/
ftev. izz.
O UnbUanl, o torek, dne 29. maja 1906.
Leto xxxiv.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13"— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 201 — za pol leta „ „ 10 — za četrt leta „ „ 5 — za en mesec ,, ,, 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . , . . 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo je V Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
_ dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi «e
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list zn slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
__L_ Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Novo Urlza.
Dunaj, .28. maja.
Zgodovina nove avstrijske krize je kratka in poučna. V soboto zvečer je prišel na Dunaj ogrski ministerski predsednik dr. W e -k e r 1 e. Včeraj dopoldne se je posvetoval z avstrijskim ministerskim predsednikom, fin. ministrom in ministrom za vnanje zadeve. Predmet posvetovanj in pogajanj je carinski tarif. Popoldne je bil od 2. do 4. ure pod predsedstvom cesarjevim ministerski posvet, katerega so se udeležili grof Golu-chovski, princ Hohenlohe, dr. W e-kerle in skupni finančni minister baron Buri a n. Ob 5. uri se je dr. Wekerle vrnil v Pe-što. Pred odhodom je izjavil časnikarjem, da je vprašanje carinskega tarifa rešeno v z a -d o v o Ij n o s t obeh delov.
Ob 4. uri včeraj pa so se sešli avstrijski ministri princ Hohenlohe, dr. K o s e 1, grof A u e r s p e r g in grof B u q u o y. Princ Hohenlohe jc pojasnil izid pogajanj pri cesarju. Da ta izid ni bil po volji obeh delov, kakor jc malo preje zatrjeval dr. Wekerle, kaže komunike avstrijske vlade: »Ni res, da sta se ze d i n i I i obe vladi v vprašanju carinskega tarifa, ker avstrijska vlada še vedno odločno z a go v a rja znano svoje stališče.«
Danes dopoldne jc bil kratek posvet avstrijskih ministrov, ki so sklenili, da podajo vladarju d e m i s i j o. Ta pa potrdi vladni komunike, da je carinsko vprašanje začasno rešeno po voiji ogrske vlade. Zmagala jc ideja Košutova, ki jo zagovarja tudi kot odrski trg. minister.. Mažarska koalicija je zmagala s svojo zahtevo.
Mažarsko stališče.
Ze prestolni govor v Pesti jc odobril program ogrske vlade, izvzemši poveljni jezik. Koalicijska vlada jc obljubila vladarju, da prizna skupni carinski tarif. Prestolni govor pa obravnava to vprašanje z izrazi, ki pripuščajo poseben ogrski carinski tarif.
Ko bi vprašali juriste mažarske neodvisne stranke, kakšna razlika je med avstroogrskim in avtonomnim ogrskim tarifom, odgovarjali bi: Nobena! Številke ostanejo iste, razlika ie le f o r m al n a, kakor med trgovinsko zvezo in pogodbo. Dočim govori avstrijski zakon iz leta 1867 o trgovinski zvezi z Ogrsko, pozna ogrski zakon lc pogodbo (szer-zodmeny). In ta »zveza« se ponavlja vsakih deset let, kakor vsaka enaka »pogodba« med dvema pravno neodvisnima državama.
Če tudi človek ni jurist, a toliko pravnega čustva ima vsakdo, da najde veliko razliko med zvezo in pogodbo. In ravno taka razlika je med avtonomnim in skupnim carinskim tarifom. Avstrijski parlament jc že lani odobril skupni, torej avstro-ogrski carinski tarif, kakor sta ga določili obojestranski vladi po dolgotrajnih pogajanjih. Na podlagi tega skupnega tarifa sta že sklenjeni dve najvažnejši trgovinski pogodbi, z Nemčijo in Italijo. Ogri imajo tore j vezane roke za celo dobo trgovinskih pogodeb do leta 1917 in ne morejo razveljaviti carinske skupnosti, niti postaviti carinske meje za svoje natančno določene predmete v carinskem tarifn.
Avstrijsko stališče.
Avstrijska vlada se torej po vsej pravici upira posebnemu ogrskemu carinskemu tarifu, ki ga zahteva dr. Wekerle v imenu ogrske vlade. Avstrijska vlada je sicer prepričana, da bi ogrski parlament odobril po vsebini enak carinski tarif; a boji se, da bi ogrska vlada vsled pritiska Košutove stranke že pri prvi priliki izvajala realne posledice iz avtonomnega ogrskega carinskega tarifa. Žalostnih zgledov v tem pogledu imamo dovolj. Avtonomni carinski tarif bi bi! v rokah ogrske vlade novo orožje v gospodarskem in političnem boju z Avstrijo.
Sicer pa je žc Fejervaryjeva vlada z naredbo uveljavila skupni carinski tarif. Dalje se je tudi dr. Wekerlc obvezal, ko jc prevzel vlado, da bode ogrski parlament odobril trgovinske pogodbe i n skupni avstroogrski carinski tarif. Končno nima avstrijska vlada najmanjšega zagotovila, da bi sc avstrijski parlament sedaj udal mažarski zahtevi ter iz-premenil besedilo dotičnega zakona.
Razlika med ogrskim in avstrijskim stališčem je torej jasna. Mažari se sedaj pulijo lc za lepe besede, ki naj bi blestele na palači samostojne ogrske države, o kateri sanjajo mažarski šovinisti. Krona jim je zgradila zlat
most, ki ga hočejo Košut in tovariši pognati v zrak . . .
Silijo mi v pero trpke besede. No, v politiki huda kri le hudo stri. Govorimo enkrat trezno, hladno in odkrito. Ako kritično presojamo današnjo situacijo, ne smemo prezreti važnega momenta. Še vedno smo v Avstriji gospodarji položaja, kakor veli politična gla-* silka.Avstro-ogrska nagodba ni poljubna računska naloga, marveč organska celota. Ako Mažari kršijo zakon, ima Avstrija pravico, da zahteva revizijo nagodbe v celoti. Nihče ne more biti bolj kraljevski, nego je kralj sam, pravi prislovica. Ako že mora priti personalna unija z Ogrsko, potem čim preje, tem bolje. Avstrijski parlament ne more dovoliti, da bi Ogri, rekte Mažari meni nič, tebi nič, proglasili avtonomni carinski tarif in »ipso facto« samostojno carinsko ozemlje. Ako pa to store, ter si osvoje Košutovo stališče, potem ga ni avstrijskega poslanca, ki bi dovolil Ic en nov-čič »ad-majorem Himgariae gloriam«. Avstrijsko stališče je: Ko ostane nagodba iz I. 1867, potem se niti črka nc sme izpremeniti v zakonu; ako Mažari stopijo na stališče iz I. 1848, potem se mora izvršiti revizija cele nagodbe. Moč ni nad pravico, ker moč Košutova in Ap-ponyijeva zadene tu ob višjo moč dejstev.
Hohenlohevo demisijo cesar sprejel.
Včeraj ob polu 5. jc zaslišal cesar Hoheu-loha in mu naznanil, da je odobril njegovo prošnjo za demisijo. Naprosil je princa, naj vodi posle, dokler ne imenuje njegovega naslednika. Cesar jc nagovarjal Hohenloiia, naj odmakne svojo demisijo in naj vztraja na svojem mestu, a princ je izjavil , da bi zadel vsak ministerski predsednik na velike težave v zbornici, ki bi stopil pred njo s kompromisnimi ogrskimi predlogi.
Kdo postane prihodnji mož.
Ob 1. uri popoldne včeraj je naprosil vladar predsednika upravnega sodišča grofa Schonborna, naj bi prevzel ministersko predsedništvo. Grof Schonborn jc pa izjavi!, da nc more prevzeti odgovornosti glede rešitve o ogrskem vprašanju nasproti zbornici in je prosil vladarja, naj mu ne poveri sestave nove vlade. Cesar je bil vidno presenečen po Schonbornovi izjavi. Cesar jc zaslišal nadalje dr. Korberja in barona Chlumeckega. Neki član desnice v gosposki zbornici je izjavil, da na Kielmaiinscggovo imenovanje za minister-skega predsednika še ni resno misliti. Po mnenju tega politika pride v prvi vrsti v poštev grof Coudenhove, poleg njega pa še dr. Kor-ber, marki Bacquehcni in neki grof \Vrbna, mož neke bavarske princezinje, ki pa še ni nastopil politično.
§ 14.
Danes zasliši vladar grofa Coudenhova. Če prevzame Coudenhove ministersko predsedništvo, bi stopili v njegovo vlado šc grof Kielmansegg in Wittek. Novo ministerstvo bi si dovolilo državne potrebščine po §.14 iu vodilo nove volitve. Čc postane Coudenhove ministerski predsednik, bi vodil posle praškega namestništva šlezijski deželni predsednik baron Heinold. Coudenhove si je namreč pri-držal praško namestništvo, kakor Hohenlohe tržaško.
Hohenlohov odstop in stranke.
Avstrijski poslanci so bili osupneni, ko so izvedeli, da je padla odločitev v prilog Maža-rom. Hohenlohe sam ni pričakoval take odločitve in jc trdil nasproti poslancem, da bo zdaj prodrlo avstrijsko stališče. Včeraj jc bilo zato presenečeno vse, tako v gosposki kakor tudi v poslaniški zbornici. Soglasno mnenje je bilo, da ne bo nihče zamogel v avstrijski zbornici zagovarjati avtonomnega ogrskega carinskega tarifa. Izključena je tudi vsaka kombinacija o parlamentarnem ministerstvu. Kdorkoli postane Hohenlohov namestnik, ne bo v zbornici prijazno sprejet. Politični položaj je zelo kritičen.
Odločitev padla brez vednosti avstrijske vlade.
Iz Budimpešte poročajo, da je obljubil cesar žc 7. in 8. aprila Wckcrlu in Košutu, da bosta smela svoj čas predložiti ogrski zbornici samostojni ogrski carinski tarif. Gautsch je bil takrat v Karlovih varih in ni mogel prav nič vplivati na odločitev glede ogrske krize, ki jc padla takrat tekom 48 ur.
Odstop Goluchowskega.
Med poslanci se je že včeraj govorilo, da namerava odstopiti tudi grof Go!uclio\vski, ki jc zastopa! v kronskem svetu Hohcnlohovo stališče.
Mažari o avtonomnem carinskem tarifu.
Neki ogrski državnik je izjavil, da ogrska vlada nikakor ne namerava oškodovati avstrijskih koristi, da hočejo rešiti Mažari vsa sporna vprašanja sporazumno z avstrijsko vlado in da ostanejo trgovinske pogodbe v veljavi do leta 1917.
Avtonomni ogrski carinski tarif, ki ga predloži ogrska vlada zbornici, bo imel mnogo mest, ki nc bodo enaka z mesti takozva-nega skupnega carinskega tarifa in sicer že v začetku bo samo besedilo, da veljajo določila lc za dežele ogrske krone in nc za vso monarhijo. Izpuščeni so tudi stavki, ki določajo, da morata razna vprašanja rešiti sporazumno obe vladi.
Gosposka zbornica.
je opustila razpravo o izjavi Hohenloiia. Splošno so člani gosposke zbornice naglašali, da bo odločitev o avtonomnem ogrskem carinskem tarifu škodovala avstrijski industriji. Med senatorji so pa bili tudi, ki jim ni bilo prav, da je odklonila avstrijska vlada predloge ogrske vlade . Vsekakor so pa bili obrazi avstrijskih pairov včeraj precej veseli pa tudi škodoželjni. Naglašali so z vidnim veseljem, da jc odmaknjena odločitev o volilni preosnovi v daljšo bodočnost. Splošno so sodili člani gosposke zbornice, da nastopi zdaj prehodna vlada, ki bo vladala po § 14.
Gosposka zbornica je izvolila v delegacije kot člane: marki Bacciueheni, grof Baillet dc Latour, baron Clilumecky, grot Clam-Marti-niv, vitez Czyhlarz, Dreher, Exner, grof Lan-ckoronski, grof Larrisch, princ Lobkovvitz, vitez Madcyski, grof Mcrveldt, grof Nostitz, pl. Oppenheimer, pl. Prandati,grof Schonborn, knez Šchonborn, knez Sch\varzenberg, grof Thurn-Vaisassina, baron Waltcrskirclicn; namestniki so pa: Braf, Czernin, Gorayski, grof Hardegg, Lamasch, knez Lubomirski, Rhoni-berg, pl. Ruber, vitez Schreiner.
Sodba avstrijskega časopisja in strank o položaju.
Krščansko-socialna glasila hvalijo odsto-pivšega Hohenloha. Pravijo, da je sedanja zgodovina demisije jako drzen poizkus za avstrijsko prebivalstvo. Pravijo, da sc na ta način, kakor sc postopa zdaj z dinastiji zvestimi deželami, naravnost umori država.
Neki član odstopivše vlade je pa rekel: Velike avstrijske stranke bi storile najboljše, čc bi sc združile in sestavile parlamentarno vlado, ki bi morala nastopiti z najostrejšimi sredstvi.
Neki član desnice je izjavil, da bi v zbornici na mestu ubili vsakega, ki bi zagovarjal, kar jc odklonil Hohenlohe. Neki poslanec lc-vice je pa rekel: Položaj izgleda, kakor da so nas izvabili v zanjko. Zagotovili so si volitve za delegacije in potem so storili, kar mora pognati v zrak vlado, zbornico in volilno preosnovo! Kaj takega se še ni zgodilo!
Splošno pišejo tudi listi raznih strank v tem smislu, eni bolj, drugi manj ostro. Iz pisanja avstrijskega časopisja jc razvidno, da so je presenečili čisto nepričakovani dogodki. Hohenloheva neupogljivost in odkritost sta razkrili zakulisne igre proti avstrijskim narodom in proti volilni preosnovi.
In zdaj?
Ne vprašajmo, kaj bo sedaj, marveč kaj bi bilo, ko bi se bil našel kak ministerski predsednik, ki bi bil v kaki prikriti obliki sprejel madjarske zahteve. Iti takih ministrov smo imeli. Hohenlohe se je izkazal moža; čist, ne-omadeževan stopa v ozadje.
Prav pa je, da je tako prišlo. Čemu bi skrivali, da pri nas zmaguje Ic brezozirna poli-tiška energija. Sedai vladajoči politiški krogi, liberalno iu konservativno veleposestvo, in meščanstvo, je bilo seveda vajeno prežvekovati puhlice o slogi z madjarsko državo; ti so prodajali našo državno polovico, do mala žc štirideset let v znamenju potrebnega edinstva. S Hohcniohevim padcem je tem strankam od-zvonilo. Zbornica sama odpira vrata zastopnikom širokih mas, ki bodo brez diplomatiških tradicij napravili red po zdravem nagonu sa-moohranjenja. Potreba volivne preosnove jc od včeraj tem nujnejša. Na Ogrskem parlamentarno ministerstvo, ki mu po ustavnih načelih krona da prostost, pri nas uradniški zaupniki krone, ki ne morejo sprejemati njenega stališča. Kam naj to vodi? Morda se dobi šc kaj uradnikov, ki bodo v sedanjih razmerah kot ministerski predsedniki hoteli sipati avstrijskim narodom pesek v oči. Padli bodo, a vsak sramottiejše in v krizah, ki bodo pretresali Avstriji drob. A vsaka nova kriza jc žc pot k revolucijam. Vzburieno ljudstvo, ki ga
bo podpiral topot tudi dobičkaželjni buržoa, vstaja. Gorje, če se zvrše ministrske demisije, kakor so se vršile I. 1848! Znamenj je dovolj, ki kažejo še na hujše. Zadnja kriza podaja roko revoluciji!
BAN PEJAČEVIČ SPREJEL TOČKE ZDRUŽENE OPOZICIJE.
Iz Budimpešte poročajo, da je ban Peja-čevič sprejel točke, katere mu je predložila hrvaška združena opozicija:
1.	Ban Pejačevič izstopi iz narodne stranke in jo prepusti usodi.
2.	Ban mora stati izven strank.
3.	Ban jamči za sestanek sabora po zasedanju dunajskih dclegacij.
4.	Ban zajamči sankcijo zakonov, katere sabor sklene v zadevi naprednih in ustavnih reform.
5.	Ko sabor te reforme sprejme, se ne odgova z reskriptom, ampak z sklepom sabora.
6.	Med tem se morajo brezpogojno v sporazumu s koalicijo izpopolniti mesta oddelnih predstojnikov in hrvaška koalicija prevzame iucijativo vladanja.
7.	Te točke se napišejo v dveh izvodih, podpišeta jili pa ban Pejačevič in dr. Mcda-kovič.
S tem je usoda »narodne stranke« Zapečatena. Vsak njen član prepušča se svoji usodi.
DELEGACIJE.
Zasedanje delegacij bo najbrže jako burno. V razgovor pride brez vsake dvojbe stališče Avstrije pri konferenci v Algecirasu. Nemci nameravajo nastopiti proti stališču Rusije, Slovani pa nameravajo izrabiti navzočnost načelnika nemškega generalnega štaba Moltkeja za kritiko. Večjo razpravo nameravajo slovanski poslanci provocirati pri postavki: Bosanska uprava. Slovani nameravajo zahtevati, naj sc izboljša bosanska policija, odpravijo omejitve pri časopisju, zahtevati nameravajo sliodno svobodo, svobodno izražanje mnenja in izpolnitev gotovih avtonomnih zahtev. Zahtevati se namerava tudi z ozirom na ogrske razmere izprememba glede zastopstva skupnih zadev. Med Nemci sc pa dela tudi na to, da bi Nemci tudi ne odposlali svojih delegatov k zasedanju dclcgacij.
TRGOVSKE ZBORNICE IN VOLILNA PREOSNOVA.
Zastopniki več trgovskih zbornic so se predstavili Hohcnlohu, ki so mu izjavili, da so prijatelji volilni preosnovi, a da žele naj bi bile lig. zbornice zastopane v gosposki zbornici. Hohenlohe je rekel, da se o tem vprašanju šc ui odločil. Važnost trgovine in industrije priznava iu ju je dosedaj pospeševal. Misliti hoče v sporazumu trg. zbornic na zastopstvo trgovccv in industrijcev v zakonodaji. A sodi da bosta industrija in trgovina zastopani v zbornici, čc se bosta potrudili za zastopstvo. POSLANEC VOLKEL ZBLAZNEL. — ŽALOSTEN KONEC LIBERALNEGA PRVAKA.
Bivšega župana v Št. Hipolitu državnega iu deželnega poslanca Volk la so odpeljali v blaznico. Volkel je bil najstrastnejši nasprotnik krščanskih socialcev in vscgamogočcii človek v Št. Hipolitu, dokler mu krščanski čo-cialci niso dokazali nerednosti iu jc prišel na dan škandal, da ima razmerje z oženjeno ka-varnarico Hirth, kateri jc z občinskim denarjem kupil tudi psa. Včeraj, na dan svojega godu, je prišel Volkel v kavarno gospe Hirth in grozil, da ustreli gospo Hirth in sebe Nato ie šel kupit revolver. Kmalu je prišel nazaj rer šc! v stanovanje gospe Hirth, kateri je najprej tožil, da ima žalosten god. Prejšnja leta so mu v Št. Hipolitu prirejali ovacije, sedaj je pa popolnoma osamljen. Nakrat jc Volkel potegnil nabasan revolver ter izjavil, da Lo ustrelil gospo Hirth in sebe. Situaciia za p t-strašeno gospo je bila silno kritična. Gosoa ie planila skozi vrata, letela po stopnjiean ter vpila na pomoč. Policija jc udrla v sobo k Volklu, ki jc šc vedno kričal in držal revolv?, v rokah. Izvili so mu revolver ter ga peljali na psyhiatrično kliniko pod pretvvzo, da ga ondi čaka gospa Hirth.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR je izvolil včeraj tri zapisnikarje in dvajset stalnih odsekov. Prečitali so šc enkrat prestolni govor. Na predsednikov predlog so izvolili odsek 21 članov, ki ima nalogo, da sestavi adreso na kralja. Za danes je napovedana seja z dnevnim redom: vladna progra-matična izjava iu sklepanje o zborničnem dnevnem redu.
PREDSEDNIK OGRSKE ZBORNICE JUSTH OBZMERJAL HRVATE. "
Včeraj opoldne so se predstavili Justhu hrvaški poslanci. Predsednika Justha je pozdravil poslanec Medakovič v nemščini. Justh je opozoril hrvaške poslance, da v ogrski zbornici v smislu poslovnika ni dovoljeno, da se govori nemški in naj bi govorili ogrsko ali pa hrvaško. Gospodom se s to opombo zahvaljuje za njihov pozdrav. Zastopal je vedno stališče, da se morata pobratiti Hrvaška in Ogrska in upa, da se to zgodi. Roka v roki z našimi hrvaškimi brati se hočemo boriti proti našim skupnim sovražnikom. BOJKOTIRANJE AVSTRIJSKIH IZDELKOV NA OGRSKEM.
Poslanec Hinterhuber in drugovi so oddali na predsedstvo poslanske zbornice interpelacijo, ki se tiče bojkotiranja avstrijskih pridelkov na Ogrskem. Trgovsko ministrstvo je bilo naprošeno že prej, da stori v ta namen potrebne korake. Interpelacija vpraša vlado, kaj se je v ta namen storilo.
SLOVAKI IN OGRSKI PRESTOLNI GOVOR.
Časopis ogrskih Slovakov „Narodnie Noviny" piše o ogrskem prestolnem go-goru sledeče: „V prestolnem govoru stoji, da se bo gledalo pri upeljavi novega volilnega zakona zlasti na ohranitev nacionalnega značaja države. Pod nacionalnim značajem razumejo avtorji k o a 1 i c i j e s e v e d a izključno mažarski značaj. Torej bo novi zakon tako sestavljen, da nemažarske narodnosti sploh ne pridejo v poštev; nemažarske narodnosti ne morejo mažarskega značaja ojačiti. Bog jih pač ni zato ustvaril. Mažarski značaj države pomeni torej poma-žarjenje cele Ogrske in popolna izključitev narodnih pravic za vse nemažarske narode. Kako bo učinkoval bodoči predlog o volilni pravici, da večino ogrskega prebivalstva iz ustavnega prava izključi, ne vemo, a prestolni govor nam nekaj takega obeta. Kaj drugaga pod gos-podstvom koalicije sploh ni pričakovati. Samo vojaška vprašanja v prestolnem govoru zvene nekoalistično. Nam ne preostaja drugega, kakor vztrajati v boju za svojo narodnost. Koalicija nima v tem oziru na nas nobenega vpliva.
POMILOŠČENJE LINDE MURRYJEVE.
Italijanski kralj je pomilostil Lindo Murry, dne 13. t. m., ki je umorila svojega soproga. Listi so s pomiloščenjem jako nezadovoljni in splošno se trdi, da je pomiloščena po socialističnih in framasonskih spletkah. Kralj jo je pomilostil na podlagi treh zdravniških izpričeval, ki so trdila, da bo morilka v ječi kmalu umrla. A baje Murryjeva ni bolna in se prav dobro počuti ob obali Jadranskega morja.
CRNAGORA.
Iz Cetinj poročajo, da so izmišljene vse vesti, češ, da je prekoračilo 400 Črnogorcev mejo in da mobilizira Crnagora. Ob črnogorski meji je mir. Nemiri so v vraneški okolici, kjer je ukazal kajmakam moriti krščanske žene in otroke.
STESELJ.
»Daily Telegraph« poroča iz Tokia, da je brzojavil Nogi načelniku generalnega štaba, če je res obsojen Steselj na smrt. Brzojavki je pristavil, da je bila predaja Port Arturja v takratnih razmerah neizogibna.
POLOŽAJ NA BALTIŠKEM.
»Novo Vreme« poroča, da groze Balti pastorjem in posestnikom s smrtjo.
REVOLUCIJA V GUATEMALI.
Iz Wašingtona poročajo, da izbruhne revolucija v severnem delu Guatemale v najkrajšem času.
VSTAJA NA KOREJI.
Iz Tokia poročajo, da se je uprlo več sto prebivalcev v korejskem utrjenem mestu Ho-nyju. Japonski vojaki so odkorakali proti mestu.
RUSKA GOSUDARSTVENNA DUMA.
Predsednik je naznanil v včerajšnji seji, da je predložilo naučno ministrstvo dve predlogi. Prva meri na to, da sme dovoliti minister zasebne tečaje za višji in srednješolski pouk, v drugi pa zahteva 40.000 rubljev za dorpat-sko vseučilišče. Puma je nadalje sklenila, da interpelira ministra za notranje stvari, ker so prijeli v Korolu nekega učitelja brez obtožnice. Predsednik je nadalje naznanil, da je predlagalo 78 poslancev, naj se izvoli komisija, ki naj preišče nezakonito postopanje upravnih oblasti. Zbornica je razpravljala na to o zakonskem načrtu glede nedotakljivosti osebe. Več govornikov je obsojalo sedanji samosilni vladni način. Grof Heyden je predlagal, naj bi bili odgovorni sodniki, ker v sedanjih razmerah niso neodvisni. Pravosodni minister je izjavil, da morajo sodišča varovati zakone. Lokalna sodišča se morajo preosno-vati. Izdelanje zakonskega načrta o osebni nedotakljivosti sc izroči komisiji 15 oseb. Predsednik je prečital nato predlog, ki ga je podpisalo 111 članov, ki zahteva popolno enakost osebe pred zakonom ne glede na spol, stan, vero in narodnost.
PAPEŽ FRANCOSKIM ŠKOFOM.
Papež je zapovedal francoskim škofom, da morajo zborovati strogo zaupno. Kardinal Richard mora takoj po skhodu poslati v Pariz posebnega zaupnika, da poroča papežu o sklepih. —
AMNESTIJA NA RUSKEM.
Ministrski svet je sklenil, da izda carjevo amnestijo 9. junija. Ta obsega samo 5000 po-
litičnih zločincev; beguni in prognanci so izključeni.
HISTORIČEN DAN ZA RUSIJO.
Iz Peterburga poročajo: Sobota je bila historičen dan. Ta vtis je napravilo zasedanje dume po vsi Rusiji. Reakcionarni nastop vlade je razmere po deželi zelo poslašal. Pričakovati je novega izbruha revolucije. Tako se je izrazil Korolenko, Radičev in Nabokov. Rešitve upajo samo v slučaju, da bi se osnovalo takoj parlamentarno ministrstvo. Od vlade sprejeto nezaupnico so poslanci svojim volilcem brzojavili. Ker hoče vlada vztrajati, so vojaki za vsak slučaj pripravjeni. ŽELEZNICE V MANDŽURIJI — JAPONSKE.
Tokio, 28. maja. Državni svet je sklenil, da japonska vlada železnice v Mandžuriji za stalno prevzame. V ta namen vzame Japonska novo posojilo. Ito, Togo in Kuroki odpotujejo v ta namen v Mandžurijo.
POMNOZITEV JAPONSKE ARMADE.
Tokio, 28. maja. Japonska armada se znatno pomnoži in preuredi. Posebno se pomnoži kavalerija, preurede se vojaški transporti, vojaški železniški oddelek, novi vojaški oddelki dobe hitrostrelne topove, ustanove se brzojavni in telefonski vojaški oddelki, upelje se nova puška večjega kalibra, vojaška služba se pa zniža na dve leti.
BOMBE POKAJO V RUSIJI.
S e v a s t o p o 1, 28. maja. Včeraj, na dan obletnice carjevega kronanja se je vršila vojaška slavnost, pri kateri so bile vržene tri bombe. Tri osebe so mrtve, več oseb je nevarno ranjenih. Dva metalca bomb sta prijeta.
DUMA.
Peterburg, 28. maja. Oficielna izjava trdi, da bo duma zborovala do srede junija. Odpust ministrov je odvisen edinole od svobodne odločitve vladarjeve. Govor pravosodnega ministra se uradno proglaša kot izraz njegovega zasebnega, ne vladnega mnenja.
BOJ MED DELAVCI V PARIZU.
P a r iz , 28. maja. Včeraj popoldne so v 16 okraju stavkajoči zidarji napadli nestavku-joče delavce. Policija je posegla vmes in aretirala nekaj delavcev.
BOJ V PETERBURGU.
V Petreburgu je prišlo do boja pred poslopjem »Zveze ruskega ljudstva«, ki je naklonjena Angležem. Delavci, ki so na svojem shodu temu društvu nasprotovali, so se spopadli s policaji. Na pozorišče je prišlo tudi vojaštvo, ki je oddalo na delavce eno salvo. 6 delavcev je bilo takoj mrtvih in več ranjenih.
Štajerske novice.
š Nemčursko-socialno-demokraška zveza na Štajerskem. »Bralno društvo na Skalah» je sklicalo za nedeljo dne 27. majnika 1906 izobraževalen shod. To pa ni bilo nikakor všeč nemčurjem. Posebno je pa razvnela vest o nameravanem shodu protestanškega lastnika skalskega rudnika Lappa. In zakaj? Na dnevnem redu nameravanega shoda je bila namreč točka »Delavsko vprašanje«, o kateri naj bi govoril odposlanik glavnega odbora »Slovenske krščanske socialne zveze v Ljubljani«. Lapp se je te točke tako vstrašil, da je skleni! razbiti shod, naj stane kar hoče. Pa se je obrnil na največjega nemškega kričača v Šaleški dolini, splošno znanega izzivača, moža, ki mu splošno nihče ne pravi drugače kakor »boben«, na prvaka velenjskih nemčurjev s pristnim slovenskim imenom Pribošič. In mož se je zavzel za ubogega Lappa. ki ga je spravilo iz ravnotežja napovedano zborovanje Skalskega bralnega društva in spravil na noge vse, kar prisega na Votanovo zastavo v Šaleški dolini. Pa so prišli v Cirmanovo gostilno na Pasjem prosti nemčurski komiji in drugi nemčurski velemožje. Pa Lapp v svoji previdnosti le ni dosti zaupal velenjskemu bobnu, zato je pa ukazal, da morajo tudi oni preprečiti zborovanje. Lappov blagajničar Zingler je šel najbolj v ogenj, fiir unsere Interessen, kakor je rekel po shodu. Ubogi Zingler, ti žrtev kapitalista, smilil si se nam, ko si moral v potu svojega obraza zganjati Lappove delavce na shod, ki naj bi preprečili govor o delavskem vprašanju in to, ko ti leži žena na smrtni postelji. Medtem, ko je bilo pošteno prebivalstvo pri popoldanski cerkveni slavnosti, so pa zasedli nemčurji z Lappovimi delavci vred vse prostore Cirmanove gostilne. Da so spravili v pravo voljo zatirane Lappove sužnje, so naročili Lappovi uradniki več sodčkov piva, pa ne za svoje, ampak za Lappove denarje. Javna tajnost v vsej »Šaleški dolini<-je, da je dal Lapp 50 goldinarjev z namenom, da bi se razbil shod, za skupno pijačo so pa plačali Lappovi uradniki 30 goldinarjev. Ko se je bližala ura, ko naj bi se pričel shod, so začeli nemčurji peti v slovenskem Pasjem »Die Wacht am Rhein« in druge nemške pesmi. Hajlali so pa tako, kakor da so volkovi in ne ljudje. Ob takih razmerah člani bralnega društva niso niti mogli na zborovališče. Vojsko proti »črnim« je vodil s surovimi psovkami na navzočega kapelana Rabuzo velenjski .boben' Pribošič, pomagali so mu pa poleg Lappovih uradnikov najbolj velenjski kramar Wutte, gospod postaje načelnik c. kr. državne železnice v Pesjcm Hans Kari in pa neki mlekozobi socialni demokrat. Gospod Hans Kari bi pač bolje storil, kakor da pomaga razbijati slovenske shode, da bi gledal na svoje postajališče, ki je popolnoma preraščeno s travo in pa, da bi bil navzoč pri osebnih vlakih, ker v ponedeljek pri jutranjem osebnem vlaku v Pesjem ni bilo navzočega nobenega uradnika ali uslužbenca z »rdečo« čepico. Seveda gospod Kari nima časa, da bi se brigal za z zeleno travo preraščeno progo in za vlake, ima nutnejši
posel politiziranje. Ob takih razmerah seveda ni bilo mogoče zborovanje. Kdo bo pa govoril pijani nemčurski sodrgi, ki je tulila in haj-lala, psovala in zmerjala, da se je vse kadilo. Svojo surovost so tudi kazali s tem, da so suvali navzoče članice »Bralnega društva«. Gospod Rabuza in »Zvezni« odposlanec Moškerc sta ostala na zborovališču dve uri in poslušala olikano nemčursko in rdečo sodrgo, ki se je začela že med seboj prepirati, ker je pričelo zmanjkovati pijače, kar je zelo skrbelo bob-novo in Zinglerjevo četo. Zato sta lepo prosila g. Rabuzo in »Zvezinega« odposlanca, naj zapustita zborovališče. ker se bojita, da nastopijo »voni Alkahol beeinflusste unsere Leute« (Pribošičeve besede) s silo. Ker nista hotela, da bi vsled nju nastal pretep, sta odšla.. Nastop šaleške nemčurske klike je jako poučen. Dokazuje, kako potrebno je združenje slovenskega delavstva, ki mora na komando pod nadzorstvom nemških uradnikov hajlati in prepevati za »prosto pijačo« vsenemške pesmi. — Lapp vč, zakaj je razbil shod. Boji se, <la b: se ne pričelo zavedati ubogo njegovo delavstvo in se celo morebiti združevati. No, pa tudi nam so o tem podjetniku znane razne zanimivosti, ki pridejo že v javnost na zato pristopnem mestu. Gospod Lapp! Saj veste, da mislimo vaš »trukzistem«, vašo bratovsko skladnico in pa tudi postopanje z vašim slabo plačanim delavstvom. Slovensko šaleško ljudstvo bo pa tudi znalo dati primeren odgovor šaleškim nemčurjem in bo z vso odločnostjo izvedlo geslo »Svoji k svojim«. Ce bodo to Hemčurski kramarji čutili na svojih mošnjah, naj se zahvalijo Lappu in pa svojemu bobnu!
š Nesramnost nemških tovarnarjev. Kakor se nam poroča, so razni nemški tovarnarji zlasti v celjskem okrožju ukazali svojim uslužbencem, da imajo ti prinesti svoje glasovnice pred današnjo volitvijo v tovarniške pisarne v pregled. — Prosimo vse zavedne Slovence, naj nam vsak tak konkreten slučaj naznanijo ter navedejo v dokaz tudi par prič. Mi bomo stvar naznanili državnemu pravdni-štvu in sodišču, ki bo Nemce naučilo, kaj se pravi tajna volitev. Zoper tako nasilje naj se drugič kliče na pomoč volilni komisar. — Od druge strani smo zvedeli, da tovarnarji ne dajo dopusta volivcem, ki hočejo svoje glasove oddati za dr. Korošca.
š Celjska „Domovina" tudi v svoji zadnji številki ne prinaša poziva za ofici-jelnega slovenskega kandidata dr. Korošca, pač pa pripoveduje, da smo jo imenovali lopovsko", korumpirano, neznačajno itd. Prav ljubo bi nam bilo, če bi »Domovina" prinesla tudi pojasnilo, zakaj smo jo tako imenovali. Opere naj se, opraviči naj svoj nastop, če more! Sicer je pa v naših očeh »Domovina" le še glasilo Spindlerjevo in ne celjskih narodnih voditeljev, dokler ti ne dobijo toliko upliva na uredništvo, da bi lahko dosegli pošteno časnikarjenje. — To je že drugi slučaj, ko Celjani niso mogli krotiti Spindlerja. Prvič se je to zgodilo ob priliki „Triglavove" slavnosti. — Konečno še povemo, da smo dobili »Domovino" obsojajoče dopise od odličnih spodnješta-jerskih Slovencev (neduhovnikov), ki so na narodnem polju vsaj toliko storili, kakor Spindler.
š „Narodova" raca. Včerajšnji »Narod" je za štajerske volitve zlegel še eno »raco". Priobčuje namreč pismo nekega ..duhovnika", ki obsoja politiko dr. Korošca in nadutost, egoizem, farizejstvo ter laž — zlobnih kranjskih klerikalcev. Gospodje, z imenom tistega »duhovnika" na dan, sicer ne verjamemo vašim farbarijam. Premišljevali smo dolgo, kdo bi bil pisec tistega pisma, če sploh obstoji in če ga ni „po-drukal" gospod Rasto, in prišli do zaključka, da izvira pismo : ali od Brceia ali pa od poštenega Zavadila, ki sedaj vzdržuje snažno zvezomedšta-jerskimi Narodovci in med Štajerci j a n c i.
š Kandidata Rebeka je tudi celjska »Va-htarica« pregledala. Pravi namreč o njem, da je bil svoj čas, ko se je šlo za zaslužek, hud klerikalec, sedaj je pa postal liberalec, ker mu liberalci ponujajo mandat. Morda pride še čas, ko si bo g. Rebek želel, da bi bil ostal klerikalec. Pa bo najbrže prepozno!
š Iz Slovenske Bistrice. Tukajšni načelnik okr. zastopa kramar Stiger je v svoji nemški nadutosti toliko časa intrigiral proti slovenski poštni oficijantinji gdč. Wester, ki je bila vzor uradnice, dokler je niso prestavili v nemški Kindberg. Na njeno mesto pa je prišla trda Nemka, ki ne razume besedice slovenski. Stvar slovenje-bistriških narodnjakov je, da to Nemko spravijo tje kamor spada, namreč med gornještajerske „todlne".
š Nevarna bolezen. V Mariji Gradec je umrla na otrpnjenju zatilnika gostilničarka Marija Kokotec. Ta bolezen je nalezljiva in težko ozdravljiva, zato bo treba gledati, da se jo pravočasno zatrč. — Sanitarni referent okrajnega glavarstva dr. Keppa ima tukaj boljšo priliko kazati svoje zmožnosti kakor kadar dela proti slovenski okoliški šoli v Celju 1
š Poročil se je 28. t. m. na Vranskem g. c. kr. davčni oficijal Ivan V r a b 1 iz Celja z gdč. Mihaelo Šentakovo, hčerko narodne obitelji Šentakove (Pri Slovanu) z Vranskega. Bilo srečno!
š Ponočni vlomi so v Celju na dnevnem redu. Kier se kaj zida ali popravlja, tam ali pa v bližini se dogodi kmalu kak vlom. Tako je minoli teden neznan zlikovec ponoči vdrl
v hišo trgovca Koniga in odnesel nekaj srebrnih žlic ter tri lepe obleke, vse skupaj vredno okoli 200 K. Kuharica KSnigova je začula šum, ko je tat v sobo plezal, in je šla na pol oblečena na cesto, kjer je začela klicati po redarju. Ko je ta prišel, jo je pa premeteni tat že popoihal, vendar se mu je tako mudilo, da je med potjo vrgel od sebe srebrne žlice in obleke. Doslej storilca še niso zasledili.
š Mariborske porotne obravnave.Dnč
28. t. m. so se pričele porotne obravnave Zaradi poskušenega umora na lastni materi je bil obsojen 32 letni Jožef Grčbner iz Brega pri Ptuju na pet let težke ječe. Bil je lahkomišljen človek, ki ni rad delal. Ker mati ni hotela njemu ali pa bratu oddati posestva, ampak ga je prodala znanemu Straschilu, jo je hotel ustreliti, toda jo je samo nevarno ranil. — Isti dan je stal pred porotniki 15 letni kolarski učenec Franc Sluga iz Mote zaradi ponarejanja denarja. Iz svinca je naredil par novcev po 10 vinarjev. Bil je oproščen.
Dnevne novice.
Rajnega g. prošta Kulavica ,.Narod" še vedno dalje blati. Iz same jeze, da smo mu pokvarili vse njegove laži, zmerja zdaj mrliča kot »spletkarja in ščuvarja", da je bil neznansko neotesan in sirov. To presega že vse meje. Podle hijene pri »Narodu, ki ne morejo iti mimo groba, ne da bi ga oskrunile! Ta umazanost »Narodova" upije proti nebu in prav bi bilo. da bi »Narodov" sotrudnik dr. Tominšek, ki pravi, da se bori za poštenost, te ljudi naučil kaj poštenosti. Najbolj neumno je, da „Narod" priobčuje različne budalosti in pravi, da mu je to pisal neki duhovnik. Če ga primemo, kdo je tisti, pravi seveda, da ga ne sme izdati. Tako se ta banda laže naprej brez konca in kraja in tlači to ubogo inteligenco vedno globje v lužo svoje propalosti.
+ Od »Narodovcev« se nihče ne bo učil narodnaštva. Včerajšnji »Narod« pravi, da je v tiskarni »Katoliškega tiskovnega društva« v Postojni bil natisnjen jedilni list, na katerem je natisnjena tvrdka »Katholischer Pressverein in Adelsberg«. Ako je to res, tedaj je to krivda dotičnega poslovodja in »Katoliško tiskovno društvo« je takoj naročilo, da se kaj takega več ne zgodi. »Katoliško tiskovno društvo« je narodno podjetje ter se narodnosti ne bo učilo od akcijonarjev »Narodne tiskarne«, ki na-pravljajo nemške pogodbe, ki imajo nad svojimi podjetji še celo trojezične napise, in ki celo pred »Narodno tiskarno« nalepljajo listke za oddajo stanovanj v »Narodni tiskarni« tudi v nemščini.
+ Gosp. dr. Tominšek se je silno razburil zaradi naše kratke notice, da je Levstikove verze: »Skrbi zase« citiral kot Stritarjeve. Rekel je, apostrofujoč slavljenca: »Često si nam klical v spomin krasne besede: Skrbi zase itd.« in sedaj dokazuje g. profesor, da je on prav dobro vedel, da so ti verzi Levstikovi, a je zaradi učinka nalašč izpustil vse, kar diši ko učenosti in ni torej citiral Levstikovega avtorstva. Dalje dokazuje, da je kaka zamenjava pri tako učenem literatu kakor je on, sploh nemogoča. Lojalno to konstatiramo. A jezni g. profesor je svojo polemiko nameril na čisto napačno adreso, kajti tisti »prihuljeno se skrivajoči« človek, katerega ima on v mislih, nima ne časa, ne volje, da bi poslušal njegove slavnostne govore. Kedo naj bi se tudi navduševal za Tominškove kritike, ki zelo spominjajo na razprave znanega Nikolaja, ki so mu za časa Lessingovega, če se ne motimo, pravili: Berliner Lampenlicht. Sicer niso pisane v znamenju Krpanove kobile, o kateri je nedavno dejal Cankar, da znači vrhunec umetnosti sedaj vladajoče slovstvene klike na Slovenskem, a tako posebne niso, da bi se kdo zanje v »Mestnem domu« potil. Take panegirike o kakem pesniku zamore celo dr. Triller ali pa deželni tajnik Zbašnik in vendar se zaradi tega svet še ne podere! Gospod profesor naj rajše odgovori na to, kar smo mu o njegovem kritičnem delovanju lani povedali v brk in naj se ne puli za črke. Gosp. Tominšek naj torej prizanese urbi et orbi in naj zaradi te bagatele ne skali miru svetovja.
+ Nemške marke. Ravnokar je izšla brošura o delu »Splošnega nemškega Schulver-eina«. Iz te brošure posnamemo, da je to društvo iz Nemčije poslalo »avstrijskemu« Schul-vereinu za poneinčevanje Češke in Moravske n. pr. 1904. leta 46.000 mark. Ako se tem markam prištejejo marke »Gustav Adolf-Vereina«, evangeliške zveze in različnih takih društev, tedaj je na leto znatna vsota mark, ki pridejo na leto iz Nemčije za vsenemško propagando v Avstrijo. O slovenskih deželah pravi bro-
•šura: Južno Štajersko, Kranj s ko i n P r i ni o r j e tvorijo močen nemški jezikovni most do Adrije, ki je že marsikaj prvotnega zgubila. Na Štajerskem, kjer se dunajsko šolsko društvo uspešno bori za svoje pravice, napreduje temu na strani s precejšnjo samozavestjo splošno nemško šolsko društvo. Za zidanje šol se dajo podpore, ki znašajo do 2000 mark. Poleg tega dobe zlasti podporo občine, ki se proti slovenskemu nasilju odločno bore. Prejmejo namreč učna sredstva za vzdrža-vanje otročjih vrtcev in šolskih kuhinj za revne otroke. Na Kranjskem je treba posebno varovati nemški okraj Kočevje. Ker tamoš-niim prebivalcem krošnjarstvo več ne nese, se je osnovala rezarska šola, ki lepo napreduje. Šolsko društvo deli letno knjige in razne' častne nagradezaučitelje. Š o 1 a v K o če v j u prejema 1000 mark letne podpore.
+ Deželni zakonik za Kranjsko, ki je 90% slovenske, nosi na prvem mestu- nemškii napis in na drugem mestu slovenski napis. To mora postati narobe!
+ Stari občinski odbor na Jesenicah je vlada razpustila. Za upravitelja občini je postavljen okrajni komisar g. S c h i t n i k iz Radovljice.
+ Občni zbor lege se je vršil v Piranu. Tajnik jadranskega odseka P i t a c c o je omenjal darežljivost laških rodoljubov, posebno Adolfa C o n i g h i j a, ki je »Legi« zapustil 5400 K in podpore 10.000 K istrskega deželnega zbora. V Istri je Lega ustanovila novo šolo pri sv. Ivanu v Štcrni, v Novemgradu ob Raši, v Livadah pri Oprtlju, v Banjolih pri Pulju, v Krkavcih pri Kopru, v Brdih in Gvardi-jeli pri Trstu. V Istri je torej 20 Leginih šol in 11 otroških vrtcev. Sedaj pa namerava Lega-zopet ustanoviti nove šole in sicer v Proppinu (?), v Sorbarjih, na Unijah. Smoljani, v So-vinjaku (?) in pri sv. Domeniki. Imajo pa še druge projektirane. Novih učiteljskih moči ima Lega 55. Gojencev imajo Legine šole 2262. Lega vzdržuje tudi večerne kurze in mnogo knjiZnic. Svoje učitelje izobražuje za tajnike kmetiških hranilnic, v Nebolah (?) je Lega vaščanom izposlovala vodnjak, takisto pri Sv. Križu. Nove podružnice so se ustanovile v Sv. Vincencu, v Fazani in v Gradežu. Premoženje Lege znaša 375.967 kron proti 348.277 predlanskega leta. Nad vse sijajno stoji dalmatinska podružnica Lege. Ta ima 174.145 premoženja, 100.000 več kot vseh 34 tridentinskih podružnic. Vnovič ondotna Lega raznaroduje 741 otrok. Torej primorske Slovane čaka še veliko dela!
+ Narodni škandal. »Edinost« poroča, da so pri nedeljski slavnosti veteranci s Kranjskega korakali s tablicami, na katerih so biLi napisi »Laibach«, »Krainburg« in »St. Veit«. Povsod zahtevajtno narodno enakopravnost! Veteranci so bili sami Slovenci, v Trstu so pa mislili, da imajo pred seboj — Nemce s Kranj-' skega!
—	Škandal v tržaškem zalivu. V preiska-vanje zgradb v tržaškem zalivu od proračunskega odseka poslanske zbornice odločeni pododbor je zadnje dni to vprašanje na mestu študiral. Od zanesljive strani se poroča, da je spravil pododbor za ministra Korberja silno obtežujoče stvari na dan. Zadeva bo postala uničujoča obtožba za gospodarstvo § 14. Kor-berjevega uradniškega ministrstva.
—	Avstrijsko delo. Pri preizkušnji novega torpedolovca.ki so ga zgradili po vzorcu torpedolovca, narejenega na Angleškem, v Trstu v ladjedelnici sv. Marka, se je pokazalo, da ima ladja hitrost 29:2 morskih milj na uro, torej 1 in pol miljo več kot vzor-ladja iz Angleške.
—	Potres v Zagrebu. Dne 26. t. m. so čutili v Zagrebu dva dokaj močna potresna sunka v smeri južno od mesta. Potres so čutili tudi v Karlovcu, a ne več v Križevcu. Škode ni nikakšne.
—	Požar v parnem mlinu v Zagrebu je včeraj še vedno trajal. Iz Budimpešte je prišlo na pomoč 30 ognjegascev. Glavni akcijonarji so imeli posvetovanje, kaj da store z zidanjem in 300 delavci, ki so zdaj brez posla.
—	Buffalo Bili in abstinenca. Buffalo Bili prireja sedaj na Dunaju predstave. Zanimivo je, da so vsi člani tega podjetja abstinentje.
—	Napadli so 20. maja na Bukovščicl fantje Ignac Tušek in Gregor ln Janez Ber-gant zidarja Petra Sladec in Josipa Lakner. Zlasti hudo je bil pri tem na več mestih ranjen z nožem Sladec. Tuška ln oba Brganta so Izročili okrajni sodniii v Škofji loki.
—	Nezgoda se je pripetila 22. t. m. popoldne posestniku ln županu v Zgornji Bes-nici Ivanu Paplerju v njegovi kleti, ki je bil zaposlen pri sodu s špiritom in imel pri tem v roki svečo. Prišlo je do eksplozije in Papler je po gornjem delu života nevarno opečen.
—	Lepe razmere. Iz Domžal so orožniki iz gostilne odstranili preteklo nedeljo dva Ljubljančana, ker sta v gostilni zahtevala •slovenski.
—	Izlet na Nanos priredi »Tržaška odružnica Slov. planinskega društva" na inkoštni ponedeljek dne 4. junija.
—	Nov hrvaški dnevnik. „Hrvatska", glasilo hrvaške stranke prava, prične izha-ati v Zagrebu dne 1. junija.
—	Stavka kolarskih pomočnikov je
v Zagrebu. Kolarski pomočniki naj sedaj ne hodijo v Zagreb.
—	Najlepši pogled na vsej novi železnici od Solnograda do Jadranskega morja, torej ne samo od Celovca, je s proge od Jesenic do Bleda, zlasti seveda na Blejsko jezero. Tako piše v »Planinski Vestnik" g. Klodič vit. Sabla-dolski, ki biva sedaj v Spittalu ob Dravi. On priporoča, da bi se napravila ob'dnevu in uri, ko bi oblaki in solnce kombinirali zanimivo razsvetljavo, umetniška v e liiik a fotografija in se uporabila v reklamo".
k Progo Celovec-BistrLca so otvorili danes.
—	Tiskovna pomota. Na Viču je utonila posestnica Š k r 1 j, ne Škulj,. kakor, je bilo včeraj pomotoma tiskano.
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča v Rudolfovem.
M a r i j a D e b e 1 j a k od Sv. Gregorija, vas Praproče, je tožena, da je v noči 18. februarja porodila popolno zdravega otroka, a ga pokopala na gnojišču Crepinja otrokova je bila popolno razbita.. Tožena pravi, da je bila toliko od boliečih omotena, da ne ve, kaj je storila. Obsojena je bila na dve leti težke ječe, poostrene z L postom dvantesečno.
Zaradi umora je bil v Gorici obtožen Josip Gor jan. Gorjan je v lahki pijanosti sunil! z nožem nekega Padovana. ker je | slednji hodil z njegovo ljubimko, ko so se vsi vračali domov iz gostilne. Padovan je Gorjana preje treščil na tla, Gorjan mu je pa potem z žepnim nožem zadal na vratu smrtno rano. Sodišče ga je obsodilo na 18 mesecev težke ječe, povrh tega pa mora plačati 289 K pogrebnih stroškov in 100 K odškodnine.
Ljubljanske noulce.
Upravni in nadzorovalni svet »Delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani, sta
se takoj po pogrebu ranjkega nepozabnega podpredsednika Jos. Jegliča sešla k izvanredni seji, da izkažeta velezasluženemu možu zadnjo čast. Predsednik dr. V. Gregorič se spominja zaslužnega delovanja J. Jegliča, ki je bil tako-rekoč duša vsega podjetja. S svojo mirno, objektivno razsodbo je pripomogel v uresničenje marsikaterih načrtov. On nam je začrtal pot, po kateri moramo hoditi, ako stremimo za koristnim ciljem. Kakor njega, naj bi vsacega delavca na gospodarskonarodnem polju dičila skromnost, delavnost in nesebičnost. Prerano so se morali prijatelji posloviti od njega, a dokler bo obstala družba, vladal bode njegov duh v njih sredi. Upravni in nadzorovalni svet sta sklenila napraviti v društvenem prostoru sliko nepozabnega pokojnega. Naj gleda na delovanje društva, čeravno so se morali društveniki za večno ločiti od njega, pa ostanejo zvesti načelom njegovim v svesti si, da le delo napravi človeka plemenitega. Svetila mu večna luč! Govor predsednika poslušali so navzoči stoje in se je zabeležil ta izraz sožalja v zapisnik.
lj. Desetletnica županovanja gospoda župana Ivana Hribarja bo dne 9. junija. Ob tej priliki bo županu na čast prirejena bakljada. Po bakljadi bo komers.
Ij. Ekscelenca fcm. vitez Sucovaty, poveljnik tretjega kora, je dospel danes s šefom generalnega štaba polkovnikom Kari
5	c o 11 i j e m semkaj ter se nastanil v hdtelu „Union", kjer je zasedel apartement. Komi poveljnik inšpicira jutri tukajšno divizijo in se vrši v četrtek 31. t. m. velika vojaška vaja celotne garnizije, katera bode trajala baje do večera.
tj. Bivši praški župan dr. Srb se je v nedeljo mudil v nedeljo v Ljubljani.
lj. Koncert sester Černeckih. Prihodnji petek bosta gostovali v Ljubljani ruski umetnici Vera in Nadežna Černecka.
lj. Rakve na starem pokopališču. Magistrat je dovolil, da se v rakve na starem pokopališču pokopuje še pet let. \ lj. Člani ljubljanskega gledišča se mude zdaj v Kragujevcu, odkoder bodo odpotovali najbrž v Niš.
lj. Prememba posesti. Gg. Schneider
6	Verovšek sta kupila Gariboldijevo hišo, v kateri se nahaja na Dunajski cesti njuna trgovina z železnino.
lj Zgradbo II. državne gimnazije vendar »prično na Poljanah. Včeraj o pričeli z regulacijo prostora in odkopavanjem zemlje. Poslopje bo imelo dva nadstropja. Glavni vhod bo iz Strossmayerjevc ulice.
lj Kavarno Kazino prevzame g. J. D a-m i s c h, doslej kavarnar v Novem mestu.
lj Ruski koncert preložen. Od prirediteljev ruskega koncerta dobila je »Glasbena Matica* naslednje obvestilo: Mi smo nameravali prirediti v Sofiji eden koncert, a koncert je imel tako velik uspeh, da smo primorani prirediti v Sofiji mesto enega tri koncerte. Bolgari nas prosijo, da koncertujemo v vseh bolgarskih mestih. Vsled tega ne moremo priti v Ljubljano prej nego sredi junija. Koncert določen na 30. maja se mora torej preložiti na nedoločen čas.
lj S črnilom maže ženske po Ljubljani neki neznan moški. To »zabavo« naj mu policija prepreči.
lj Veliki hotel »Union« v Ljubljani. Centralni organ za avstrijsko stavbarstvo, dunaj-
ski »Bautechniker« priobčuje v zadnji številki natančni opis grajenja velikega hotela Uniona v Ljubljani. Članek je spisal arhitekt Josip pl. Vancaš, ki je, kakor znano, za to zgradbo napravili načrte. Umetniška priloga predstavlja zgradbo v celoti, načrti pa so uvrščeni med čtivo samo. Kakor posnamemo po zanimivi razpravi arhitekta pl. Vancaša, znašajo zidarski stroški 707.000 K; strojne priprave, kakor centralna kurjava, perilo itd. 83.000; razsvetljava stane 34.000 K; pohištvo hotela, dvorane kavarne, restavracije, vinske kleti in vrta 150.000 K; jedilno orodje, kakor srebrne žlice vilice in noži, steklena in porcelanasta posoda, perilo in kuhinjska posoda, 56.000 K; hlev in prizidine 20.000 K in končno stavbeni prostor 80.000 K. Skupni stroški znašajo 1,130.000 K.
Ij Rokovnjaško življenje. Poletni čas je čas za postopače, kakor tudi za delomržnje ženske. V tem času si taki ljudje pomagajo, kakor si hočejo. Lep zgled je pa dala takim ljudem vlačuga Ivana Germekova, rojena leta 1874 v Tacnu in pristojna v Vodice, ki si je napravila »šotor« na ljubljanski-šišenski meji v tivolskem gozdu. V tem šotoru, katerega je Germekova napravila pod neko smreko in v bližini potoka, je prebivala cele tri tedne. Kratek čas ji je pa delal nek pekovski pomočnik, ki jo je tudi zakladal z vsemi potrebnimi pripomočki. Zvedela je pa za ta šotor policija, katera je Germekovi preskrbela nov šotor v hladni senci. Germekovi novi šotor ni nič kaj ugajal in je izjavila, da bode v prihodnje previdnejša.
lj Blazna zažigalka. Kakor smo že poročali, je dne 18. aprila zažgala delavčeva žena Marija Pošetova rodom iz Zirov, na Vrhniki poslopje Ivane Ogrinčeve, v mnenju, da bode zgorel tudi njen mož. Pošetova je prišla nato v Ljubljano in na policiji sama povedala, kaj je storila. Sedaj so Pošetovo spoznali za slaboumno in jo oddali v blaznico.
lj Italijan napadalec. Oblastva pridno zasledujejo neznanega roparja, kateri je napadel in smrtno nevarno ranil v nedeljo Marijo Ži-bertovo. O napadu smo včeraj poročali. Napadalec je baje Italijan.
lj Preprečena nesreča. V soboto popoldne je v trenutku, ko je pripeljal voz cestne električne železnice skozi Prešernove ulice zavozil v ulico iz glavne pošte poštni voznik in bi bila voza gotovo skupaj trčila, če ne bi bil voznik elektri ne železnice Martin Orehek z veliko spretnostjo svoj voz ob pravem času ustavil.
Ij Razstavljena slika. Na policijskih oglasih je razstavljena slika Julija Sabljarja, rojenega v Zagrebu 1854, o katerem smo poročali, da je hodil po mestu in se raznim strankam predstavljal za magistratnega in finančnega uradnika in izvabljal denar, češ, da jim bode napravil prošnje za znižanje davkov. Stranke, ki jih je Sabljar na enak način ogoljufal si naj ogledajo sliko, goljufijo pa naj naznanijo takoj pri mestni policiji.
lj Gluhonem deček prijet. V Vrhovem je bil prijet 13 let star gluhonem deček, ki je beračil in so pri njemu dobili precejšnjo vsoto denarja. Deček je 1:41 m visok, dolgoličen, nizkega čela in temnih las. Podatki o njegovi identiteti naj se naznanijo varstvenemu oblastvu.
lj Poškodovali so ponočnjaki v soboto ponoči 3 metre dolgo železno ograjo in dva kamnitna stebra na Dolenjski cesti pri Gruberjevem prekopu. Tudi na Blei\veisovi cesti so izritvali železno ograjo in napravili približno 80 K škode.
lj Umrli so: Norbert Fiedler, narednikov sin, 1 in pol meseca. — Karol Krimer, mizar, 77 let. — Ivana Remaš, delavčeva hči, 2 meseca. — Jakob Pavlin, hlapec, 58 let. — Fra-nja Pevec, krojačeva žena, 32 let.
lj Preprečena pot. Sinoči jo je hotel popihati v Ameriko Pavel Gregorič iz Krošice pri Šušaku. Ker pa še ni nosil vojaške suknje, mu je potovanje ustavil na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Kržan.
Razne stvari.
Najnovejše.
Nevarno je obolel kitajski cesar
Za žrtve v Courrieresu so nabrali šest milijonov.
Stavkarsko gibanje v Bosni je končano.
Radi tatvine obsojena kne-g i n j a. V Peterburgu je bila kneginja Takta-kova obsojena v dvamesečno ječo, ker je pri obiskah na sosednjih posestvih kradla kokoši.
Deček morilec. V Erlachu na Nižje Avstrijskem je zaklal na cesti 14-letni ključavničarski vajenec Karol Fasching 15-letnega ključavničarskega vajenca Schlagerja. Mladi morilec se je podal po zločinu na dom k svojim starišem, kjer je mirno spal, dokler ga ni prijela in zaprla policija.
Moderna stavka. V New Jorku stavkajo vozniki pogrebnih voz. Krste morajo voziti zato v navadnih tovornih vozovih na pokopališče.
Umrl je bivši poljski državni poslanec Edvard vitez G n i e w o s z , star 84 let.
Industrijska zveza napravi na Dunaju veliko industrijsko palačo.
Anglešjki kralj Edvard pride v Marijine vare na Češkem dne 2. avgusta.
S strupom za podgane se je zastrupila v Meiningenu na Nemškem cela rodbina, ker so po pomoti na močnato jed potrosili mesto sladkorja strup za podgane.
Nova stekla za očala. Na Angleškem so iznašli stekla z dvojnim fokusom. Ta očala so zlasti pripravna za tiste, ki rabijo za čitanje in gledanje v daljavo razne naočnike, ker so tako urejena, da služijo za oboje.
Telefonska In brzojavna poročila.
VOLITEV NA ŠTAJERSKEM.
Maribor, 29. maja. Iz raznih krajev poročajo o današnji volitvi pete skupine o * strastni agitaciji nasprotnikov slovenskih liberalcev in nemčurjev. Izid volitev še ni znan, ker se voli do pozne ure. Nekateri upajo na zmago Korošcevo, drugI pa mislijo, da pride do ožje volitve. Izid bo znan šele jutri.
ZADRUŽNI SHOD NA DUNAJU.
Dunaj, 29. maja. Zadružni shod impo-zanten. Slovencev navzočih 30. Referent Rož-man. Dr. Lueger pozdravil shod in vse avstrijske narode ter pozival jih k odporu proti ogrskemu nasilju.
MINISTRSKA KRIZA.
Dunaj, 29. maja. Uradno se dementuje vest, da je grofu Schonbornu cesar ponudil sestavo novega ministrstva in da je Schon-born odklonil.
Dunaj, 29. maja. »Fremdenblatt« poroča, da je cesar sprejel demisijo Hohenloho-vega kabineta in da je poveril kabinetu izvrševanje poslov do rešitve krize.
Dunaj, 29. maja. Grof Coudenhove je zopet odpotoval nazaj v Prago. Bil je pri cesarju v avdienci, a je odklonil ponudeno mu sestavo novega ministrstva.
Dunaj, 29. maja. Danes ni bilo seje državnega zbora. Predsednik jo je odpovedal. Okolu 11. ure se je zbralo pod predsedstvom Pradejevim 75 poslancev raznih strank v dvorani državnega zbora k pogovoru. Poslanci so protestirali proti protizakoniti odpo-vedbi seje. Prade je izrekel obžalovanje nad demisijo Hohenlohovo, na katerega so bili stavljeni veliki upi in ki je prvi nastopil proti predrznostim Ogrske. Zbor je poslal Pradeja in tri od shoda izvoljene zapisnikarje k predsedniku državnega zbora, grofu Vettru, protestirat proti temu, da ni seje, in zahteval, da predsednik še danes ali jutri ob 11. uri skliče sejo. Predsednik je odgovoril, da mu to ni mogoče, ker smatra za protiustavno, da bi bila seja, ko je demisijoniralo ministrstvo. Ko se je nato zopet nadaljeval sestanek poslancev v državnem zboru, je Prade ogorčenim poslancem to naznanil (Klici: V dumi je boljše!) ter izjavil, da se po nasvetu Kathreinovem ravnokar vrši seja načelnikov klubov, ki se posvetuje o nadaljnih korakih. Schonerer je predlagal nezaupnico predsedniku grofu Vettru, kar je bilo pa odklonjeno, ker bi nezaupnica povzročila predsedniško krizo.
Dunaj, 29 maja Ob 1. uri popoldne so zborovali načelniki klubov. Poslali so h grofu Vettru dcputacijo, ki je zahtevala, da bodi jutri seja državnega zbora. Vetter je po daljšem obotavljanju se udal in je za jutri sklical sejo. Nato je klub načelnikov se posvetoval, kako spraviti jutri v razgovor situacijo. Sklenilo se je to storitiv obliki nujnega predloga, katerega sestav! posebni redakcijski odbor, ki ima ob 4. uri popoldne sejo. Načelniki klubov so ministrskemu predsedniku telefonično naznanili, da bodo vsi izvoljeni delegati za delegacije odložili svoje mandate, ako bo zasedanje državnega zbora odgodeno in se tako ne bo pustilo državnemu zboru nadaljevati svojega dela. Tudi Poljaki so končno pritrdili temu sklepu. Ob 7. uri zvečer je zopet seja načelnikov klubov.
Dunaj, 29. maja. Razni klubi so imeli sejo in protestirali proti temu, da je predsednik današnjo sejo preklical. Češki klub je izrazil Hohenlohu popolno priznanje za njegov nastop proti Ogrom ter je izjavil, da bo tudi vsaka nadaljna vlada morala stati na tem stališču in se postaviti proti vsakemu oškodovanju avstrijskega stališča. Enake resolucije je sklenila tudi nemška napredna stranka. Katoliški centrum je sklenil resolucijo, v kateri poziva vse stranke, da se združijo proti Mažarom.
Dunaj, 29. maja. Današnje seje načelnikov se niso udeležili samo Vsenemci. Druge stranke so bile vse zastopane in bodo v jutrišnji seji sprejele nujni predlog o politični situaciji, ki zdela odsek 8 članov.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 29. maja. V današnji seji državnega zbora je Wekerle razvijal svoj program: rešitev drž. potrebščin, volilna reforma, nakar bodo po vladarjevi odločitvi nove volitve in nova vlada, trgovinske pogodbe z zunanjimi državami pridejo takoj na vrsto in bodo urejene na podlagi avtonomnega carinskega tarifa. Razmerje z Avstrijo hoče vlada urediti ne na podlagi carinske in trgovinske zveze, ampak na podlagi pogodbe na postavni način.
UMOR ZAVOLJO PTIČJEGA GNEZDA.
Gorica, 29. maja. 13-letni kmečki fant Šanson je našel blizu Brume na Goriškem ptičje gnezdo. 12-Ietni Lorenzoni pa je trdil, da je gnezdo njegova last, ker ga je preje našel. Nato se je vnel prepir in Lorenzoni je svojega tovariša sunil z nožem v trebuh. Nesrečnež je umrl v goriški bolnici.
ATENTAT V SEVASTOPOLU.
Sevastopol,29. maja. Nedeljski atentat je veljal poveljujočemu generalu Nepliu-nevu. Ranjen ni noben častnik. Ubitih je šest oseb, 14 težko, 40 lahko ranjenih.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
S a	Či. .pa-I.vhd|B	Stenj* bua-m.tra » mm	T.upa-raiort po C*1tHn	V.trol		b » <v.
88	9. ivei.	74n-3	19'7	sl. jrah.	pol obl.	
29	7. *Jutr.	740-«	lo-0	sl. jvzh.	•	00
	2. pop.	738 0	25'7	sr. jzah.	del. jasno	
	Srednja včera		Sn)a temp. 19 2°,		nerm. 16 6*.	
Borzna poročila.
»Kreditna banka'v Ljubljani.		
Uradni kurzi dunajsko borze 28 maja 1906.		
»alotbenl papirji.	D«.a.	Blago
4•/, majeva renta......	99 70	99 90
4*/, srebrna renta.....	99 55	9975
4*/, avstrijska kronska renta	99 80	100--
4'/. . >lata renta . . .	118 50	H8 70
4•/, ogrska kronska , ...	95 50	9570
4'/. . zlata , . . .	113 80	114—
4'/, posojilo dežele Kranjske	99 20	IC0 20
4 V«*/, posojila mesta Spije t . .	100-50	ioi -eo
4 V/. . , Zader . .	99 70	100 70
4'/,*/. bosn -herc. žel. pos. 1902 .	100 50	101 50
4'/, češka dež. banka k. o. . .	99 75	100 20
i'l. . . . i-o. . .	99 80	100 30
4",*/. zast pisma gal. d. hip. b. . * V/, pošt. kom. k. o. t 10•/, pr.	100 45	101 55
	105 65	106-65
4 V,'/, zast. pisma Innerst. hr.	10020	101-20
• > ogr. cen. dež. hr.	100 —	100 20
* V/. . " » hip. banke. 4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	100 —	100 60
	loo-—	101 —
4'/i*/, obl' ieške ind. banke . .	100-50	101-50
4*/, prior. Trst-Poreč lok . .	9990	
4•/. prior. dol žel......	99 50	100---
3•/. . Juž. žel. kup. '/.'/,	317 75	3l9 75
4l;,*/, avstr. pos. za žel. p. o.	10045	101 45
Br e i k e.		
S ečke od 1. 1860'/,.....	20f>-	202 —
. t , 1864 .....	282 75	284-75
„ tizske.......	156 50	168 50
„ tem. kreditne I. emisije	290 -	298 50
n . a H' i	291 —	300 30
„ ogr. hip. banke ....	262 —	270-
„ srbske i frs. 100 — . .	100 -	108' —
, turško .....	153'60	154 00
Basilika srečke . . .	22-55	24-55
Kreditne , ...	<68 -	478 -
Inomoške , ...	78--	84-
Krakovske . ...	90-	94-
Ljubljanske , ...	58-	64-
Avstr. rud. križa , ...	49- -	51--/
Ogr. ,	30 2?	32 25
Rudolfovo ,	57 —	62--
Salcburške , ...	68-	73--
Dunajsko kom. , . .	620-—	529 80
Delale«.		
južne železnice.......	13«-	137 -
	673 25	674 15
Avstr. ogrske bančne delnice	U63-	1672 -
Avstr. kreditne banke ...	6'1 75	672 75
Ogrske , , ....	816-50	817-50
Zivnostenske , ....	242-—	243 -
Premogokop v Mostu (BrUx)	655 —	658 —
Alpinske montan......	576'75	576-75
1'raške žel. indr. družbe . . .	2748 —	2758 —
Rima-Mur4nyi.......	579	6f0 —
Trbovljske premog, družbe . .	273-	27& —
Avstr. orožne tovr. družbe . .	603'- -	607'
Češke sladkorne družbe . . .	151-	19150
V a 1 a 1 e.		
C. kr. cekin........	11-33	11-37
	1914	19'16
	23-45	23-53
	2396	24-04
	117-20	117-40
	95 50	95 70
Rublji..........	26250	2' 360
Dolarji..........	4'84	6 —
Katoliška Tiskarna,
priporoča raznovrstne
SGT vi z i t n i c e
po nizki ceni.
Gospodična
ki zna šivati in kuhati, ter je tudi nekoliko vajena v trgovini	1221 1—1
želi dobiti kako boljšo in primerno službo.
Več pove upravništvo „Slovenca".
Poslano.
Kakor je videti, hoče se od neke strani v ognjegasnem društvu delati razpor. Mi pa bi odboru svetovali sledeče: Izključi naj one tri ali štiri člane, ki ruejo proti zasluženemu odboru, pa bo zopet red in sloga. Saj ima društvo naraščaja dovolj.
Nekaj podpornih članov ognje-gasnega društva.
Zahvala.
Štejem si v dolžnost, da se javno zahvalim vsem za izkazano sočustvo ob času bolezni in smrti moje prerano umrle soproge! Posebno pa sem dolžen zahvale preblagorodnemu gosp. dr. Globočniku, okrožnemu zdravniku, za spretno polnjšanje neozdravljive bolezni in čast. gosp. mestnemu kaplanu V. Hybašku. ki je drago ranjko tolažil in jo večkrat v njenej dolgi in mučni bolezni previdel s svetimi zakramenti. Zahvaljujem se slav. strokovnemu društvu usnjarskih pomočnikov za krasni darovani venec, kakor tudi gospodičnam učiteljicam Roossovi in Miklavčičevi, ki so se udeležile s šolsko mladino pogreba, dalje vsem sosedom, prijatlom in znancem, ki so spremili drago raojko k večnemu počitku	1220
Kranj, dne 27. maja 1906.
ZUPAN, pos. in usnj. mojster.
Iščem poštenega, marljivega :
pomočnika
za Špecerijsko in delikatesno trgovino ter trgovino z drvml.
Potrebno je znanje slovenščine m hrvaščine kakor tudi nemščine v govoru in pisavi. — Prednost imajo starejši ali vojaščine prosti.	1219 1--1
Janko Budi mi., trgovino, Samobor, Hrvaško.
LOK$U
primerni za prodajalne ali pisarne
dajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem.	1199 2
Pogoji izvedo se v odvetniški pisarni dr. M. PlRC-A, na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulic v Ljubljani.
DELAVCIr
tO
(tudi mladi fantje) ali pa delavke se sprejmejo takoj v delo v DOLU pri Ljubljani, tovarna za barve. Oglase naj se ravnotam.
1128
Za binkošti.
6-5
Moderne klobuke za dame in otroke, batist čepice in klobučke, cvetlice, trakove i. t. d.
priporoča v veliki izberi modistinja
Aloj. Vivod=Mozetič
Ljubljana, Stari trg 21.
Modni salon, trgovina modnega perilnega blaga ter konfekcije.
Popravilu klobukov ceno.
Zunanja naročila točno in solidno.
Zmanjševalna dražba.
Dne 6. junija, t. j. na binkoStno sredo dopoldne ob 10. uri se bodo oddala na zmanjševalni dražbi popravljavna dela pri zvoniku in zakristiji
farne Gerkve na Trsteniku.
Zidarsko, kleparsko in tesarsko delo je proračunjeno okroglo 8000 K. — Natančnejši pogoji se izvedo v trsteniškem župnišču. Oddalo se bode ali vse delo skupno ali posamezno. Položiti je 5% varščine. — Z zidarskim delom je pričeti takoj.
i2i8 2-1 Stavbeni odbor.
i MiMmimuifc) f ČASAinN0VCEV.3!
HSr pridobile prejšnje moči. ako vživate namesto
drugih izdelkov
ZELEZNATO VINO
'	LEKARNARJA
PICCOLI-JAv LJUBLJANI,
Katero ima v 100 gramih ^ 113iniligramov železa
Polliterska steklenica velja 2 kroni in se vnanja 2371 naročila točno izvršujejo. II 3
r
Primerna
birmanska
darila

1118 11
I
za deklice in dečke
se dobe najboljše in najcenejše.
Največja izbera konfekcije za gospode in dame po znižani
ceni.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
I
I
J
Pozor Amerikanci!
V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna
lai-šs*,
pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron.
Več o tem se poizvč na Opekarski cesti št. 36.	1019 ii
Iščem
1135 3—6
poslovodja
za trgovino z vsakovrstnim blagom in gostilno, nahajajočo se v Bregani blizu Jesenic n. S. na Dolenjskem. Reflektanl mora biti oženjen, a prednost imajo oni brez otrok. — Pismene in ustmene ponudbe naj se pošiljajo na gospoda Eduard Prese£ky, trgovec Samobor, Hrvatska.
V najem se da s I. junijem
lokal
pripraven za trgovino, na lepem prostoru pri novem kolodvoru na Jesenicah in državni cesti.	1198 2—2
Več pove Anton Čebulj, Jesenice, Gorenjsko.
Zdravilnica in vodozdravilnica Kamnik na Kranjskem.
Postaja c. Vp. državne železnice, (sistem Priesnitz, Winternitz & Kneip.)
Zdravi z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Sezona od 15. maja do septembra. Prospekte pošilja vodstvo.
Dr. Rudolf U/flckenreiter, zdravnik voditelj.
916 15-8
£ ' V petek, I. junija t. I., v veliki dvorani hotela ,Union*:
L
KONCERT
slavnih ruskih artistinj sester Vere in Nadežde
ČERNJECKIH
iz Petrograda.
Vera Černjecka je prva ruska umetnica na gUsovirju, a
Nadižda Černjecka pevka za kontra-alt na petrograjski operi carskega ruskega glasbenega društva.	1222 4-1
Začetek ob pol 9. uri zvečer.
Vstopnice se prodajajo v trgovini V a s o Petriči ča.
Vino v steklenicah.
Otvori se tekom tega tedna.
Prodaja se v novi zalogi na Marije Terezije cesti (v Ko-
lizeju) po ceni brez konkurence	1202 3—3
W naravno in dobro vino v originalnih steklenicah
od znamenitih tvrdk »Cantina Provinciale Istriana«, »Can-tina sociale Parentina«, »Istarska vinarska zadruga«.
J291 145
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000—.
Podruftnioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava In ekukomptuje	l)»Je predujme na vrednostne papirje.
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje a r e 6 k e proti kurznl tapalc kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaška ženttnlnske kavcije.
JMT Bakompt tu tnkaeao meni«.	ifcr Bonna naro&Ua, 1tU
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dna vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
ncri MICIf A nni I7DA ZDRUŽENIH PIVOVAREN ZALEG in LAŠKI
UtLUUilUftilJil TRG v Ljubljani, telef. št. 163. = — priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
——— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
990 150-12
I
I
Podružnice:
Praga z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most. ulica 17, Žilkow, Husova ulica 37. Brno. Veliki trg 10. Baden, Olavni trg 4. CoJka Lipa, CeSka Kamnlc*, Moravski Znmberg, Schillerjeva cesta 3. Hodllng, Pran Josipa trg 9. Nori JIMn, Črna cesta 8. IM/.en in NrlUra.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzelle 10, II. Taborstrasse 4, III. Ungargasse 69 (vogal Rennvega), IV. Wic-dner Hauptstrasse 12, V. SchOnbrunnerstrasse 88 a, VII. Marlahiferstrasse 76, VIII Lercnenlelderstrasse 132, IX. Alsrrstrasie 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII. Wlhringerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Menjalnična delniška družba 67 150-53
„MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Reier zaklad K 7,000.000.
Majkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskoinptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.