15,3o ure. Počitek je bil našim modrijanom edina nezaželena točka dnevnega reda. To pa so koristne stvari, katerim se je treba privaditi. Po počitku je sledilo kopanje do 18. ure. Večerja je bila ob 19. uri. Na večerni počitek smo se odpravili po umivanju ob 2o,3o - 21. ure. Temu dnevnemu redu je treba dodati to, da so se'naši fantje seznanili z domačini. Ker smo navezali stike z domačimi - fanti Novigrada so se vsakodnevno izvajale tekme. Nogomet je izpolnil čas od 18. ure do večerje. Glavni selektor za sestavo našega moštva je bil Jerčinov Tone. Poleg Jerčina so naše barve zastopali: Murn Avgust, Pabjan Boris, Knez Marjan, Murn Jože in Črničev Vinko. Dekleta pa so igrala košarko in navijale za naše nogometaše. Na kpanje smo šli v dopoldanskem času na našo plažo poleg doma, popoldan pa v bazen na drugi strani parka. Omogočeno je bilo vsem kategorijam od neplavalca do dobrega plavalca in skakalca, da se kopajo v vodi globine, ki odgovarja zmožnosti kopalca pod nenehnim nadzorstvom vzgo jitel jev. Kljub kopanju in igranju naša "bodočnost" ni izrabila vse energije, katero smo morali krotiti, da bi čim preje zaspali. V sredo dopoldan smo naredili izlet v 4 km oddaljeni Pineto, kjer so se otroci na igriščih odbojke, gugalnicah in pingpon-gih igrali. Enkrat so kolektivno obiskali tudi kino predstavo. Takoj ob prihodu in tik ob odhodu iz počitniškega doma so sa otroci v lekarni- tehtali. Imeli smo tudi ćha kontrolna obiska mestnega zdravnika iz Novigrada. Zadnje kopanje so imeli otroci v nedeljo, preden je prišel tov. Kovačič ponje z avtobusom. / Energijo za 9-dnevno kopanje in igranje je mogla dati samo dobra hrana v domu za katero je vestno skrbela tov. Ančka in prepričevalni avtoriteti vzgojiteljev, da so otroci morali pojesti vse kar se jim je prineslo. Hrana je bila raznovrstna in dobra. V nedeljo nekaj po tretji uri je tov. Kovačič odpeljal svoj živi tovor proti Novem mestu. Spremilo jih je veliko število prijateljev iz Novigrada, ki so ostali, da vise na ograji igrišča osnovne šole. V začetku sem uporabil besedo konglomerat, ker resnično predstavlja skup otroških navad iz sredin iz katerih zrastejo od preveč živega Slavčka in nagajivca Tonija, preko hitro dojemajočih (Vinka, Draga in Jožeta) do v sebe zaprtega malega Vinka. Ali pa pri dekletih od za vsakega razumevajoče Eme, preko lisičke Vlaste, sive eminence Mirjane, pozabljive Marinke, polne fantazije Viktorije do nežne Dragice in za vse najsimpatičnejše gizdalinke Metke. Vši skupaj pa imajo eno dobro skupno lastnost - otročjo čistost. Potrebno je bilo najti poti, do psihe posameznega, vskladiti in povezati jih. Potrebno je bilo izvleči nekatere iz lastne .zaprtosti in povezati jih z otroško brezskrbnostjo ostalih. To nam je kot kaže uspelo. Sklep, da gredo otroci naših delavcev iz obratov na počitnice na morje, je doprinesel, da so se medsebojno spoznali in sprijateljili. Spoznali so se otroci Brezove rebri, doline Krke, Bele krajine, Novega mesta in trebanjske okolice ter ponesli s seboj nepozabne vtise. dipl.ing.Rade Kalinovič xXx ANALIZA NEZGODE Dne 23.5.1969 se je pripetila GO Straža delovna nezgoda,-pri kateri je bil težje poškodovan nekvalificiran delavec tega obrata, Aščič Niko. Z namenom, da se taka ali podobna nezgoda ne bi ponovila, podajam analizo te nezgode, kot sledi: I. Opis nezgode. Na podlagi pričevanj udeležemcev nezgode ter rekonstrukcije dogodkov na mestu nezgode ob raziskavi,se je dalo ugodotivi naslednje: Dne 23.5.1969 je sekaška delavska skupina v sestavi Bubnjič Marko-vod ja skupine, Bubnjič Lovro in Aščič Kiko, delala na sečnji lesa iglavcev v oddelku 4o a revirja Soteska. Okrog 15. ure je pričel Bubnjič Marko podirati jelko prsnega premera 5o cm in višine okrog 22 m. Po izdelavi zaseka v smeri podiranja, je pričel s podžagovanjem z nasprotne smeri. V tem času se je nahajal sodelavec Aščič okrog 28 m od njega, skoraj v smeri podiranja (približno 10 desno od te smeri), kjer je belil 5 m dolgo jelovo okroglico, drugi sodelavec, Bubnjič Lovro pa je bil oddaljen okrog 45 m in sicer za približno 30 v levo od smeri podiranja. Podžagano drevo je padlo nekoliko v levo od predvidene smeri in pri tem z močnimi vejami podrlo s koreninami vred tudi javor prsnega premera 38 cm in višine 22 m, ki je padel v isti smeri. Po izjavi Bubnjič Marka, je pričel Aščič medtem brezglavo bežati, naprej v desno, nato pa v levo od smeri podiranja. Končno je obstal ob debelejši jelki, skoraj natančno v smeri podirajočih dreves tako, da je vrh padlega javorja z vrhom udaril ob to drevo v prsni višini, Aščič pa je bil pri tem le o,7 m oddaljen od tega drevesa (desno od smeri padca). Padli javor Aščiča ni poškodoval, pač pa je ta med padcem odbil od drugega, stoječega javorja, na,višini okrog 18 m, 3 m dolgo in 6 cm debelo vejo, ki je z veliko silo padla delavcu na nadlaket leve roke in mu jo poškodovala. Bubnjič Lovro in Marko , sta poškodovanemu roko obvezala, nakar so odšli peš do Pod-hoste, od tam pa ob 16. uri z avtobusom v novomeško bolnico, kamor je Aščiča spremil Bubnjič Lovro. V bolnici so ugotovili zlom nadlaktne kosti in poškodbo živca "radialis". Aščič je bil 3o. maja odpuščen iz bolnice, 4.j unija pa je odšel domov v Bosno, ker ima odrejen daljši bolniški stalež. II. Ostale okoliščine. 1. Poškodovani Aščič Niko, star 25 let, se je zaposlil pri gozdnem obratu Straža dne 12.5*1969» torej 13 dni pred nezgodo. Predhodno je bil na temeljitem zdravniškem pregledu, kjer so ugotovili, da je zdrav in sposoben za gozdno delo. Iz njegove delovne knjižice je razvidno, da je bil doslej redno zaposlen le 2o dni in sicer v aprilu preteklega leta, pri gradbenem podjetju "Livno". Pred razporeditvijo na delo, dne 5.5*1969» ga je seznanjal z varnostnimi ukrepi pri delu revirni gozdar Turk Karel, dne-6.5. 1® pa je sodeloval na tozadevnem uvajalnem seminarju, ki ga je izvedel referent za izkoriščanje gozdov obrata Straža - dipl.ing.Japelj Boštjan. Obravnavana je bila tematika varstva pri delu na sečnji lesa in izdelavi gozdnii sor-timentov. Kot nekvalificiran delavec je bil nato razporejen na delo v skupino s starejšima in za sekaška dela usposobljenima sodelavcema Bubnjič Markom in Bubnjič Lovrom. 2. Bubnjič Marko, vodja delovne skupine, je doslej opravljal sekaška dela devet let, večinoma pri gozdnem obratu Straža. V času od 31.8. do 12.9*1967 je obiskoval tečaj za delo z motornimi žagami in iz varstva pri delu ter ga uspešno opravil. Dne lo.10.1968 je uspešno opravil tudi preizkus znanja iz tvarine varstva pri delu. V januarju 1969 je uspešno opravil tečaj iz prve pomoči. 3. Bubnjič Lovro, sodelavec v sekaški skupini, je bil doslej zaposlen na obratu Straža leto in pol. Pred zaposlitvijo je opravil na obratu uvajalni seminar za varno delo pri sečnji lesa, lo.10.1968 pa periodični preizkus znanja iz tvarine varstva pri delu. Za delo z motorno žago še ni usposobljen, zato opravlja, druga potrebna dela 4. Sodelavci delavske skupine so iz Bosne. Skupaj z nekaterimi drugimi delavci - Bosanci, so začasno nastanjeni v prostorni, dobro urejeni delavski koči. Oddaljenost od delovišča znaša le okrog lo minut hoje. Za pripravo hrane, pranje perila ter čiščenje prostorov skrbi kuhar, ki ga plača podjetje. Za redr. dostavo prehrambenih in drugih potrebnih artiklov ter za pranje posteljnine je posebej poskrbljeno od strani gozdnega obrata. 5. Delavci so delali na sečnji lesa dnevno po osem ur , občasno pa tudi po lo ur, vendar z daljšo vmesno prekinitvijo za kosilo in počitek. 6. Ha dan nezgode je bil pristojni delovodja - revirni gozdar Turk Karel cel dan v Kovein mestu, kjer je obiskoval dislocirani oddelek gozdarske srednje šole iz Postojne. Ker je bila sobota dela prosta, nezgoda pa se je pripetila na petek, je zanjo zvedel šele v ponedeljek, dne 26,5.1969. Opravil je ogled mesta nezgode ter dal podatke za prijavo nesreče pri delu. 7. Ha dan nezgode je bilo vreme zmerno oblačno, primerno za delo na sečnji lesa. 8. Po izjavi Bubnjič Marka je bila delovna skupina na dan nezgode opremljena s pripadajočimi osebnimi varstvenimi sredstvi in sanitetnim materialom. III. Strokovno mnenje o nezgodi. ^ Ob upoštevan ju'spredaj navedenega opisa nezgode in ostalih okoliščin, je mogoče o nezgodi podati sledeče mnenje: - Nezgoda je posledica neprimernega, nevarnega obnašanja sodelavcev Bubnjič Marka in poškodovanega Aščiča med podiranjem drevja in sicer v nasprotju z varnostnimi predpisi in splošno priznanimi pravili za varno delo. To mnenje sloni na sledečih dejstvih: i ' ■ ( 1. Bubnjič Marko je pričel s podiranjem drevja skoraj v smeri sodelavca Aščiča, katerega je dobro videl in vedel, da se nahaja v nevarnem prostoru. Kljub temu ni zahteval, d a se le-ta predhodno umakne iz tega prostora. 2. Po lastni izjavi je bil Bubnjič prepričan, da je Aščič vedel za njegovo namero, ker ga je ta med delom videl in gledal. Zato se zanj ni več zanimal in je z delom nadaljeval. Torej se ni prepričal, če se je sodelavec umaknil.'Z delom bi smel nadaljevati šele po pravilnem in zadostnem u-miku sodelavca. 3. Ker je bil Aščič novinec v skupini in novinec pri' organiziranem delu, bi moral Bubnjič Marko, kot vodja delovne skupine, posvetiti še posebno pozornost delu in varnosti tega sodelavca. 4. Po izjivi Bubnjič Marka ga je Aščič med delom videl in gledal, a se ni umaknil. Bežati je pričel šele tedaj, ko je ob padanju drevesa z vpitjem naznanil nevarnost in je le-ta opazil, da se podira tudi javor. Vse kaže, da je bil Aščič prepričan, da mu od podirajoče jelke ne preti nevarnost in da se je zmedel in pričel bežati šele tedaj, ko je opazil, da pada tudi javor, ki je bil od njega oddaljen le 12 m. če ,je tako, potem drži, da se Aščič ni zavedal, ali pa je podcenjeval nevarnost, ki jo je predstavljala že sama padajoča jelka, pa čeprav ta javorja ne bi podrla. Vrli jelke bi pri normalnem padcu res padel 6 m od njega (od štora je bil oddaljen 28 m, jelka pa dolga 22 m), vendar bi lahko prišlo med padcem do odlomov vej s sosednjih ali z istega drevesa, ki bi lahko padle proti njemu. Prav to se je tudi zgodilo, le da je tak izid povzročil med padanjem javor. Sicer pa se tudi dolžine padca stoječega drevja ne da okularno točno oceniti. Zato se vernost ne sme meriti z decimetri ali z nekaj metri. Iz tega sledi, da je Aščič tudi napravil grobo napako, ker se ni pravočasno, zadosti in v pravilni smeri umaknil, če drži, da jsAedel, v katero smer namerava sodelavec drevo podreti. 5. Med delom delovne skupine je prišlo do kršitve določil 17«, 18., 25. in 158.člena internega pravilnika o varstvu pri delu, ki določajo: - Minimalna oddaljenost ene sekaške skupine od druge mora znašati vsaj dve dolžini najvišjih dreves v sestoju (17.Č1 kar se smiselno upošteva tudi v okviru ene delavske skupine, če so sodelavci skupine raztreseni po delovišču in se ne naha'jajo v takozvani najvarnejši smeri umika, ob sodelavcu, ki podira, - Vodja delovne skupine je dolžan pred pričetkom podiranja drevesa odrediti varne smeri umika, enako pa tudi neposredno pred naganjanjem drevesa (18. in 25. člen ter 37. in 46. točka vprašanj in odgovorov'za preizkuse znanja iz tvarine varstva pri delu za gozdne delavce - sekače), - Dolžnost vodje delavske skupine je med drugim tudi: nskrb za varno, redno in strokovno delo skupine" ter: "seznanjati novozaposlene in nekvalificirahe delavce z nevarnostmi, Ki jim pri delu pretijo in na praktičnih primerih prikazovati predpisane'varstvene ukrepe" (158. člen), Prekršeno je tudi splošno priznano pravilo za varno delo, Drevesa ne smemo usmeriti na človeka, ne da bi ga nedvoumno opozorili na nevarnost in se tudi prepričali, če se * je umaknil. 6o IV. Zaključek Delavska skupina je bila ob nezgodi po formalno-pravni plati sposobna za samostojno opravljanje sekaških del. Relativno dobro je bilo poskrbljeno, tudi za življenske pogoje delavcev v zvezi z delom. Kljub temu pa je prišlo do opustitve ugotovljenih osnovnih varnostnih ukrepov in nezgode s hujšim izidom. V čem'na j torej iščemo razlog za neprimerno, nevarno obnašanje sodelavcev med delom? V poštev pridejo tri možnosti: - neznanje, - nezmožnost vsled zdravstvenih pomanjkljivosti, ali pa - nedisciplina (namerno, trmoglavost, pomanjkanje varnostne zavesti ipd.) Za poškodovanega delavca pride skoraj gotovo v poštev prva možnost, to je nezadostno poznavanje nevarnosti, ki mu pretijo pri podiranju drevja in predvidenih varnostnih ukrepov. Kaj pa vodja delavske skupine? Prva možnost ne pride v poštev, ker je bil formalno zadosti usposobljen. Tudi druga možnost ne pride v poštev, ker je bil zdrav. Kaj pa tretja možnost? Pri tej bi verjetno lahko upoštevali le "pomanjkanje varnostne zavesti1 11. 0 tem pa lahko govorimo predvsem takrat, kadar nekdo varnostne ukrepe sicer pozna, ni pa prepričan, da so res potrebni. Zaradi tega prihaja do opuščanja, poenostavljenega, ali pa površnega izvajanja varnostnih ukrepov. K temu včasih pripomore tudi želja po čim večjem zaslužku, ki se odraža v naglem, vendar nepremišljenem in zato površnem delu. če se sedaj vprašamo, kakšne ukrepe naj bi podvzeli, da bi v bodoče preprečili take nezgode, dobimo odgovor, če upoštevamo: 1. Da je stopnja varnostne zavesti človeka odvisna predvsem od metode varnostne vzgoje. Le deklarativno naštevanje nevarnosti in varnostnih ukrepov pri nekem delu, na uvajalnih seminarjih, Strokovnih tečajih itd. ne zadostuje. Zavestno in dosledno izvajanje varnostnih ukrepov v praksi je odvisno predvsem od tega, v kolikšni meri smo uspeli ljudi prepričati, da so neki varnostni ukrepi potrebni. To pa se lahko doseže le tako, da se pri izobraževanjih vedno nazorno, teoretično in praktično obrazloži tudi razloge, ki zahtevajo natančno takšne in ne drugačne, ali celo nobenih varnostnih ukrepov. Prepričati jih je treba, da •je nepremišljeno delo drago, tako za "žep" kot za zdravje. Tak način varnostne vzgoje je učinkovit, rezultati pa traj ni. Seveda pa varnostno-vzgojna prizadevanja ne smejo imeti kampanjski značaj, ampak jih je treba izvajati stalno. \ 2. Da se varnostne zavesti pri ljudeh ne da vcepiti izključno s kaznovalno politiko. Kazen povzroča pri človeku naravno pogojen odpor, zato je uspeh večkrat dvomljiv in kratkotrajen. V poštev pride le tedaj, če celovita varnostno vzgojna prizadevanja in opozorila ne padejo na plodna tla. V takih primerih pa je včasih bolj humano nediscipliniranega sodelavca odpustiti z dela, kot pa omogočiti riziko, / da pride do neke težje nezgode. Bogo Špiletič xXx NOVI GOZDARSKI TEHNIKI SO PREJELI DIPLOMI V sredo dne 3. septembra popoldne je bila v prostorih Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu prisrčna slovesnost. Štirinajst naših fantov gozdarjev, ki so v Novem mestu obiskovali dislocirani oddelek srednje gozdarske šole v Postojni, je prejelo diplome gozdarskih tehnikov. 0 tem, kako je potekalo njihovo šolanje, je bilo podrobneje opisano že v prispevku, ki ga je v letošnji 2. številki našega glasila priobčil tovariš Povše Franc. Dodati je potrebno še nekaj podatkov, ki bodo osvetlili njihovo šolanje. Podatki o številu ur predavanj, o položenih izpitih in poprečno doseženih ocenah so naslednji; Zap. , , število ur Št. Sred- st. pre- Iz- iz-nja ✓ Predavatelj da- pit. SK pi-cce- ___________ vanj ______________toy£ia_______________ 1. Slovenski jezik 302 38 340 6 2,91 2. Nemški jezik 136 12 148 2 3,04 3. Maternatika 523 55 578 7 2,59 4. Zgodovina 40 8 48 1 3,09 5. Zemljepis 117 8 125 2 3,29 6. Meteor.in klimat. 47 4 51 1 3,45 7. Tem.družb.ured. 56 4 60 1 3,38 8. Fizika 128 12 140 2 2,89 9. Geodezija 82 4 86 1 3,23 10. Stro jništvo 134 12 146 2 3,72 11. Gozd. orodje 62 4 66 1 3,91 12. Botanika 159 12 171 2 2,95 13. Dendrologi ja 33 6 39 1 3,17 14. Zdravstv. vzgoja 36 4 40 1 3,92 15. Kerni ja 131 8 139 2 2,55 16. Tehniško risanje 55 5 60 1 3,85 17. Pedologija z geol -.55 7 62 1 3,25 18. Ekon.po d j.z o rg.g p 28 5 33 1 3,60 19. Gojenje gozdov 182 9 191 2 3,79 20. Izkoriščanje g. 169 9 178 2 3,89 21. Varstvo gozdov 161 17 178 2 3,81 22. Dendrometri ja 48 6 54 1 3,42 23. Urejanje gozdov 104 7 111 1 3,27 24. Lovstvo 32 5 37 1 3,66 25. Anat.in teh.lesa 42 6 48 1 3,81 26. Osn.grad.in vzdr. kom. 85 6 91 1 3,42 Skupno 2947 2733220 46 3,38 Breščak Peter, prof. Škufca Jože, prof. Gunde Neli, prof. Kovač Franc, pr. uč. Dobovšek Marjan, prof. Piletič Rudi, prof. Japelj Boštjan, ing. Simončič Štefan,sodnik 'Dobovšek Marjan, prof. Sašek Janez, teh.geod. Kure ing. Jože Kalinovič ing. Rade Kocuvan Franc,pr.u. Kalnčičar ing.Slavko Vidic dr. Zvonimir Fabjan prof. Viktor Puc Dane, str. teh. Belopavlovič ing.D. Kraševec Anton,dipl.cac Petrič ing. Jože Kalinovič ing. Rade Petrič ing. Jože Penca ing. Janez Cujnik ing. Peter Pavec ing. Vlado Penca ing. Janez Kure ing. Danilo______ Skupno Skupna poprečna ocena 3*38 je razmeroma zelo visoka, poprečne ocene splošnih predmetov-so nižje, strokovnih pa višje,kar je popolnoma razumljivo. Dejstvo je namreč, da je fantom največ preglavic delala matematika in slovenščina. Za pripustitev k opravljanju maturitetnega izpita, ki je hil v dneh 1., 2. in 3. septembra, je moral vsak slušatelj izdelati pismeno diplomsko nalogo. Teme, ki so jih posamezniki izbrali so bile naslednje? l/ Berus Jože; "Krojenje bukove hlodovine na področju GO Podturn" 2/ Bukovec Ivan; "Nega bukovega mladja v revirju Radoha" 3/ Cekuta Mirko; "Intenzivni nasad iglavcev na Koroški gmajni" A/ Gačnik Anton; "Orodje gozdnega delavca na območju GG Novo mesto" 5/ Gašperšič Janez; "Pogozdovanje in ekonomika porabljenega časa" 6/ Miklič Božo; "Škode, ki jih na mladju povzroča divjad na področju Kočevskega roga" 7/ Petruna Branko; "Proizvodnja sadik v drevesnici Lokve" 8/ Pogačnik Jože; "Analiza nezgod pri delu na GO Trebnje" 9/ Povše Prane; "ekonomska enota skladišče Novo mesto" 10/ Rom Metod; "Intenzivni nasad iglavcev in listavcev Občice" 11/ Šprajcar Vinko; "Priključki za gojitvena dela na motornih žagah" 12/ Turk Karel; "Nega mladja in gošče v revirju Soteska" 13/ Zakrajšek Ivan; "Podiranje drevja z motorno žago" 14/ Zidar Anton; "Odprema lesa na železniški postaji" Pri opravljanju zrelostnega izpita so morali slušatelji pisati nalogo iz slovenskega jezika, ustni del izpitov pa je bil razdeljen v 3 skupine in sicer za slovenski jezik, za gojenje in varstvo gozdov in za izkoriščanje gozdov z gozdarskim strojništvom. Ustni zagovor diplomskega dela je prišel na vrsto pri tisti skupini, iz področja katere si je posameznik izbral temo. Uspeh zrelostnega izpita je bil zelo dober, saj so ga trije položili z odličnim, trije s prav dobrim, šest z dobrim in dva z zadostnim uspehom. Pantje so si lahko res pošteno oddahnili, saj je šola zahtevala od njih veliko naporov. Prepričani smo, da se bo investicija, ki jo je za šolo vložilo podjetje v višini okrog 12 milj. S-din, izplačala in da se bo vloženi denar obrestoval pri kvaliteti opravljenega dela in večji strokovnosti. Škoda le, da ni več naših gozdarjev izkoristilo ugodne prilike, katero jim je nudilo podjetje. Številnim čestitkam našim novim tehnikom, se pridružuje tudi uredništvo Dolenjskega gozdarja. ing. Jože Petrič xXx NEKAJ LOVSKIH ZANIMIVOSTI S POTOVANJA PO ŠVICI Kolegi 5 ki so. opravljali novinarske naloge na poti naše strokovne ekskurzije po Švici so že dali svoje prispevke za naše glasilo, ter obširno prikazali strokovno plat tega potovanja. Ker pisci niso lovci jih to področje ni posebej zanimalo, kar je razvidno tudi iz njihovih zapiskov. Švica pa je tudi iz lovskega vidika zanimiva in zato sem se odločil za nekaj informacij, ki bodo zanimale predvsem lovce in morda tudi ostale bralce našega glasila. Prvo kar nam je najprej padlo v oči je skrb za divjad, ki jo popotnik vidi takoj, ko prestopi švicarsko mejo in se kaže v tem, da so vse prometnejše ceste obdane z žičnimi mrežami,ki branijo divjadi pod kolesje motornih vozil. Na vsej poti nismo videli nobene povožene divjadi, saj so te mreže zelo solidno izdelane in strokovno postavljene, če mimogrede pomislimo na naše ceste in na davek, ki ga motorizaciji plačuje naša divjad, se lahko šele zavedamo pomembnosti takih varovalnih naprav. Ko smo bili v kantonu Niederlipp,/mi je tamkajšnji lovec, ki je bil v našem spremstvu kot član občinske delegacije, povedal nekaj zanimivih podatkov. V tem kantonu nimajo lovskih družin, pač pa lovi vsak lovec lahko na območju celega kantona. Predno pa postane kandidat za vstop v zeleno bratovščino lovcev, nora prestati obvezno 1-2 letno pripravniško dobo in opraviti predpisan lovski izpit. Lov v tem kantonu stane letno 350 frankov, kar znese v našem denarju 1.001,00 N-din. Za ta znesek lahko odstreli letno 3 kose srnjadi in 3 zajce, kar je vse njegova last. Cena srnjadi je 7*8 frankov za kg. Evidenco o odstrelu vodi v vsakem večjem kraju dolo-čeni lovec, ki opravi ja ■ naloge podobne našim gospodarjem lovskih družin. Ta lovec tudi skrbi, da se plan odstrela opravi načrtno, po zmogljivosti dotičnega predela lo- • v v vi s ca. Za odstrel srnjadi, ki je v Švici številčno močno zastopana, uporabljajo visoke preže odprtega in zaprtega tipa. Najbolj pa me je presenetila vest, da srnjad streljajo s šibrami,kar je za naše pojme nerazumljivo. Moram pa takoj poudariti, da v Švici prištevajo srnjad med nizko divjad, za katero tudi pri nas velja strel iz šibranice. Mimogrede pa naj omenim še to, da je za odstrel gamsa predpisana krogla iz risanice kal. 11. ' - 65 - Srnjad streljajo pri njih s šib'rami št. 1 (4,5 nn) in sicer do razdalje 40 n. Skoro ne poznajo primera, da M za-streljena srnjad ušla in propadla. Cena nato ja.za šibrani-co stane 0,70 franka. Kot. sem že omenil je srnjad v švicarskih gozdovih številčno močno zastopana in se giblje od 8 - 12 kosov/100 ha. Posledica visokega staleža je tudi slaba kvaliteta, saj dosežejo najtežji kosi okoli 20 kg, trofeje srnjakov pa zelo redko nad 100 točk. Zajec je v nižinah dokaj številčno zastopan, vendar se zadnja leta kažejo tudi znaki upadanja. Temu pripisujejo največ krivde mehanizaciji v kmetijstvu, lov na zajce je dovoljen trikrat na teden in to ob ponedeljkih, sredah in petkih. Kdor hoče poleg srnjadi in zajca loviti se drugo divjad, mora plačati tudi dodatne prispevke. Tako znaša cena za lov na divje golobe in grlice še 50 frankov, za zimski lov na perjad še ,20 frankov in za lov na divje prašiče še 40 frankov. Če tako vse te denarne prispevke seštejemo skupaj vidimo, da znašajo 460 frankov ali v našem denarju 1.315,60 N-din! To pa je vsota, ki nam pove, da je lov v Švici, za naše pojme zelo drag in da je lov pri nas v tej primerjavi za naše žepe dokaj poceni. ing. Klado Pavec xXx BRCZ MUJE SE ŠE ČEVELJ NE OBUJE, PA VENDAR ...... leto 1970 je za vsakogar, kakor vsa druga leta, leto raznih pričakovanj. Število le-teh se je vsakemu zmanjšalo za eno, ker so Američani že predčasno "zavzeli" luno. Kako lepo bi bilo, ko ne bi bila taka pričakovanja često tako malo odvisna od nas. Čudovito bi bilo, ko bi lahko zapretil s prstom in bi se izpolnila. Toda kaj, ko lahko poizkusiš z vsemi desetini prsti, celo z dvajsetimi, pa nobeden ne doseže želje-/ nega cilja, čudežno noč ima samo prst zakona, ki v večina primerih doseže to kar želi. Za drugo leto je pokazal tudi na naše gozdove in zaželel naj do 13. julija dokončno stopijo na pot napredka, na tisto pot po kateri ni več tako zelo daleč do razcveta optimuma. Ta prst je uspel razgibati precejšnje število "tekačev", ki skušajo pravočasno priteči na začetek poti, ki se imenuje ureditev. Trudijo se po najboljših močeh, nobeden nalašč ne omaguje, vendar bi vsi radi videli, da bi že prišli na cilj, da bi bilo vsaj že konec tega najslabšega dela, ki jih še loči do cilja. Za letošnje in prvo polovico prihodnjega leta je ostalo približno 12.000 ha osnovne ureditve, ki jo je treba končati do 13. 7. 1970. Vse tako kaše, da bo šlo precej na tesno in težko, vendar nihče od nas ne izgublja upanja, da ne bi uspeli. Vsak dan, posebno v minulih vročih dneh smo prihajali iz gozda kot ožete goba, le z veliko težavo je vsak od nas krotil noge, ki. nas niso in niso hotele ubogati in bi najraje ostale na mestu, negibne, po možnosti v horizontalnem položaju. Prav "prijetne" prizore so imeli tisti, ki so iz kombija, že ohlajeni, opazovali prihajajočega nebogljenca, ki se je no ral v največ ji vročini boriti z žejo in neubogljivimi nogami. Pri delu nam dela letos največ težav to, da potekajo meje med oddelki v glavnem po parcelnih mejah, ker je potov, ki bi mejili parcele zelo malo. Tudi v tistih poteh, ki so vrisane v karto’, ni na terenu največkrat ne duha ne sluha. Če pa se ti že posreči potegniti mejo po takem zabrisanem potu, ■ moraš imeti že precejšno mero, ne samo iznajdljivosti ampak tudi fantazije, ki ti pove, da je ravno tisti jarčiček bil nekoč pot po kateri so celo vozovi vozili in, da ne pride v poštev nobeden od drugih, ki tako prekoštevilno prepredajo gozd. Eden od prvih ciljev ureditve gozdov je vzpostavitev pametne, praktične mreže oddelkov, ki naj olajša bodoče delo z gozdovi. Tudi urejevalci imajo koristi od nje, ker se pri ugotav-i 1janju lesne mase, prirastka in pri sestavljanju gospodarskih |- načrtov lažje znajdejo in že takoj sami .lahko ugotove, če je i vse kar so napisali otipljivo, razumljivo in postavljeno na mesto, ki ga lahko vsak ugotovi', podobno kot je položaj ka-, teregakoli mesta na zemlji določen z zemljepisnimi koordinati. Pri "pletenju" te mreže oddelkov imamo težave samo zaradi tega, ker je pri vsakem oddelku toliko koncev, da dostikrat ne veš katere bi moral zvezati, da bi se mreža povečala ; za en oddelek. Vse to pa nastaja samo zaradi steljnikov, ki i na vsakem koraku neutrudljivo sekajo naša pota. Letos smo bolj kot druga leta odvisni od naših stalnih sode-i lavcev pri urejanju privatnih gozdov - kmetov, ki pa nam lahko pomagajo samo toliko kolikor jim dovoljuje njihov preobremenjeni delovni čas. V začetku, ko se prvič pokažeš v vasi, ko ta jasno še nihče ne pozna, moraš vsaj parim* ki imajo mejne spore, dokazovati, da nisi geometer in da nimaš ne časa, ne pooblastila na terenu reševati njihovih pričkanj. Za pomoč dobiš izjemoma ljudi, ki imajo ves okoliš v mazincu, dostikrat .pa naletiš na- človeka, ki niti meje svoje parcele ne pozna. Še bolj zanimivo pa je, če se ti zgodi tako, kot se je meni. Precej dolga oddelčna meja naj bi potekala samo po meji med'dvema parcelama. Lastnika sta bila oba na "dosegu roke" zato sen tudi oba povabil na sodelovanje. Prišla sta dobra gospodarja, ki točno poznata mejo. Torej delo tistega dne naj bi šlo kot po loju. Že pri prvem mejniku sem se obnašal podobno kot lovski pes, ki je izgubil sled, piri iskanju drugega mejnika, pa sta mi že povedala, da ne eden ne drugi ne pozna meje in da naj jo potegnem kar po lastnem preudarku. Takoj v začetku smo delali v dveh delovnih skupinah. Kakor se spodobi sta obe skupini imeli tudi svoj naziv seveda, le za interno uporabo;. "Tanča goba" (izpeljana iz Tanča gora) in TribuČke (izpeljana .iz Tribuče). Vendar smo uvideli, da je bolje če delovne, sile združimo in vsi skupaj zaključimo najprej eno enoto šele nato pa se bomo spet z združenimi močmi lotili druge. Zaradi slabih vremenskih razmer, ki nastopijo v enoti Tanča gora sorazmerno zgodaj, smo se odločili, da bomo najprej končali to enoto. Ko bo enota Tanča gora končana, pa bomo vsak suh dan tja do zime izkoristili za nadaljevanje del v enoti Črnomelj. Na vsak način, prepričani smo, da bodo elaborati predloženi do roka v potrditev. Če se boste kdaj ob lepem toplem vremenu vozili od .Črnomlja proti Vinici in boste na poti srečali človeka, ki bo venomer gledal v tla, obenem pa bo obrcal vsak kamen, vedite, da je to taksator, ki tudi na cesti podzavestno išče mejnike. ing. Jože Palkner xXx SPREMENITI BC/TRiBA STATUT ‘ IN DRUGE SPLOŠNE AKTE V V naših javnih občilih vsak dan beremo o ten, da je treba razširiti in poglobiti sistem upravljanja v delovnih organizacijah. Naša naloga je torej uskladiti naš statut in druge splošne akte1 z ustavnimi spremembami. Ustava in drugi splošni predpisi le načelno urejajo naše življenje predvsem kar se tiče organizacije upravljanja, delovnih razmerjih in delitve dohodka. Delovna organizacija pa nora v svojih splošnih aktih predvsem v statutu svoje pravice in dolžnosti konkretneje opredeliti. Smo torej pred obširno razpravo, v.kateri bomo aktivno sodelovali, posredovali svoja mnenja, da bodo napisane odločitve konkretne, ne dvomljive in sprejemljive za vse člane delovne skupnosti, 0 čem se bomo torej pogovarjali? 0 organizaciji upravljanja. S spremembo ustave so prenehala veljati tista določila temeljnega zakona o volitvah organov upravljanja, ki urejajo volilni sistem. Delovni organizaciji je torej prepuščeno, da sama določi število članov delavskega sveta, mandatno dobo in način imenovanja ali razrešitve izvršilnih organov ter naloge in pravice članov delavskega sveta. Kateri organ bo izvrševal sklepe delavskega svata in pristojnosti tega organa, katere komisije bodo delale in njihove pristojnosti ter pristojnosti vodilnih oziroma strokovnih delavcev. Določiti druge organe upravljanja v delovnih e-notah in predpisati njih pravice in dolžnosti. Ponovno bomo razpravljali o sistemu delitve dohodke v podjetju in delitve med delovnimi enotami. V našem pravilniku bomo morali popraviti tisto, kar se je pri izvajanju do sedaj pokazalo kot slabo in v njega vnesti boljša merila. Načela delitve dohodka morajo biti oblikovana tako, da zagotovijo enotno politiko pri delitvi dohodka vseh delovnih enot. Izkušnje na tem področju že imamo, zato bo razprava o tej tematiki lažja. Zakon o delovnih razmerjih določa le okvire za sestavo splošnih aktov v delovnih organizacijah. To se pravi, da postaja pravilnik o delovnih razmerjih samostojni pravni akt pred sodiščem enakovreden zakonu. Temeljni zakon zagotavlja le nekatere pravice na podlagi dela in iz dela, ki so nujno potrebne za zaščito delavcev, vse drugo pa je prepuščeno dogovorom Članov delovne skupnosti. Sicer to področje za nas ni novo, vendar zahteva vsestransko obdelavo, saj prihaja prav v zvezi s tem največ sporov ned člani delovne skupnosti, V statutu in splošnih aktih bomo morali natančno predpisati kako in v katere namene se bodo uporabljala sredstva delovne organizacije in določiti organ, ki bo z njimi razpolagal. Določiti bo treba roke in način obveščanja delovnih ljudi o stanju podjetja in poslovnih uspehih. Določiti bo treba pravice glede odločanja o amortizaciji osnovnih sredstev. Določiti je treba organe, ki so odgovorni za uresničevanje nalog delovne organizacije glede priprav za narodno obrambo. Določiti bo treba sistem volitev organov upravljanja z zasebnimi gozdovi,, pravice in dolžnosti tega organa ter podrobneje precizirati odnose med delovno skupnostjo in lastniki gozdov, Tu so navedeni le nekateri cd osnovnih problemov, ki so zelo interesantni in upam, da jih bomo s skupnimi močmi lahko do 31. 12. 1969 obelodanili. Franc Markovič xXx MALO ZA ŠALO, MAIO ZARIS K upravit.1ju je prišel možak, ki je na splošno znan po tem, da mu ne moreš.in ne moreš odkazati dovolj. "Veste tovariš upravitelj", je začel, "ko 'sen rušil hr st, ki ste mi ga od-kazali, se je obesil na drug hrast in ne moreni ga rešiti pri še tako dobri vok ji". "Prav pa poruši še ta hrast, ki ovira prvega, da bo mir.Panj pa bomo zmerili naknadno". "Toda tovariš upravitelj, ta hrast se bo spet obesil na drugega tako, kot je pri teh hrastih že navada in ...." "Mh ... veš kako bo najbolje. Vse skupaj pusti pri miru in počakaj, da pridemo pogledat, pa bomo takoj videli kaj se da napraviti", je upravitelj hitro uganil kan pes taco moli. Sejem je bil, ko je prišel na obrat in začels "Tovariš upravitelj, problem imam, ki ni ga lahko pomagate rešiti. Ob potu je, kot bi rasla iz tal,skala, ki nam v celem letu precej zdela vozove. Mi dovolite da jo podniniran?" "Ja sveta nebesa, podminiraj jo, kaj pa imam pač opraviti s skalo?" "Tovariš upravitelj, ne razburjajte se, na skali raste hrast .. xXx 7e - REPORTAŽA O STARIH ČASIH Zgodovinski podatki o nastanku in razvoju naših gozdov so vedno zelo dragoceni- Vsak sestoj ima svojo zgodovino. Skoda le, da imamo takih podatkov premalo zhranih in da nam večkrat patina časa zakrije to ali ono znamenitost. Zanimivi podatki iz preteklosti naših gozdov pomagajc/osvetliti marsikatero posebnost, odkrivajo pa tudi življenje ljudi, njihovo navezanost na gozd in navade sploh. Dejstvo je namreč, da je človeško življenje v primerjavi z življenjem in razvojem narave zelo kratko, kar še posebej pride do izraza v gozdarstvu, ko navadno ena generacija seje, druga pa žanje. V tem pogledu pa so tudi izjeme, sicer redke, najdemo pa jih v starejših ljudeh, ki so opravili setev in žetev. Pred kratkim sem se pogovarjal s starejšo ženico, ki je kljub svojim osmim križem š,e zelo živahna, zgovorna, vesele narave in posebno dobrega spomina. Njena živi jenska pot je bila vse-sko-zi posuta s trnjem.. Garati je morala že od mladih nog, je pa kljub temu še vedno trdna in bi v marsikaterem pogledu "posekala" kakšno mlajšo. Naj jo vam predstavim! To je Karolina Zupančič, po domače Goršetova teta ali botra, doma iz PodhoSte pri Dolenjskih Toplicah. V njenem rojstnem listu je zapisan datum 2. februar 1889. Torej je že prekoračila osemdeseto leto, ko pa se človek z njo pogovarja, dobi občutek, da je še povsem mladostna, saj se s tako natančnostjo spominja davnih dogodkov, da človek nehote prisluhne. Pogovor nedeljskega popoldneva je nanesel tudi na gozdove in ko sem videl kako močno je bilo njeno življenje v mladosti vezano na gozd in s kakšno natančnostjo se spominja tega aLi onega dogodka, sem sklenil zastaviti ji nekaj vprašanj in zanimiv razgovor priobčiti v našem glasilu. Kramljanje je potekalo takole: - Pravite, da ste začeli delati v gozdu že v rani mladosti. Kako se spominjate vašega prvega dela v gozdu in kdaj je to bilo? - Hm, to je pa že tako dolgo, da skoraj ni več res. Moji prvi spomini na delo v gozd segajo prav za prav že v prejšnje stoletje. Dobro se spominjam, da mi je bilo komaj lo let, ko sem svojima bratoma nosila v gozd hrano. V Mrzlih dolinah in v Srbskem ovinku sta kuhala oglje za Auersperga, jaz pa sem jima od doma nosila mleko, koruzno moko, fižol in ostalo hrano. -Brata sta namreč živela v kolibah pri kopah in sta le red-' kokdaj prišla domov. Ko sem jima prinesla hrano sem po dan dva ostala v gozdu in jima po svojih močeh pomagala. Tako sem šivala vreče za oglje in nosila lažja polena do kope. Takrat bosanskih konjičkov ni bilo, ampak so drva za oglje vozili do kop na ročnih saneh po naprej pripravljenih poteh. Če je bila pot dobro pripravljena, jih je enkrat pripeljal pol metra, sicer pa tudi manj. Oh, trdo je bilo tisto delo in brata sta se mi kar smilila. Ce je bilo delo trdo, kakšen pa je bil zaslužek in življenje oglarjey na sploh? • Oglarji so še kar dobro zaslužili. Ne spomnim se koliko krajcarjev so bili plačani od kilograma oglja, vem pa to, da niso . bili socialno zavarovani. Toda njihovo življenje je bilo skorajda podobno življenju divjih zve i. Dan in noč so morali ga-' rati, njihova hrana pa je bila skromna, in enolična. Slanina in, polenta, pa mleko so bili na dnevnem redu. Zelo priljubljena j. je bila "frika" - t.j. v obešenem kotličku pripravljena pole n t. s slanino in sirom. Le redkddaj so si privoščili kaj boljšega.. Navadno je bilo to takrat, ko so štorali oglje in ko so videli, kakšen bo njihov zaslužek. Ob takih prilikah sem tudi jaz dobila kakšen krajcar, da sem imela za čevlje in obleko. Povedat moram še to, da so oglje furmani vozili v Sotesko in Stražo. Se spomnite kakšnega veselega ali žalostnega dogodka iz teh časov? i | Seveda se, pa ne vem če bi ga povedala? Pa naj bo, čeprav je m; lo smešno. Moj starejši brat se je hodil ženit v Veliki Lipove« in zgodilo se je, da je tako neko nedeljo zapustil kopo, ko je bilo oglje že zloženo v vrečah in odšel vasovat. Nesreča je ho; da se je oglje vžgalo in do zadnje vreče vse pogorelo. Ko se 3« brat vrnil, je bil zelo žalosten, kajti vedel je, da tokrat ne bo niti krajcarja zaslužil in da bo moral Auerspergu celo plačati drva. Pa so se dobro znašli njegovi tovariši in mu pomagali z lažjo. Tistega dne je bila namreč huda nevihta, in tudi st] la je pogosto tolkla, Auerspergove logarje so prepričali, da je oglje zažgala strela in tako je moj brat le dobil plačano tiste oglje. Ge se danes spomnim na to, se še vedno od' srca nasmejem. Bi lahko povedali še kaj zanimivega iz tistih časov? Povedati moram, da je bilo mojega ogljarjenja kmalu konec, kajti moja dva brata, katerima se je pridružil še tretji, sta zaradi trdega dela in želje po boljšem zaslužku, odšla 1. 19o2 v Ameriko« Vsi trije bratje so sedaj že pomrli v A-meriki. Sploh sem od številnih bratov in sestra ostala sama. To samo mimogrede« Vprašal si me, če se spomnim še kaj zanimivega iz tistih časov« 0 seveda, pa ravno v zvezi z oglar-jenjem. V času pred prvo Svetovne vojno je bilo v gozdovih na Pečkah in v okolici veliko število italijanskih oglarjev. Živeli so v gozdu, po večini s svojimi družinami, v Podhosto pa so od časa do časa prihajali po "fasungo". Dobro se jih spominjam. Ko se je leta 1915 začela vojna med Avstrijo in ITalijo jih je pobrala noč. Pred odhodom domov je eden od njih prinesel k nam orodje, proseč, da bi ga spravili, dokler se ne vrne. Seveda ga ni bilo nikoli več, orodje pa nam je ostalo za spomin. Kakšna druga dela ste v gozdu še opravij ali?* Po končani osnovni šoli sem se več let zaposlila kot sezonska delavka pri Auerspergu. Spomnim se, da sem hodila plet smrekove sadike v majhno drevesnico pri šterbenkovi bajti. Delo ni bilo težko, bilo pa je zelo natančno in logarji so nas vedno nadzorovali. Na Starih kopiščih je bilo več takih drevesnic kjer so sejali smrekovo seme, nato pa vzgajali triletne sejanke za pogozdovanje. Vsako spomlad sem bila tudi na pogozdovanju. Kajveč sadik za pogozdovanje smo nabirali v naravnem smrekovem mladju in jih nato v koših nosili na mesto, kjer smo pogozdovali. Odbirali smo 3 do 4-letne smreke, ki so imele lepe vršičke in krošnjo« Le malo sadik je bilo pridelanih v majhnih drevesnicah po kopiščih. Pri pogozdovanju smo bili vedno plačani na uro, seveda pa so nas vedno nadzorovali logarji. Pogozdovali smo v glavnem manjše površine, zaslužek pa je bil razmeroma še kar dober, če sem šla na delo v gozd sem zaslužila približno še enkrat več,,kot če bi šla v "tabrh". Delala sem samo pri pogozdovanju, medtem, ko so za nego nasadov skrbeli stalni delavci. Ko sem kasneje hodila tam, kjer sem v mladosti pogozdovala, sem bila prijetno presenečena, ko sem videla kako lepo uspevajo smreke. Ali ste nabirali tudi maline in kako ste pri tem zaslužili? Kadar so maline dobro obrodile, se nam je ponudila lepa prilika za priložnostni zaslužek. Za nabiranje malin smo morali najprej po dovoljenje k logarju na Podstenice. Maline sem nabirala pri Velikem studencu in na Kuncu. Daleč, tudi po 2 uri in več, sem morala iti peš, če sem hotela nabrati škaf okrog 2o kg malin. Prinesla sem škaf na glavi domov, naslednjega dne pa sem ga zopet na glavi odnesla v 15 km oddaljeno Novo mes-, to, kjer sem maline prodala kakšnemu privatniku. Danes kar : ne morem verjeti, d3a sem bila včasih tako trdna. Kakor mi je poznano, imate tudi vi nad Podhosto svojo parcelo gozda. Ali bi lahko tudi o tem kaj povedali? , Pri hiši je bilo 7 ha gozdov v glavnem nad vasjo. Spomnim se dobro, da je od te površine oče kupil dober hektar s slabo in redko bukovino zaraščenega gozda. Takrat mi je bilo 15 let. Slabo bukovino je oče posekal, izdelal v drva in jih prodal topliškemu peku. Ko je napravil golosek je dobil iz gl varstva v Novem mestu odločbo, da mora površino posadi ti. Možakar se je odpravil v Novo mesto in ne vem kje kupil nekaj sadik smreke in macesna. Sadike so bile majhne, tako, da jih: je prinesel zvezane pod pazduho. Moral jih je drago plačati , in ker ni imel denarja, se je odločil, da jih bomo nabrali v naravnem mladju. Odpravila sva se z očetom v gozd pri Seliš-' čih, napulila vsak po en naramni koš smrek in jih odnesla na: parcelo. To smo še večkrat ponovili, dokler ni bila vsa poseka zasajena. Macesnove sadike smo posamič sadili med smreko, s Vse delo smo'opravili sami domači, prav tako pa smo v naslednjih nekaj letih opravili vse potrebne obžetve in čiščenja. Kako pa sedaj izgleda ta gozd? Zelo lepo! Del gozda, ki sem ga pogozdovala pred 65 leti (parc.št. 4372/46 v k.o. Podturn v izmeri o,56 ha) sem podedovala po očetu. Danes rastejo take smreke, da imajo najlepše tudi 1,5 m3 in celo več. Povem naj tudi to, da sem leta 1951 dobila odločbo, da moram za obvezno oddajo na moji parceli po sekati 8o m3 iglavcev. Ker se mi je gozd smilil sem napravila pritožbo in obvezno oddajo so mi znižali na 3o m3. Če se na t spomnim, sem še danes jezna. Zelo sem bila žalostna, ko sem gledala posekane najlepše smreke, ki sem jih sama'sadila. Pa kaj hočemo! Je že moralo tako biti. Kaj pa vaši spomini na čas med zadnjo vojno? Hudo je bilo. Partizani so imeli v moji parceli skladišče in so v ta namen posekali nekaj smrek. Sicer pa kdo bi se takrat brigal za smreke, ko je bilo najvažnejše ohraniti golo življenje. Takrat skoraj ni bilo dneva, da ne bi kuhala partizanom. Eden od fantov mi je v zahvalo prinesel lepo svileno ruto, ki sem je bila strašno vesela in jo imam še danes za spomin. Najhujše pa je bilo leta 1945 na spomlad, ko so nas Nemci (Vla-sovci) pregnali z vasi in v naši odsotnosti - bežali smo na Dren je - vse pobrali, kar je bilo uporabnega. Ko smo se vrnil: domov smo našli \se oropano. Kako pa danes? Stara sem že, stara in delati seveda ne morem. Sicer pa mi je kar dobro. Večkrat podarim svojim nečakom tudi kakšno lepo smreko in takrat imam veliko zadoščenje, da sem te smreke sama sadila. Od časa do časa se me spomni tudi kateri od mojih številnih nečakov iz Amerike in mi pošlje kakšno malenkost. Eden mi je poslal tudi seme mamutovca (Seguoia gigantea), ki sem ga dala tebi. No, teta, veliko lepega ste mi povedali in za vaše odgovore prav lepa hvala! dipl.ing. Jože Petrič xXx .ŠE NA MNOGA LETA TOV. K O P I N Č ! Obletnica pomeni spomin na neko časovno prehojeno pot, na vesel ali žalosten dogodek v preteklosti, na uspešno zaključeno delo v življenju posameznika, skupine ljudi ali celotne družbe. Rojstni dan nas kot obletnica vsako leto opozarja, za koliko smo se oddaljili od dne, ko smo hrupno najavili naš prihod na. svet in nas opominja na našo prehojeno življensko pot. Obeležja teh spominov so vidne manifestacije kot so čestitke, pri" znanja, praznovanja, veselice itd. Ta obeležja, ki simbolizirajo spomine, osrečujejo in razveseljujejo jubilanta, ki spomine podoživlja s svojimi prijatelji. V ta namen tudi "Bolen j-ski gozdar" želi obeležiti neko Abrahamovo leto in izreči prisrčne želje nekemu našemu jubilantu. To so iskrene želje njegovih prijateljev in sodelavcev za dolgo in dela plodno življenje med nami. Jubilant, ki je - po pravici povedano -precej časa na svetu (ker je v to letnico vštet tudi čas, ko je hodil bos in v sami srajci), je naš znani, častivredni (to ne zaradi let) gozdar tov. KOPINČ PRANO. Nekateri ta jubilej označujejo s številom let, kar je danes, menimo, nesodobno (gledajo iz vesolja), kaj ne Franjo? Tako sodobnemu človeku omogoča Gerovital, da sreča Abrahama šele nekje pri 7o in ne pri 5o letih, kot je bilo v navadi doslej. Po našem mnenju bi imel ta jubilej mnogo lepši prizvok, če b: se imenoval "druga pomlad". No, kakorkoli se imenuje 5o-letnica, mi, ki smo "daleč" za teboj in trkamo na ista vrata, smo zares veseli in radovedni, kakšen bo tvoj obraz, ko boš bral te vrstice polne lepih in iskrenih želja. Prepričani smo, da v tem Času tvoje misli, kakor tudi naše, sledijo tvoje 21-letno pošteno delo pri našem podjetju. Naše misli te sledijo od dne, ko si prišel in te skozi vsa ta leta vidijo, kot so vidni tudi rezultati tvojega dela. Dva gozdna obrata in težko obdobje našega gospodarstva si izvlekel na ramenih pod drugačnimi pogoji kot so danes. Pot naše gozdarske politike je vodila skozi težave in reorganizacije, da je nazadnje dobila sedanjo obliko, v katei se s svojim delom udejstvuješ. Bodi ponosen na svojih lo let, ki si jih preživel kot upravitelj dveh največjih obratov (ki so vsebovali različne probleme), na delo v težkih časih našega gozdarstva in gospodarstva, na zasnovane in negovane kultu in drevesnice, na strokovno odkazane in posekane kubike, r. strokovni in delovni kader, katerega si tudi ti učil gozdarsfe abecede, na zgrajene ceste in poti, skratka, bodi ponosen na tvojih 21 let dela, tako v pogledu organizacije in vodenja gozdarskih del, kakor tudi na delo pri samoupravnih organih našega podjetja. Evociran je tvojega dela nekako spada k obeležju jubileja, dasiravno ga ni treba posebej omenjati, ker ga vsi poznamo in je’ vgrajeno v temelj sedanjega podjetja. Ob tvoji 5o-letnici, ki. bo 13. septembra, ti -želimo, da zdrav in vesel dočakaš še dolgo vrsto let. Želimo, da ti kozarček gorjanske črnine (ne pa kakšen "esigštih"), ki ga boš ob njej izpraznil, prijetno tekne, pa čeprav se bodo nam sline cedile Na mnoga leta PRANJO! xlx' naš razgovor Pred rhcaj dnevi sem na Brezovi rebri obiskal tovariša Ludvika Legana, gozdnega delavca in se z njim pogovarjal. - Tov. Legan! Ti si eden naših najmlajših gozdnih delavcev, saj si dopolnil komaj 18 let. Prosim Te ali bi mi povedal, kako se počutiš v delovni obleki z zaščitno čelado na glavi in motorno žago v roki, skratka kot gozdni delavec? - Z delom sem zelo zadovoljen. Že kot šolar sem se zanimal za delo v gozdu. Saj sem pravzaprav zrastel sredi gozdov. Prepričan sem, da se bomo razumeli, cenili vsak svoje in delo drugi*1 Tako me je gozd sprejel medse in mislim, da gq ne bom mogel več zapustiti. - Koliko časa že delaš v gozdu? - Na gozdnem obratu Straža sem se zaposlil letos v maju. - Zakaj si se odločil delati v gozdu? - Za to je več razlogov. Mogoče je eden od glavnih ta, ker je delo mehanizirano, do strojev pa imam veselje. Nadalje moram reči, da mi prihod na delo in z dela ne dela težav. Na Brezovi lebri je že zgrajenih toliko cest in te so tudi primerno vzdrževane, da lahko uporabljam moped. Imam željo, da bi nekoč dalo podjetje kombi, s katerim bi se jaz in moji delavci, ki živimo v vaeeh oddaljenih 5-8 km od delovišč, vozili na delo. Zato bom tudi opravil tečaj in izpit za voznike amaterje. In nazadnje lahko rečem, da je zaslužek primeren. - Upravni odbor gozdnega gospodarstva je sprejel sklep, da naj se vsi mlajši delavci vpišejo v gozdarsko poklicno šolo, ki traja dve leti's tem, da je delavec dvakrat po tri mesece v šoli, ostali čas p? na delovnem mestu. Ali se boš vpisal v šolo, če se boš, povej tudi vzroke? - V šolo bom šel še to jesen. Menim, da mi bo šol? dala tisto znanje, ki ga gozdni delavec potrebuje, če hoče z razvojem naprej. Mehanizacija potegne za seboj nov način dela, ki se bistveno razlikuje od starega, ko je gozdni delavec "pot potil". Lovih postopkov pa se lahko naučiš le v šoli pri ljudeh, ki so tehniko dela študirali, jo v praksi preizkusili in so jo sposobni prenesti na ostale delavce. - S čim se ukvarjaš v prostem času? - Doma imamo posestvo in pomagam staršem. - Tovariš Legan, hvala lepa za odgovore! Želim Ti v šoli, na delu in doma mnogo uspehov. Prepričan sem, da boš znanje, ki ti ga bo dala šola koristno uporabil v praksi, s tem dosegel večji delovni uspeh in tudi večji zaslužek. Prane Markovič VTISI S STROKOVNE EKSKURZIJE V ZAHODNO NEMČIJO, ŠVICO IN ITALIJO' V dneh od £5. đo 31. na3a sem se udeležil strokovne ekskurzije v Zah. Nemčijo, Švico in Italijo, ki jo je za absolvente organizirala Višja tehniška varnostna šola v Ljubljani. Pod strokovnim vodstvom prof. Mirka Battestina smo obiskali tri starejše državne varnostne ustanove in sicers - G-lavno centralo instituta za razpraševanje delovnih mest v Bonnu, - Švicarski varnostno zavarovalni zavod "SUVA" v Luzernu in - Državno ustanovo za preventivo pred nezgodami "E.N.P.J. v Milanu. Želeli smo si ogledati tudi nekaj podjetij po nasvetu teh ustanov, kar pa nam ni uspelo zaradi skopo odmerjenega časa. Namen ekskurzije je bil v tem, da bi "pokukali v piskrčke sosedov", primerjali njihova prizadevanja in izkušnje na področju varstva pri delu z našimi razmerami in si tako nekoliko razširili splošno strokovno obzorje. V tem sestavku bom poskušal, vsaj v grobih obrisih, opisati, kaj vse smo na tej poti doživeli, tako v strokovnem, kakor tudi v turističnem pogledu. Pot nas je vodila čez Avstrijo v Nemčijo, nato skozi vzhodni del Francije v Švico, od tara pa čez severno Italijo domov. V enem tednu smo prešli kar pet držav, prevozili pa nad 3.000 km. Že ta podatek pove, da je bila pot kljub "mercedesu" in dobrim cestam zelo naporna, turistični vtisi pa razmeroma skromni. Ponovno sem se lahko prepričal, da je posledica načela - v razpoložljivem času čim več videti - v obratnem sorazmerju z globino vtisov in sposobnostjo dojemanja. Videli srno-, veliko, vendar le površno. Marsikaj zanimivega smo prav gotovo prezrli, pozabili ali pa ni bilo časa, da bi si ogledali. Kljub temu pa lahko sedaj, ko ocenjujem potovanje kot celoto uporabim reks "Konec dober - vse dobro"! No pa pojdimo na pot! V V nedeljo, na dan mladosti, smo se ob 9. uri zvečer sešli. v Ljubljani in se vkrcali na "SAP-ov" mercedes. Skupaj 3 šoferjem, vodičem in strokovnim vodjem nas je bilo štirideset.Bila je to mešana^družba varnostnikov iz podjetij različnih strok, iz vseh koncev Slovenije. Med nami je bila tudi edina "kolegica", iz Koroške. Ta je poten, ned potjo, skrbela za naš telesni blagor s tem, da nam je od časa do časa dodeljevala Dvojni C, 5 ali šest piškotov, pomarančo, po 4 ali 5 78 - "bronhi "bonbonov, po dva delčka čokolade ipd. Vso to so po nekakšni, zelo zamotani in ceneni poti, preskrbeli naši kolegi iz Ljubljane. Med njimi je imel najbolj vidno vlogo noj sošolec, gozdarski tehnik Piskar. Kljub majhni postavi sno ga imeli vso pot na očeh, ko smo ugotovili, da je glavni intendant. Natančno po načrtu smo odbrzeli proti prvemu strokovnemu cilju, glavnemu mestu Zah. Nemčije - Bonnu. Čeprav .sno izbrali najkrajšo pot, je bila ta etapa najdaljša, saj je merila o-krog 1100 km, na cilj pa smo prišli šele naslednjega dne o-krog 8 ure zvečer. Pot nas js vodila skozi Kranjsko goro in Podkorensko sedlo v Avstrijo, na Koroško, kjer pa smo lahko občudovali le nočno panoramo naše sosede. Peljali smo se po zelo strmi cesti skozi Karavanke, se srečali z rekama Ziljo in Dravo, z obrobnim delom Beljaka in pozneje Spitala. Spomnil sem se, da je to svet našega pisatelja Jakoba Šketa in njegove Miklove Zale, svet, kjer se je slovenski živelj zakoreninil že mnoga stoletja nazaj in tekom časa veliko pretrpel v neprestanih spopadih za narodnostni obstanek. Nadaljnja pot je potekala skozi alpske predele med Visokimi in Nizkimi Turami, z mnogimi alpskimi dolinicami in turističnimi naselji, ob znamenitem zimsko športnem središču Bađ Ga-steinu in nato skozi .Salzburgške predalpe, po dolini reke Salzach do Slzburga. V Salzburg, staro glavno mesto istoimenske pokrajine, ki leži ob nemški meji, smo prispeli ob 4.30. uri zjutraj. Mesto je bilo še kot izumrlo. Za pol ure sno se ustavili, na hitro poslikali glavni trg z Mozartovim spomenikom in katedralo ter grič z mogočnim gradom nad mestom. Mnogi primerjajo panoramo mesta, z gradom nad njim, z enako panoramo Ljubljane. Na grad je speljana, skozi grajsko obzidje strma vzpenjača na tirnicah, ki priča, da gre za turistično privlačnost mesta. No, Ljubljana pa je dobila preteklo leto lepo asfaltirano cesto na grad in se ji ni' treba več sramovati pr'ed svojin dvojnikom. Kmalu nato, ko sno zapustili Salzburg in s tem zadnje obronke Alp, smo se znašli na avstrijsko-nemški meji. Občudovali smo nemške - bavarske obmejne uslužbence, ker so bili oblečeni v izrazito zelene uniforme. Tudi prej, ned potovanjem po Bavarskem, smo opazili, da je zelena barva oblačil zelo v mo--di. To spada menda ned tradicije, ki se jih Bavarci zelo drže. Med njihove tradicije štejejo n.pr. tudi posebno, polkroglasto oblikovane kape cerkvenih zvonikov, barvanje hiš s temnimi, turobnimi barvami, tako v mestih kot po vaseh. Zelo veliko je temnosivo, temnorjavo, temnozeleno ipd. obarvanih hiš, ki vzbujajo nan, ki tega nismo navajeni, prav pesimistično razpoloženje. Na poti proti Munchnu, Navarski prestolnici, nas je vseskozi obdajala redko naseljena, valovita do ravna pokrajina, z nekaj nanjšini nesti. V MUnchen sno prispeli okrog 9» ure. Peljali sno se nino nogometnega igrišča., na katerem, menda uspešno, prikazuje svoje umetnosti tudi naš rojak Radenkovič. Kot vsa večja nemška mesta, je bil tudi MUnchen ned zadnjo vojno precej razrušen. Zato so imeli urbanisti veliko dela, da so ga vsaj kolikor toliko spravili v staro podobo. Sedaj grade podzemeljsko železnico. Zato so vse glavne ceste ograjene s plotovi, tu in tam pa premostene z lesenimi nadhodi. Vodič nam je povedal, da je MUnchen v prometnem pogledu še slabši kot Beograd. MUnchen je še posebno znan po odličnem pivu in posebnih pivnicah piva. Vsako leto je v oktobru tradicionalni "oktoberfe.st", to je praznovanje na čast novega piva, povezano z maškaradami in drugimi prireditvami. -Ljudje ob teh prilikah na veliko "lokajo" novo pivo in se zabavajo. Značilno za prebivalce teh krajev je, da imajo mnogi sodčkom podobne trebuhe, ne glede na spol. To ugotovitev je treba po vsej verjetnosti pripisati pivu, ki je tu nacionalna pijača. Po krajšem ogledu starih predelov mestnega središča s katedra lo in drugimi cerkvami, čemur se naši turistični vodiči nikoli ne odrečejo, smo zavili v eno od pivnic piva. Vsak od nas je naročil malo pivo. Kakšno presenečenje, ko smo bili za sta rimi, masivnimi hrastovimi mizami in klopmi postreženi vsak z litrom piva v težkih lončenih vrčih. V teh.pivnicah poznajo namreč le dve merski enoti za točenje piva s malo pivo - 1 liter, veliko pivo - 2 litra. Moram pa priznati, da je pivo res dobro, da vpliva na dobro razpoloženje, po njem pa nisi zaspan ali len, kot po naših pivih. Ko smo napisali še spominske razglednice z motivi iz pivnica, smo po dveurnem postanku nadaljevali pot. Vsem je bilo žal, da si v MUnchnu, zaradi pomanjkanja časa, nismo mogli ogledati svetovno znanega tehničnega muzeja, ki leži na otoku sredi reke Isaar, ki teče skozi mesto. Peljali smo se skozi enolično, rahlo valovito pokrajino po široki štiristezni cesti, ob kateri so se vrstili gozdovi. Značilno za te gozdove je, da je poleg smreke zelo nočno zastopan rdeči bor, listavci pa so le redki. Razen izjem ni bilo nikjer opaziti drevja večjih debelin. Vse je bolj v dimenzijah celuloznega, jamskega lesa in hneljevk. Marsikje so gozdovi ob cestah ograjeni, z lahkimi ograjami, verjetno zaradi divjadi. Mnoge gozdne ceste so zaprte za javni promet z zapornicami in prometnimi znaki. Med cesto in gozdca so ponekod manjši parkirni prostori, opremljeni s klopni in večjimi posodami za odpadke. Na nekaj mestih sen opazil z koron ali smreko pogozdena gozdna zemljišča. Sadike, so posajene zelo na gosto, z razmiki do največ 1 n, i • f Vsa pokrajina, koder smo se vozili, od avstrijske meje pa do hribovja ob reki Ren je zelo rodovitna in brez kamenja. Gradijo veliko novih cest ali izboljšujejo stara. Zaradi zelo ligo dnih naravnih pogojev dosega mehanizacija zemeljskih del ■prav gotovo optimalne učinke. Opazil sen, da vgrajujejo v spodnji ustroj cest ogromne količine peska (proda), tudi do 1 n debele skale. To je treba pripisati deloma nižji stopnji nosilnosti tal in pa velikim obremenitvam nemških cest, še posebno v perspektivi. Tudi vsi mostovi so grajeni izredno masivno in se po ten ne morejo primerjati z .našimi, ki imajo vitke in nežne linije. Značilnost nemške pokrajine predstavljajo tudi redkejša pa večja naselja, v velikosti naših nest, npr. Celja, Kranja, Novega mesta ipd. Ta leže strnjena po dolinah valovite pokrajine. Pri nas je podoba povsem drugačna, saj imamo naselja in posamezne hiše rastresene po vsej pokrajini. Ali je tak izgled nemške pokrajine posledica načrtnega naseljevanja že v preteklih obdobjih? V primerjavi s tektonsko razgibano Slovenijo, deluje nemška pokrajina, ki smo jo videli, na človeka v glavnem dolgočasno. Potem, ko smo se peljali ob mestu Augsburg in dalje prečkali gornji tok Donave, smo prispeli v Niimberg. Ob robu mesta smo videli velik stadion, na katerem 'je imel Hitler svoje znane govore ob prevzemu oblasti. V r.;estu smo se za eno uro ustavili, vodič pa nas je popeljal na grad, ki leži na griču nad mestom. Z građu je lep razgled na prijetno, staro in mirno mestece ter bližnjo okolico. Mesto je polno znamenitosti stare gotske pa tudi baročne arhitekture. Sodne palače, v kateri so po vojni sodili vojnim zločincem pa nismo videli, ker spet ni bilo časa. Iz Numberga smo se nato skozi W;urzburg popeljali proti Frankfurtu na Majni in se pred tem z reko Majne večkrat pozdravili. Spotoma smo nekje iz avtobusa opazovali neko letalo, ki se je z neverjetno hitrostjo dvignilo navpično v oblake. Verjetho je šlo za reaktivno lovsko letalo ameriške proizvodnje r'Starfightern , s katerimi imajo Nemci smolo. Menda je že čez 100 takih letal strmoglavilo, piloti pa so se večinoma ubili. Za sabo smo nato pustili odcepe cest, ki vodijo v Mairz in Eoblenz ter prispeli v Frankfurt na Majni. Tu smo si kar iz avtobusa o-gledali stari del mesta z mestnimi vrati, trdnjavami in ■stolpi, ki pa so bili ned vojno deloma poškodovani. Frankfurt jo velemesto, ki leži na obsežnem ravninskem področju.. Promet je zelo živahen, zato se v centru nismo želeli ustavljati... Pač pa smo obiskali znano letališče, ki sodi ned 4 največ ja v Bvropi. Ob robu mesta smo naleteli na pravi gozd majhnih parcelic (l-2a), last takoinenovanih vrtičkarjev. Na vsaki parcelici je majhna barakica, okoli nje pa izredno racionalno obdela.no zemljišče posajeno z rožami, pritlikovim sadnim drevjem, zelenjavo ipd. C-re za značilnost večjih nemških mest, ki je v tem, da mestna uprava dodeli meščanom take parcelice za rekreacijo, kjer se duševno spočijejo od dnevnih skrbi. Ljudje se tu po mili volji posvete svojim "konjičkom" v zvezi z naravo. Jbajbrž jim zemljišč v te namene že primanjkuje. , letališče leži več kilometrov vstran, zahodno od mesta, kamor se pride skozi z rdečim borom zasajene gozdne komplekse. Letališke zgradbe, proti pričakovanju, ne napravijo kdove kako velik vtis. Ne gre, za kakšne izredne, impozantne zgradbe.Potem, ko smo plačali vstopnino, smo si s.posebne verande za turiste ogledali vzletanje in pristajanje velikih potniških 1 tal raznih letalskih družb. Največ smo opazili letal, last družbe Pan-American. Ob vzletanju povzročajo turboreaktivna potniška letala zelo močan hrup, tako, da smo se med seboj kar težko sporazumevali. Turistov je bilo na opazovalni ploščadi zelo veliko. Izgleda, da ima letališka uprava na račun "firbcev" precejšen dodaten zaslužek. V posebni letališki zgradbi smo si nato ogledali še miniaturni prikaz pristajanja in vzletanja letal, spremljan s pojasnili (seveda v nemščini). Čez 45. minut smo že 'nadaljevali pot proti Bonnu. Kmalu smo se znašli cb srednjem toku 'Rena, ki nas je nato spremljal velik del poti. Ren izvira v .... mskom jezeru v Švici, izliva pa se. v Severno morje, Za večje rečne ladje je ploven vse do Basla v Švici pa do morja. Po njem neprestano plovejo velike in manjše rečne ladje, vlačilci s pri"lopniki ipd, To priča, da je Ren gospodarsko izredno pomembna prometna pot. Zato smo tudi povsod ob njen videli zelo ra zv j. to industrijo, kar je prav gotovo posledica ugodnosti, ki jo nudi ceneni rečni promet proizvodov in materiala. Ren je v srednjem toku deloma precej stisnjen med hribovje. Tukaj smo videli tudi znani rečni zavoj in tesneč j imenovan Lorelai, kjer Ren precej ostro zavije.med hribovjem, struga se zoži, padec pa poveča. V srednjem veku je predstavljal ta zavoj resno nevarnost za ladje in mnogo se jih je potopilo. Danes plovba ni več tako nevarna, zahteva pa vseeno posebno pozornost. Posočja ob Ranu so polna zelo skrbno obdelanih vinogradov, kjer pridelujejo znani Renski rizling. Talno podlago tvorijo laporji, ki pa znatno počasneje razpadajo kot pri nas, ker inajo silikatne prinesi. Nekateri vinogradi so zelo strni. Marsikje rastejo trte na tleh, kot posutih s kamenjem v velikosti tolčenca. Vsaka "flika" med kamenitimi skladi je obdelana in negovana. Po obrenskem hribovju se vrstijo številni gradovi. Nasproti Bad- Godesberga, diplomatske četrti'' Bonna, kjer smo prenočili, je na desni strani Rena sedem gričkov z gradovi, imenovanih. Siebsn Gebergen. Nekateri gradovi so dobro ohranjeni in predstavljajo dobre turistične postejanke .za "polne žepe", zlasti za diplomatska predstavništva akreditirana v Zah. Nemčiji. Okrog 8. ure zvečer smo vendarle prispeli na cilj prve etape, v Bad Godesberg in se nastanili v boljšem hotelu Dree-sen. Hotel leži tik ob Renu, ima velik s prozornimi stenami pokrit in obdan vrt s kostanji in pogledom na reko, odprt vrt z igrišči, lastno kopališče ob Renu itd. Prad leti je Ren narastel za 7 n in poplavil vrtove hotela. Zanimivo je, da smo se v recepciji hotela prav lahko sporazumevali. V recepciji je namreč zaposlena tudi Slovenka, prikupna deklica iz Maribora. Kdo bi si mislil... Med prvo toplo hrano na naši poti - okusno večerjo na vrtu hotela, smo nato poslušali poskočne predvojne avstrijske šlagerje. Izvajal jih je trio simpatičnih muzikantov. Večerja je bila zelo okusna, le kruha skoraj ni bilo, kar nas je presenetilo. To se je nato ponavljalo tudi drugod po Nemčiji in Švici. Prepričan sem, da pojemo Slovenci v enem dnevu več kruh?,, kot v vsej Nemčiji. Nemcem pomeni kruh pri kosilih in večerjah le kot nepomemben dodatek k hrani, ki je po kalorič ni vrednosti natančno izračunana. Ali je to državni ukrep v skrbi za harodno zdravje? No, ni bi si vseeno želeli več in boljšega kruha, kot ga tan jedo. Po večerji smo nekateri odšli na kratek sprehod po nočnen mestu. V teta. predelu je veli ko poslaništev raznih držav, ki inajo svoje rezidence v lepih vilah z vrtovi. Tudi nase veleposlaništvo je tukaj nastanjeno . 1 Pred leti je prišlo do oboroženega napada naših vojnih emigrantov na naše diplomate in eden je podlegel poškodbam. Končno smo odšli spat. Spanja je bil najbolj potreben šofer, ki je kdove kako zmogel prevoziti zelo dolgo turo, ki je tra jala, z redkimi postanki vred kar 23 ur. (Se nadaljuje) Bogo Spiletič - 83 - HUMOR "Kuharski nasveti" Mojster Novak Dane (Crni) Van svetujem Med nnogini smešnimi z letošnjega letovanja v Novigradu nam je hil'najbolj všeč Danetov novi recept za solato iz kumaric. Ko so nam nekega dne pripravili za kosilo kumarično solato, ni bil nihče preveč navdušen. Vnela se je takoj živahna debata, kako naj bi bile kumarice pripravljene. Ta je predlagal to, drugi je pravil, kako pri njih doma pripravljajo kumarice in tako naprej. Splošno priznanje pa je požel Danetov recept in vsi so izjavili, da bodo navodilo u-porabili tudi doma. Dovolite, da vam zaupan ta recept, ki je še najboljši, kar sen jih doslej slišal. Kumarice v solati; Za solato potrebujemo; kumarice, olje, kis, sol, poper in čebulo. Kumarice olupimo, izdolbeno, naribano, solimo in pustimo stati pol ure (Nič novega, boste rekli - toda glavno šele pride). Kumarice nato ožmemo, dodano čebulo, popoprano, okisano in prilijemo olje. Dobro zmešano in zopet malo dosolimo ter prilijemo še nekaj olja. (Procedura je res malo daljša kot smo je vajeni, toda povem vam, to je najboljši izmed receptov, verjetno še mojster Ivačič ne ve zanj). Kumarice nato stresemo v servirno skledo, malo pretresemo, ned tem pripravimo mizo,' nato pa odpremo okno in kumarice s skledo vred zabrišemo ven. Poskusite ta recept tudi vi doma, zagotavljan vam., da bo vsa družina izredno zadovoljna. Na letovanju je bil namreč ta recept enoglasno sprejet kot najboljši. xXx »