SPET NEPOTREBNA ŽRTEV Nekateri Lođo rekli, da je bil Janez ToPlišek, imenovan v lansko = letnem "Kregarjevem" ljubljanskem procesu, junak ali pa predrsnež, ko se je poleti 1963. napotil iz Zapadne Nemčije v Slovenijo, da bi tam z diverzantskimi akcijami napadal rdeči režim (gl.poročilo na 2.stra= ni.) Da si je upal veliko, ni nobenega dvoma. Ali pa je bila njegova žrtev vredna tega podjetja, pa je veliko vprašanje. Ni dvoma, da _ bi ob morebitnem uspehu mor§la tu in onstran Karavank visoko zrasla in prav verjetno je, da bi tudi svobodni svet kaj več pisal o tem, kot je sicer zdaj, ko sedi v ječi. Toda prav spričo tega,kakor se je stvar začela in hitro končala, zaključujemo, da imamo posla z naivnimi ljud mi, ki prehitro nasedajo rdečim agentom provokatorjem ter verjamejo •njihovim podtaknjenim poročilom. Iz vsega razvoja je namreč, popolnoma jasno, da je Janez Toplišek ves čas nevede delal z udbaškimi agenti, ki so bili po Eregarjevi a = feri poslani v Nemčijo, da spravijo v Jugoslavijo i Topiiška i Urban= Čiča, (Gotovi smo, da bodo taki agenti, v kolikor že niso bili, posla ni tudi do Eranceta Jeze in Rev.Zdešarja, če so komunisti prepričani, da jc poslednji zares imel prste vmes.) Ti agenti so po navodilih svo je ljubljanske centrale opisovali ugodno uporniško razpoloženje v d_o movini;(temu je indirektno nasedel tudi France Jeza v svojem lansko = letnem proglasu o nujnosti "neodvisne Slovenije do konca leta 1964%-čeprav očividno tedaj po posredovanju vesti agentov v Kregarjevi sku= Pini;) ti rdeči agenti so potem Toplišku "organizirali" nekaj udbaš = kih javk in zaupnikov, posredovali ugodna poročila iz domovine in pri Pravili teren, da se jo Janez Toplišek potem mogel odločiti, da pri= de osebno v Slovenijo. Dva spremljevalca, ki sta mu pomagala nositi težko breme, sta bi la kajpak agenta provokatorja, ki sta ToPliška varno pripeljala preko meje v no preveč spretno nastavljeno past. Na ta način v6dena borba proti komunizmu nam prinaša seveda več škode kot pa koristi - pa naj tako borbo potem že vodi kdor koli.Zdaj Pa je jugoslovanska vlada dobila še en adut več proti Zapadni Nemči = ji.Posledica bo, da bo bonnska vlada še bolj otežkočala delovanje ju= goslovanskih beguncev, ne glede na to, da mora tak neuspeh porazno vplivati na njihovo moralo. Sama Topliškova aretacija je domačim lju= dem na novo vlila strahu v kosti in jim spet predočila vsenavzočnost in vsemogočnost rdeče tajne policije. Obenem so s takim porazom padle emigrantske delnice v domovini, v kolikor so sploh še kaj notirale. Spet ponavljamo našo misel iz uvodnika januarja lani: no le hrab rost ampak tudi iznajdljivost, previdnost, politični čut in modrost so pogoj vsake uspešne mafije. In še: Mi nimamo opravka z okupatorjem tuje zemlje, ko bi bilo domače prebivalstvo več ali manj na naši stra ni. Vsa Ovra in Gestapo sta nič proti perfidnosti in totalnosti komu= nističnoga policijskega garata, kateremu vključitev slehernega sloven skega človeka v rdečo mreže ne predstavlja noben problem. Kdo vo,ka = dar pride k njemu na obisk nek znanec in začne vabiti k uporu, ali pa «o dobi propagandno čtivo, če ni enega in dr\igega poslala Udba!? Žara d^av-ojo varnosti in previdnosti bo šel na policijo in prijavil. Uredništvo »ittllUW*? 1 NOV PROCES V LJUBLJANI ( Dopis iz Trsta ) Toono pred enim letom je ljubljansko okrožno sodišče obsodilo Kr e' garjevo skupino,ki je bila: obtožena rovarjenja proti državi,kar se pres prosto pravi,borbe proti komunizmu. 6.marca letos pa se je pričela razs prava proti Janezu Toplišku, Ivanu in Stanetu Željku,ki so bili obtožes ni,da so ponovno skušali oživeti na matičnem ozemlju organizacijo slo s venskih protikomunistov. Obtožba proti Janezu Toplišku,ki je glavni ob toženec, pravij da je_& leta 1958., ko je bil v nekem zbirnem taborišču za emigrante v Zapadni Nemčiji, stopil v stik z duhovnikom dr.Janezom Zdešarjom,članom Zveze protilcomunis tičnih .borcev v Clevelandu. Jeseni istega le ta, nadaljuje o} tožnica, je postal Topiišek zastopnik Zveze za področje Zahodne liemči s je. 0 svojem propagandnem delu med emigranti je obtoženec poročal v Olj veland,od koder je prejemal tudi nadaljnja navodila. Na pobudo glavneg6 odbora, naj bi so povezal s časnikarjem Francem Jezom, vodnikom tržašldt simpatizerjev ideje o samostojni slovenski državi.Od tega naj bi tudi dobil podrobne skice o zgradbi in podatke o uslužbencih Tajništva za no tranje zadeve v Mariboru. Ostala dva obtoženca brata Ivan in Stane Želi ko pa naj bi zgolj propagirala proti sedanjemu jugoslovanskemu režimu,8 nis-ta bila neposredno povezana s Topliškom. Po obtožnici sodeč, so pri Toplišku,ki je preteklega avgusta blizu Jesenic skrivaj prekoračil jugoslovansko-avstrijsko mejo, nedaleč proč našli nekaj orožja, dva radijska spre j emnika-oddajnika, eksploziv, s to e* lektričnih detonatorjov. in prečejšnj o zalogo propagandnega materiala. (Toplišku sta pri prenosu pomagala dva "sodelavca".Op.ur.) Toplišek jc imel pri ..sebi tudi Jezove podatke o članih mariborske tajno politične policij e. ■ r '■< ■ . ' • Po razlagi tožilca Toneta Škobirja, naj bi "Organizacija slovenski protikomunistov", zrušila jugoslovanski režim v treh stopnjah: v prvi naj bi pridobivali simpatizerje, organizirali skrivališča in varne prc^ hodo čez mejo.V drugi naj bi začeli diverzantske akcije, v tretji pa bi ob primernem trenutku z oboroženim udarom prevzeli oblast. Tožilec je nadalje še izvajal, da bi istočasno s ToPliškompiiorala prekoračiti mejo< tudi skupina Ferdinanda Urbančiča, ki živi na Švedskem, a da do tega ni prišlo,češ da Urbančičev! ljudje niso dobili potnih listov. Iz podatkov,ki jih je bilo moč zbrati v Trstu, izgleda, da je bil^ ljubljanska razprava neke vrste maškerada.V Sloveniji je namreč čutiti, tako vsaj pravijo jugoslovanski drža vi j ani, ki prihajajo v Trst na obisKi vedno močnejši odpor proti komunističn.emu režimu.Poleg toga pa marsikdo pripisuje krivdo za sedanje stanje na matičnem ozemlju ne samo komuniz= mu pač pa tudi državnemu ustroju. Strah pred antikomunistično miselnost jo slovenskega prebivalstva naj bi prisilil partijce,da so organizirala razpravo, na kateri bi vso krivdo za protikomunistični odpor naprtili e= migraciji,ki so jo seveda pobarvali z belogardizmom,nacizmom in fašizmom* S hudo obsodbo - Toplišek jo bil namreč obsojen na 14 lot strogega zapora, medtem ko sta bila brata Željko obsojena na Pot odn.tri leta, pa Čeprav jc Stane star komaj dvajset let in je njegova krivda le v tem,da je ustno propagiral proti komunizmu in se pred sodelavci hvalil, da jo njegov brat prišel preko meje iz Trsta,da organizira odpor, - so hoteli slovenski partijci ustrahovati prebivalstvo in preprečiti,da bi se podot il primeri no ponavljali v bodočo. . slitično neodvisni KLIC TRI&LAVA izhaja okoli 20.v mesecu. Izdaja ga "Jlovenska Pravda", Njeno mnenje predstavljajo le članki,podpisani od izvršnega odbora. List ureja Dušan Pleničar, 76 G-raeme Rd., ENFIELD, M id <3X Telefon:ENF 5097. Uprava Klica Triglava: BM/TRIGL-AT, LONDON ¥.0.1. BORBA ZA ENERGIJO Sedem dni po izidu zadnjega KLICA TRIGLAVA je Jugoslovanska investi,= cijska banka odobrila kredit tudi za izgradnjo termoelektrarne Trbovlje II, ki je izpadla iz "konpnega,i predloga Skupnosti jugoslovanskega elektrogo = spodarstva lanskega oktobra, Ta ''končni” predlog - za celo jugoslovansko področje - je vseboval graditev šestih vodnih in treh termoelektrarn,vključ no vodno centralo . Srednja Drava I, Jasno je, da gre tu za politično odločbi tev, kot je šlo za politično odločitev, ko je Trbovlje II izpadla iz prvo_t nega predloga, kajti medtem ko je investicijska banka zgolj gospodarska u= stanova, Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva - odn. JUGEL, kot se na kratko imenuje - je vse prej kot pa to. Zato je JUGEL tudi mogel tako grobo ignorirati predlog Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, ki je bil pripravljen na podlagi analize realnih potreb slovenskega gospodarstva. Ge bi JUGEL sprejemal svoje odločitve samo na podlagi gospodarske upravičeno sti, ne bi mogel mimo dejstva, da je slovenski predlog koristil nele Slove niji, ampak posredno tudi jugoslovanskemu gospodarstvu . Potrebna je bila šele huda zamera v Ljubljani, da so politični faktorji v centru izpremeni= li svoje stališče. Logično je namreč, da če je izgradnja Trbovlje II upra= vičena sedaj, je bila upravičena tudi pred štirimi meseci. V ozadju te za= deve je borba, kjo naj se grade energetski objekti odnosno ali je trebagra diti industrijske objekte v bližini energetskih virov iu energetske objek te tam, kjer so zanje pogoji - brez ozira na to, ali je neki občini ali kra ju potrebna tovarna iz političnih razlogov. Iz tega sledi tudi vprašanje cen industrijskega toka (od 25 din za kl/h navzgor) - ki so nedvomno višje za one, ki so daleč od energetskega objekta in se poslužujejo daljnovodov-in seveda še bolj kočljivo vprašanje ''gospodarske moči” posameznih republik, od česar zavise povprečni dohodki, v nasprotju z uradno politiko "izgrajen vanja enotnega jugoslovanskega gospodarskega sistema”. V pogojih družbene samouprave drugače tudi biti ne more, Te težave so seveda prehodnega znaca ja, ker bo preje sli sleje elektrike dovolj za vse, toda v trenutnem sta = nju razvoja - zlasti z ozirom na razvoj v zaostalih predelih države - pre_d stavija to politične probleme zelo delikatne narave. Izgleda, da so v Lju= bljani v prid tezi, da naj se industrijski objekti grade čim bližje virom električne energije, a vodne centrale tako na alpskem kot na dinarskem in jadranskem področju, tako da bodo one na alpskem področju zadovoljevale p_o trebe poleti, one na dinarskem in jadranskem pa pozimi. Stanje je trenutno tako, da se še vedno ne polaga dovolj pozornosti izgraditvi alpskih central in da je potrebno tudi poleti uporabljati akumulacijo iz dinarskega in ja^ dranskega področja, zaradi česar prihaja potem do pomanjkanja energije po= zimi. Elektrogospodarska skupnost Slovenije - ali na kratko ELES - je že pred enim letom pripravila, dolgoročne načrte za nove električne centrale v Sloveniji. Ta načrt predvideva izgradnjo: (s poznanimi podatki) Vodne centrale: kapaciteta (v kW) letna proizvodnja (v milijonih kWh) cena izgradnje "GA milijardah) Srednja Drava I. 126.000 680 17.4 Srednja Drava II. 110.000 430 19.1 Trnovo (Zg.Soča) Osp (Koper) Veriga 7 savskih od Litije do Krškega 140.000 100.000 150.000 430 20.9 Centrale na obmejnem pasu Mure, katere bi gradili skupaj z Avstrijo. Termoelektrarne: Šoštanj B. 150.000 26.7 Trbovlje II. 115.000 10.2 Vodne centrale Trnove 1 in v Ospu na Notranjski Reki bi imeli akumulacijska jezera. Ta načrt naj bi sprovedli v teku naslednjih deset let. Smatrajo,da je možno na rekah Slovenije zgraditi dovolj central za letno proizvodnjo 10 milijard kV/h - v primeri s sedanjimi tremi. Odobreni sta bili vodna centrala Srednja Drava I. in to z zmogljivo= stjo 133.000 kV/ ter sedaj Trbovlje II. z zmogljivostjo 100.000 kV/ in letno proizvodnjo 680 odn. 460 milijonov kilovatnih ur. Od okroglo 30 milijard, kolikor bo stala izgradnja po sedanjih cenitvah, bo Slovenija morala plača, ti eno tretjino, Trbovljska elektrarna bo morala biti pripravljena za po= skusno obratovanje do konca 1966 leta. Do takrat bo moral začeti obratova= ti tudi prvi agregat Srednje Drave I. Do konca 1966.1eta torej ni pričako= vati občutnega izboljšanja stanja v Sloveniji, Ljubljanska toplarna s svo= jimi 3?0 milijoni k /h ne bo pričela obratovati pred jesenjo 1965j medtem ko bo kočevska toplarna - o kateri šele razmišljajo - dala samo pet in pol milijona k1 rh in bo omejena samo na Kočevje, Velenjska veleplinarna bo tudi šele zgrajena sredi 1966.1eta, tako da si sedanji potrošniki električne e= nergije ne bodo mogli z njo pomagati v kritičnih letih 196^ in 1965, S pr= vim januarjem 19.66 bo šel v obrat prvi agregat nove velike vodne centrale Senj pod Velebitom z zmogljivostjo 120,000 kW, a drugi agregat 1.marca i= stega leta. Sele takrat se bo stanje nekoliko izboljšalo, ako ne bo med tem kalcih novih brihtnih industrijskih "planov”, ENOSTRANSKA UREDBA Medtem je zvezni sekretariat za industrijo določil prednostne razrede potrošnikov. Uradni list določa, da je treba s tokom zadovoljevati predvsem osnovne potrebe občanov, posebno pomembnih družbenih služb in tistih đejav^ nosti gospodarstva, ki so družbeno posebno važne ali pa na enoto porablje= ne električne energije ustvarjajo največji dohodek, ali pa dajejo večjo pro izvodnjo za izvo'z oz. z njo zmanjšujejo uvoz. Predpis določa, da spadajo v prvi prednostni razred potrošnikov vsi oni, ki niso uvrščeni v ostale raz= rede. Tako spadajo v drugi razred dobave energije za ogrevanje stanovanj in za cestno razsvetljavo nad potrebnim minimumom. V tretji razred so uvršče= ne dobave energije za proizvodnjo aluminija; v četrti razred dobave za ogre vanje poslovnih prostorov, za rasvetljavo izložb in za svetlobne reklame;v peti razred pa energija za elektro-peči v železarnah, v proizvodnji ferol_e gur in ostalih kovinskih zlitin ter karbida. Kadar ne bo dovolj električne energije, bodo najprej do 70% zmanjšali dobave potrošnikov petega razreda. Ge to ne bo dovolj, bodo povsem ustavili dobavo potrošnikom petega in Setr_ tega razreda. Ob posebno velikem pomanjkanju bo mogoče do 70% omejiti po = trošnjo v tretjem in do 100% v drugem razredu potrošnikov. In tako se je tudi zgodilo. Zaradi te enostranske uredbe, ki je spet vzbudila nezadovoljstvo v Ljubljani, je prizadetih pet največjih industrij skih podjetij: tovarna glinice in aluminija v Kidričevem, tovarna dušika v Rušah ter železarne v Štorah, na Ravnah in Jesenicah. Industrijska .proizvod nja v Sloveniji je bila v januarju zaradi tega za najmanj dva odstotka manj ša. Potrebe po električni energiji so bile letošnjega januarja za J>k% večje kot lani v istem času, a uvoz je pokril samo 17%, Isto stanje je prevlado^ valo v februarju. Pri izvozu v januarju sta se v Sloveniji izkazali samo tekstilna in usnjarska industrija - tradicionalne slovenske industrije -kar ni značilno samo za pomanjkanje toka , ampak tudi za sedanje stanje slovenske industrije nasploh. Sedaj so zagrozili vsem podjetjem, ki.imajo lastne termocentrale, da jim bo ustavljena vsaka dobava toka, ako ne bodo spravila v pogon tudi svo je centrale. Ker te centrale proizvajajo dražjo elektriko, se marsikatera podjetja protivijo njihovi uporabi, ako ne dobijo zagotovila, da bodo nji= hovi višji stroški upoštevani pri davkih in skladih. Poleg tega pa so tudi te grožnje precej otročje, ako ni podjetjem zagotovljena dobava premoga, premogovnikom pa vsaj transportna sredstva, kajti tudi železnica je morala zaradi pomanjkanja premoga ukiniti nekaj vlakov. Vprašanje je tudi, koliko časa bodo te termoelektrarne sploh obratovale, ker jih niso vzdrževali. Ze tako imajo precej težav z velikimi termoelektrarnami, ker jih morajo vsaj enkrat na leto ustaviti zaradi remonta. Pomanjkanje premoga je vprašanje zase, ki je povezano z vrsto proble= mov. Toda v glavnem bi rekel tole: nič ne pomagajo iluzije o tem, kako pUn, nafta in jedrska energija izpodbijajo bodočnost premogu. Jugoslavija je še daleč od tega, da bi ta goriva resno ogrožala uporabo premoga in da je zato povsem neodgovorno odlagati potrebne investicije v premogovnikih in izbolj_ šanje materialnega položaja rudarjev, katerih število že nekaj let sem upa. da. Kdo naj bi garal pod zemljo za 36.000 din na mesec, kot je slučaj v z_a gorskem rudniku, ako znašajo povprečni mesečni dohodki v republiki 37.500? In kaJ o naj rudniki zagotove večje-plače, ko pa znašajo v premogovniku Tr= bovlje-Hrastnik stroški za tono premoga okrog 4.600 din, prodajati ga pa smejo - ker je cena plafonirana - samo po 4,300 din? k.P,G. DEŽELNE VOLITVE NA PRIMORSKEM (Od našega dopisnika) 10.maja "bodo v novoustanovljeni deželi s posebnim statutom Rurla= ni j a-Jul i jska krajina prve volitve za deželno zbornico »Logodel: je vel^i k3ga pomena tudi za tukajšnje Slovence, saj je znano, da živi v tej dež_e li močna skupina slovenskega prebivalstva. Najgosteje so Slovenci nas_e 1 jeni‘v Beneški Sloveniji,kjer bi jih naj bilo po verodostojnih.podat= kih okrog 60.000. Vendar pa moram pristaviti, da so prav beneški Slove nci kulturno in politično najbolj zapostavi j eni,saj praktično žive.na= rodno-politično še vedno v istem položaju kot pred petdesetini leti. Lredvsem jim manjka političnih in kulturnik organizacij,kar seveda nuj_ no vodi do vedno manjše narodne zavednosti.Na preče jšnje.število pri = Padnikov slovenskega življa naletimo tudi v Kanalski dolini in v okolji, ci Rajbjja,kamor se je takoj po drugi svetovni vojni zateklo mnogo Tol = raincev in Kobaridčanov. (Je k vsem tem prištejemo še Slovence na Tržašt= kem in Goriškem, tedaj dobimo skupno število,ki niha med 110.000 in 130.000 Slovenci. V deželi,ki ima preko milijon prebivalcev,je torej Slovencev oko= li 10$. Na podlagi volilnega zakona za našo deželo bo izvoljen po en kandidat na vsalcih 20.000 prebivalcev. Seveda pa bo kvota za izvolitev Posameznega kandidata nižja,saj je volivcev precej manj od prebivalcev. Predvidoma bo štela deželna zbornica 61 mož in bi torej na podlagi dej. stva,da je v deželi Slovencev okrog 10$, moralo biti tudi šest izvolj_e nih predstavnikov slovenske manjšine. Na žalost pa je le malo znakov, da bi se kaj takega uresničilo. Vzrokov za to je več: a predvsem moramo upoštevati dejstvo,da sa= mi Slovenci s svojo politično izbiro ne pripomorejo k izvolitvi lastne ga predstavnika. Nekatere italijanske stranke,ki se sicer potegujejo za slovenske glasove, ne kandidirajo slovenskih kandidatov, druge pa jjh kandidirajo relativno malo. Za slovenske glasove se predvsem poteguje= jo: KPI(italijanski komunisti), PSI (socialisti), DO (krščanska demo = kracija), PSDI( italijanski socialdemokrati), skupina tržaških neodvis = nežev,ki se bori za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, in SSL (Skupna slovenska lista),ki je edina povsem slovenska lista. Komunisti bodo brez dvoma kandidirali na svojih listah tudins1 o = venske prodstavnike,saj se dobro zavedajo,da samo v Trstu glasuje za = nje od 17.000 do 20.000 Slovencev.Predvidoma bo izvoljen na komunis tič ni listi en slovenski kandidat iz tržaškega volilnega okrožja in eden iz videmskega. PSI,kamor se je včlanila večina nekdanjih pripadnikov NSZ (titovske Neodvisne socialistične zveze),bo brez dvoma dobila v tr žaškem okrožju svojega predstavnika, vendar pa je le malo verjetno, da bi to mesto zasedel Slovenec*, v podobnem položaju so tudi ostali slo = venski kandidati PSI v drugih volilnih okrožjih. Skupna slovenska lista bo predvsem zaradi pomanjkanja organizacij skih in finančnih sredstev, - saj ne prejema podpore od nobene strani-nastopila zgolj na Tržaškem in Goriškem. To listo Sestavljajo sledeče Politične organizacije: ha Tržaškem - Slovenska demokratska zveza,Slo= venska katoliška skupnost, Slovenska krščansko socialna zveza in S kup j. na neodvisnih Slovencev, ter na Goriškem - Slovenska demokratska zveza. Ker lahko računamo v tržaškem volilnem okrožju na nekaj nad 6000 glasa? medtem, ko bi na Goriškom morala SSL prejeti nad 3000 glasov, bo torej ta lista, čeprav z ostanki, dobila lastnega predstavnika v deželnem svetu. Na ostalih listah,ki sem jih uvodoma omenil in o katerih som dejal, da se prav tako potegujejo za slovenske glasove,pa je le malo verjetna d ' bodo kandidirale na svojih listah slovenske kandidate. Zaradi tega se bo zelo verjetno število Slovencev v bodoči dežeM zbornici skrčilo na pičle tri predstavnike slovenske manjšine: na dva komunista in na enega predstavnika Skupne Slovenske liste. V Celovcu je gostovala KULTURA IN OMIKA v' : Ponchiellijevo ^Giacondo.'1 V Beogradu je gostovalo Shakespearovo kraljevsko gledališče iz Strat= forda na Avonu, Anglija, s ''Komedijo zmešnjav" in "Kraljem Learjem". Kot po navadi, tudi topot si Ljubljana ni mogla privoščiti tega užitka. Stara stvar je sedaj, da tuji umetniki prihajajo na gostovanja v Jugoslavijo, a da sme tano predstav poberejo v Beogradu in Zagrebu kot da bi bila Ljubljana zakot na vas. Skrajni čas je že, da ljubljanski kulturniki nekaj ukrenejo. Decembrski večer slovenske poezije v ljubljanski Drami (glej KT dec.63.) je sprožil tako zanimanje, da je Društvo slovenskih književnikov priredilo februarja drugo srečanje s slovenskimi pesniki. Na njemu so nastopili tudi pesniki, katerih ni bilo na prejšnjem večeru kot Ivan Minatti, Niko Grafe= nauer in Marjan Kramberger. Narodni Muzej v Ljubljani pripravlja obširno zgodovinsko razstavo pod naslovom "Napoleonove Ilirske Province", Odprli jo bodo 27.aprila. Stiki s tujino: Zagrebška Opera je imela v operj. San Carlo v Neaplju velik uspeh z izvedbo"Katerine Ismailove" Dmitrija Šostakoviča, V Parizu so februarja predvajali barvni film "Jugoslavija med dvema sve tovorna". Predstavam je prisostvovalo okrog 2.000 gledalcev. Slikar Janez Bernik je razstavljal v Parizu. Na Dunaju so odprli razsta vo slovenske grafike. France Slana je razstavljal akvarele in olja v Rimu. Jugoslovanska vlada je ponudila Mehiki še pet štipendij za mehiške štu= dente za študij na jugoslovanskih univerzah in visokih šolah. Na fakultetah beograjske univerze Se šola, pripravlja za študij ali specializira 649 tu= jih študentov iz 50 držav vseh kontinentov, kar je nekoliko veš kot polovi, ca tujih državljanov, ki študirajo na jugoslovanskih visokih šolah. Anton Ingolič je imel tekom•februarja več predavanj pri slovenskih iz= seljencih v zahodni Evropi in Ameriki.'DELO pravi, da se je pisatelj lani "dalj časa mudil v ZDA, kjer se je podrobno ^seznanil z življenjem naših iz seljencev ter proučeval okolje in razmere, v katerih živijo naši ljudje ori stran oceana. " Na IX.občnem zboru Slovenske izseljenske matice so izvolili Zimo Veršča jevo za predsednika matice, Mitjo Vošnjaka za podpredsednika, Toneta-Broži ča pa za tajnika. Šola in vzgoja: Letos študira na jugoslovanskih univerzah, visokih in višjih šolah ter umetniških akademijah 158.132 študentov, od tega 54% iz = rednih. Na te ustanove se je letos vpisalo 84.285 študentov. Na univerzah študira trenutno 98.285 študentov, med njimi 30.177 deklet. DELO piše: "Dejstvo, da se učni uspehi v osnovnih šolah slabšajo iz raz reda v razred in da je odstotek tako imenovanih ponavljavcev najvišji v pe_ tem razredu in to, da konča komaj polovica osnovnošolskih otrok 8 razredov v osmih letih, je bila poglavitna tema posveta aktiva upraviteljev osnovnih šol s področja prosvetno pedagoške službe Koper in Postojna". Sestanek se je vršil 20.februarja. Na konferenci zveze študentov so med ostalim debatirali, kako bi hitre je končali študije, ki trajajo na jugoslovanskih univerzah povprečno nad 'S” let. Kot kaže predstavlja prehod iz prvega v drugo leto študija precejšnje preglavice in zadnje čase npr. polovica študentov ne pride v drugo leto. it naliza zagrebške univerze kaže, da samo 42% študentov ene ;generacije pravo časno konča študije. Podoben položaj je tudi na drugih univerzah. Čedalje več je tudi število študentov, ki se ne prijavlj.ajo k izpitom, zlasti na fakultetah družbenih ved. Pedagoška akademija v Mariboru je prva šola te vrste v Jugoslaviji - iz ven Makedonije - ki je uvedla pouk makedonskega jezika. V dopisno šolo v Ljubljani se je letos vpisalo v prvi^letnik 2.550 slii šateljev. Povprečni denarni prispevek za kritje stroškov šolanja niha med 7.000 in 30.500 din. Inštitut za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetno sti je razposlal poskusni, snopič Slovarja slovenskega knjižnega jezika, 0= kvirni načrt predvideva v desetih letih slovar z okoli 120.000 gesli in pod gesli na približno 4.000 straneh leksikonskega formata. V poskusnem snopi= ču je 115 gesel in 31 podgesel iz prvega zvezka slovarja izbranih tako, da zajemajo čimveč problemov. Uredništvo pričakuje pripomb. SPECTATOR fJJJ.tlll „HRVATSKE MAMICE' Kolonija za kolonijo je po drugi svetovni vojni postala svobodna in neodvisna drsava. Najprej v Aziji (Indija,Pakistan,Cejlon itd), potem.pa 1957. tudi prva britanska kolonija v Afriki, Zlata obala:ki jo prav hi = tre, podobno kot tudi ostale kolonije, postala republika Gana s predsedni kon dr Nkruraahoni na nelu. Ob tisti priliki je HRVATSKI GLAS iz Kanade,ki je v glavnem glas Hrvatske seljanke stranke, objavil sliko veselih in d_e belih afriških mamic,kako se ob plesu vesele nad osvoboditvijo Gane iz;» Pod dolge kolonialne sužnosti. GLAS je pod sliko komentiral nekako tako= le: Tako se bodo veselile tudi hrvatske mamice,ko bo Hrvatska svobodna... Od tedaj dalje, vse do dneva današnjega, "borci za samostojnost in neodvisnost Hrvatske" v emigraciji, od ustašev do separatistov v HSS,po= navijajo:’Ce daje Zapad svobodo zamorcem in ustvarja zamorske svobodne države,potem imajo tudi Hrvati pravico do svoje samostojne,ne odvisne itd države...’ Zahtevajo od Zapada, da dh svobodo narodom Jugoslavij e,primer jajoo'jih s Krnci pod kolonijalnim jarmom belcev. Kaže,da še vodno obsto j' upanje,da bo Zapad na podlagi tega argumenta o "pravici narodov do samoodlooitve" moral dati svobodo Hrvatski,ki je po separatistio= hi logiki kolonija v srbski Jugoslaviji; torej popolnoma enak položaj o= namu v Južni Aziji in Afriki. Zastonj jo dopovedovati zagovornikom te logike,da je nemogoče pri = merjati položaj Hrvatov v Jugoslaviji s položajem zamorcev v britanskih, francoskih,holandskih,belgijskih kolonijah. Kot noji drže glave v pesku in ne vidijo, da ta njihov "najmočnejši" argument ne dobi in ne dobi za = govornikov na Zapadu,od katerega pričakujejo pomoči. Enako ne uspejo po= skusi, da bi- dopovedali Zapadu, da so Hrvati,Slovenci ih Macedonci zasuž njeni in ekonomsko izkoriščani od strani Srbov v Jugoslaviji. Ne dojame= jo,da taki "dokazi" pač ne morejo uspeti spričo medvojnih dogodkov v Pa= velićevi Hrvatski in zaradi dejstva, da je Hrvat Tito na čelu komunistič ne Jugoslavije. In s časom je tudi vedno manj izgledov, da bi na Zapadu s Prstom mignil,da bi Balkan afrikanizirali. Enostavna, zdrava pamet mi Pravi, da ni mogoče dobiti na Zap.adu, danes ali jutri, kateregakoli odgo= vornega politika, ki bi hotel pripeljati današnjo Jugoslavijo v podoben Položaj, kot smo mu priča danes v mnogih osvobojenih bivših kolonijah v Afriki: Ganly.Ugandi,Kongu, Tanganjiki, Sudanu,Kenij i, Zanzibar ju itd; ali v Evropi: na Cipru; ali pa v Aziji: v Indoneziji, v Laosu itd. Zapad in voditelji kolonialnih narodov so se dokaj modro izogibali "balkanizacije" Afrike in Azije, t.j. ostvarjanja stotine malih, za živ= Ijenje nesposobnih državic. Jasno je, da je poslednji nauk v Afriki in v Evropi (Ciper) tako poučen, da ni govora,da bi Zapad kdaj pristal na a = frikanizacijo Balkana, t.j.na ostvaritev pol ducata drobnih, za življenje nesposobnih državic na ozemlju današnje Jugoslavije. Primer Cipra pa je ob tem tudi najboljša ilustracija nesposobnosti konfederativne Jugoslavi je, v kateri naj bi po stansteadski deklaraciji imel vsak narod še svojo lastno vojsko.Saj to bi bilo še hujše od Cipra! Narodne vojske in konfederacija Ni "stansteadski sporazum" prvi emigrantski dokument,v katerem se Pojavlja očividna norost,da je možna konfederativna ali federativna drža va, torej sestavljena država, v kateri bi imel vsak narod po.lmsgeoatologn svojo lastno vojsko,mornarico in letalstvo.Na ta nesmisel so očividno kri tiki te "demokratske alternative" niso ozrli, saj so z odklonitvijo o = s tal ih nesmislov avtomatično odklonili tudi tega. Vendar pa imam občutek, da obstoja v gotovih krogih prepričanje, da more imeti v sestavljeni dr= žavi vsaka članica svojo vojsko. Kot primer često navajajo Veliko Brita= hijo, v kateri - tako razlagajo - obstoja poleg angleške vojske tudi še Škotska,irska in velška. Takšna razlaga ni točna in predstavlja zelo po= vršno opazovanje okolja, v katerem živimo; zelo pogosta praksa v e raigra ciji. Ustroj vojske v Veliki Britaniji (in isto velja za Kanado, A vs tr ali5 jo in Novo Zelandijo) je popolnoma raziloen od ustroja vojske v kateri 5 koli državi na svetu, vkljuono predvojno in povojno Jugoslavijo. Ne "boin zahajal v podrobnosti, a le toliko.’ osnovne edinice so polki, ki jih itn® nekaj škotskih, irskih, velških in angleških grofij ( counties) , Vojaku tas koga polka vlivajo veliko lojalnost do polka in teoretiono tudi do čast5 noga komandanta tega polka ( Colonel-in-Chief)fki je običajno kak princ ® li princeza, kak vojvoda ali celo tuj vladar (npr.danski kralj). Vojakje no. svoj regiment ponosen, ponosen na njegovo slavno tr adic i j o, slavne bol Le širom sveta, velike junake svojega polka itd. Regiment dejansko sploh nima svojega stalnega poveljnika,ampak je razdeljen v bataljone,ki jim. Poveljujejo podpolkovniki. Generaliteta je povsem oddvojena od trup in predstavlja štabno osebje,ki mu vojak kakega polka ne dolguje prav nobe5 ne.lojalnosti. Lojalnost, ki jo dolguje vojak kraljici in državi, je navadna lojalnost,ki jo je kraljici in domovini dolžan izkazovati vsak državljan, vojak ali civilist. V škotskih regimentih se poleg Škotov nahajajo tudi Angleži, Irci in Velšani; in obratno, Anglež gre v škotski polh 'zaradi polkovo tradicije,ne pa zaradi tega,ker je škotski. Lojalnost do regimenta je tako razvita,da je v času vojne znano tudi tkzv."častno de5 zerterstvo". V minuli vojni so v severni Afriki mnogi regimenti izgubili veliko vojakov; zato so vanje poslali vojake iz drugih polkov,da so bili borbeni regimenti sposobni za vojevanje. Toda mnogi taki vojaki so po 5 zneje, po končani severnoafriški kampanji, "dezertirali" in se vrnili v svoje stare polke, da bi v njih nadaljevali borbo proti Nemcem in Lahom* Uradno so to nazvali "honourable desertion" in kajpak ni bilo kaznjivo kot pravo dezerterstvo. Tak ustroj britanske vojske je rezultat davnih izkušenj, tradicij in želja, da bi se vojska ne vmešavala v politiko.Ta5 ko je odstranjena vsaka možnost državnih udarov in militarizmov. Noben politilc, v vladi ali v opoziciji, noben general, niti dvor, ne, more iz 5 koristiti dola vojske za kak puč ali državljansko vojsko. In noben dobe? vojak ne bo niti s prstom mignil, če bi imel s tem umazati čast svojega polka. Z istim ciljem v mislih, so na drugi strani uredili tudi vojsko ^ Združenih državah Amerike: tildi tam ne more priti do generalskega puča ali (po bridki izkušnji izpred 100 let) do državljanske vojne*.Slavni ge noral MacArthur,ki ga je Truman odstavil zaradi neposluSnosti, se ni mo 5 gel niti ni hotel upreti prezidentu in izvesti državni-udar.In gotovo je, da kaj takega tudi hotel ni. Raj za pučis te Kakšno jamstvo nam daje "stansteadska deklaracija" ali "demokratiČ5 na alternativa", da ne bi neke nedelje na vse zgodaj zjutraj hrvatski na rodni generali izvršili državni udar na Hrvatskem, naslednje jutro pa rna cedonski v Skopju, itd? In da bi nato macedonska vojska pozvala na pomoi bolgarsko vojsko, slovenska italijansko, srbska rumunsko,hrvatska pa mađ žarsko!? To bi pripeljalo do afrikanizacije Balkana! A prihajalo bi tudi do drobnih tragikomedij, tudi če bi šlo s temi narodnimi vojskami vse kot po maslu. V kateri vojski bi služil npr. Srb iz Hrvatske, ki bi živel v Macedoniji? V hrvatski, srbski ali macedon 5 ski vojski? Predvidoma,naj bi to uredila uredba. Mar uredbe urejajo tudi lojalnost? In drug.primer: ako bi slovenski vojak dezertiral in pobegli na Hrvatsko, ali v kako drugo državo jugoslovanske konfederacije. Bi ga vrnili v Slovenijo ali pa bi se lahko gibal po vsej Jugoslaviji - samo V Slovenijo ne bi smel? Tu že zadevamo v pravico do azila. Dezerterstvo hamreč- ni nujno kriminalne ali disciplinske narave. Lahko je politične narave, ko zadeva rezervista, ki ga hoče neka država dobiti nazaj s tem, da ga vpokliče na orožne vaje. Ga bodo izročili? Ali pa bodo čakali na zamenjavo? kes ni treba bujne domišljije, da si zamislimo vse mogoče,ko5 mične pa tudi tragične situacije. VEKOSLAV FARKAŠ VESELO VELL-O NOG ŽELITA UREDNIŠTVO BI UPRAVA KLICA TRIGLAVA LADISLAV J,BEVC’ BELI KONJI Kratek obris delovnega programa stranke v begunstvu Ko je prišel na oblast Mussolini, so ga vprašalts koliko časa misli, da bo trajal a o Odgovoril je, da 20 let» Oe odračunamo poslednje mesece, ko sta njegov prestiž in diktatorska oblast že pojemala, je možakar skoro natančno pogodila V začetku begunskega življenja, ki, nam ga je vsilila žalostna ^ usoda domovine, ni manjkalo takšnih, ki so množico tolažili češ° '0 Božiču bomo doma''» Mnoge pa so tolažile zgodovinske analogije, da nobena tiranija ne doseže trajnega preobrata v večnem hrepenenju človeštva po svobodi» Drug za drugim so in bodo odpadali umazani listi tiranije, narodi z njihovim hrepenenjem po svobodi pa bodo ostali večno» 20 let! To ni precizna mera, ampak njena, prispodoba, prilagodena časovnim razmeram, recimo obdobje politične generacije» Na ^ob imaginarnega časovnega okvira bo slej ali prej potisnjena usoda nase domovine, zato je v tem spoznanju dobil veljavo izrek narodnega voditelja med prvo svetovno vojno: ''časi prihajajo, ko se za malenkosti ne bomo več ruvali» Eno je glavno: Naša zemlja se nam ne sme. vzeti in narod slovenski mora stati kot večno drevo, kateremu korenine nikdar ne usahnejo» Vse to je pomenilo beguncu več kot tolažba, bil je to del filozofije novega življenja» V svobodnem svetu se je begunec otresel skrbi za obstanek, ni pa mogel pozabiti končnega smotra: Domovini - svobodo» Eno je jasno na dlani' Vrnitev v svobodno domovino ne bo na belih konjih» Svoboda se ne prinaša na belih konjih, svobode se ne vsiljuje, svoboda uspeva v zadoščenju hrepenenja po njej, svoboda odklanja pohlep po oblasti» Z izkušnjami, pridobljenimi v svobodnem svetu obogateni begunci bodo sejalci in pospeševalci svobodnega duha v osvobojeni domovini, ki si bo poslej sama krojila svojo usodo» 20 let! Srečni, da smo se oteli v svobodo, sledimo pozivom zatirane domovine, da se zbiramo v krogu tistih, ki hočejo čuvati narodne ideale v času trajajočega, zatišja v demokratičnem upravljanju narodne usode» Narodni ideali so neizpremenljivi in v skrajni izmeri nedosegljivi. Sredstva za njihovo dosego pa so funkcija časa» Ohranjene narodne in politične ideale hočemo prenesti v svobodno domovino s tem, da ji bomo na. razpolago pri njihovem tolmačenju, opirajoč se na izkušnje, ki smo jih pridobili v svobodnem svetu» MOČ SVOBODE Nekaj misli o načelih Slovenske demokratske stranke Slovenski demokrati zaupamo v moč in odgovornost posameznika in zidamo zato skupnost organično od spodaj»navzgor. Za nas je svobodna, samostojna osebnost v središču vsakega reda. Naš najvišji zakon je spo štovanje pred človeško osebnostjo in pred družino,ki tvorijo pravo pod" lago družbe in zato pripisujemo državi samo vlogo služabnika te skup» nos ti. Za nas napredne demokrate je svoboda nedeljiva. Svobode ni mo = goče, na kakršnem koli področju, nadomestiti s silo, ne da bi na ta na čin sunili v prepad nesvobode celokupno bistvenost človeka in njegovo udejstvovanje na vseh področjih. V spoznanju neločljive zveze med duhovno,politično in gospodarsko svobodo leži bistvena razlika med nami in našimi nasprotniki,ki se ze= lo radi na zunaj dičijo z gesli,s katerimi zlorabljajo pojme svobode ii demokracij e.Ti naši nasprotniki nočejo svobodnega in samostojnega raz= yoja osebnos ti,temveč so partizani sistema^ v katerega s silo vključi» jo posameznika in kot edina in končno odločujoča oblast smatrajo člo = veka kot izhodišče in orodje svoje politike. Zagovorniki takega s iste» ma so tedaj v bistva nedemokratični in nasprotniki svobode posameznika. V svetovnem redu zavzema pri njih svoboda zadnje mesto,med tem ko postavimo mi svobodo človeka v središoe svetovnega reda. Mnogo tega,kar smo slovenski napredni demokrati zagovarjali od vsega podatka, ko so se 'Že po eri absolutizma zaoele uveljavljati ideje liberalizma, je danes posta la že skupna last človeštva. Tudi politične skupine konservatizma in so cializma so si marsikaj izposodile v duhovnem oziru od liberalizma. In tudi danes stojimo na stališču, da le demokratski red v državi» družbi in gospodarstvu more dati ljudstvu notranji mir,gospodarski pro ovit in socialni napredek. Te podlage za napredek in svobodo naša domo vina danes nima. Namesto pravne države,ki se drži načel,kakor je zgo = raj na kratko 'povedano, so zašli jugoslovanski narodi v časovno obdobje barbarizma, v katerem so samozvanci odn.cel razred samozvancev od sebe odvrgel vse,kar je dostojnega in humanega in ki so golo nasilje pro =< glasili za zakon in divjanje fanatičnih doktrinarjev vpeljali kot pravi lo.Pod vodstvom vseh teh je dovršenost policijske države,istovetena z monolitno partijo, ubila zadnjo možnost vsakega najmanjšega odražanja državljana kot svobodnega človeka. Država ne računa s člniteljem človeK - njeno orodje sta strah in groza,ki naj tako zaničevanega činitelja, človeka, držita v šahu,da pokorno izvršuje povelja nasilnikov. Človeštvo rabi mnogo časa,da se razčistijo pojmi svobode in nesvo bode.Nikdar in tudi tokrat nasilje in netoleranca ne bosta mogla ured_i ti sveta in doseči znosnega sožitja. Kakor hitro bodo argumenti prave= ga razuma, ki so orožje demokracije in svobode, našli tudi pot tja,kjer je nasilje zaprlo človeku ušesa in oči za to, kar se godi po svobodnon svetu, smemo upati, da bo človek zopet postal cini tel j ne pa slepo orodje. Ko smo dobili gostoljubno streho pri KLICU TRIGLAVA, vab im o vse slo venske demokrate,posebno mlajšo generacijo, na pristop in sodelovanje. Demokratska štafeta' v domovini je prekinjena, v inozemstvu pa se to ne sme zgoditi. Iz starejših rok naj gre izročilo v mlajše roke,ki bodo prej ali slej poklicane,da svoje izkušnje,pridobi jene v svobodi,aplici rajo na razmere, kakršne bodo našli na osvobojeni domači zemlji.Tako naj pride do veljave tradicija,ki je zmeraj našla pravo pot za takšno politiko, v kateri je organičen razvoj slovenskega naroda šel bok ob boku z drugimi narodi neovirano naprej, toda zmeraj pod zastavo svobo= do,kakor jo razume svobodni zapadni svet. ^ M v DIRKA 2 ENIM KONJEM Nič ni lažjega,kot začeti izdajati list,smo ugotovili že pred mno gimi leti. Toda izdajati ga leto za letom, redno izdajati vsak teden a li vsak mesec, oskrbeti stalen krog sodelavcev,dopisnikov in poverjeni kov,obenem pa ohraniti tako visoko število naročnikov, da ostane list aktiven, je problem, katerega težo morejo dojeti samo tisti,ki so ga kdaj reševali. "Slovenska demokratska stranka" je že pred leti začela izdajati svoje glasilo DOMOVINO. Ta je zaradi subjektivnih in objektivnih emi = grantskih težav pozneje nehala izhajati. S tem pa so ne le Člani stran ko ostali brez svojega lista, ampak tudi slovenska javnost ni mogla ču ti njihovega glasu. Slišali smo in čujamo predvsem glas večinske stran ke v Narodnem odboru. Menimo, da je to za demokracijo in slovensko pro blomatiko kvarno. KLIC TRIGLAVA kot politično neodvisen list ne daje prostora samo tistemu političnemu izrazu, ki ne najde mesta v strankar sko političnem tisku,ampak po tradiciji tudi slehernemu političnemu iz razu, od katerega lahko naše slovensko občestvo nekaj pridobi. Zato s to številko dajemo članom "Slovenske demokratske stranke" posebno mož= nest, da ob pomanjkanju lastnega glasila, lahko v KLICU TRIGLAVA pove= do svoje mnenje in razpravljajo o svojih vprašanjih. KLIC TRIGLAVA se= vrla s tem ne bo nič izgubil, ker ostaja še vedno politično neodvisen, podpirajoč svobodno izmonjfavo misli. A slovenska demokracija se bo na t. način okrepila, saj je le prečesto prihajalo do absurda, da smo čuli v politiki glas samo enih. Malo svežega vetra ne bo škodilo FRANTIŠEK HLAVALEK: PORTRET ENE GENERACIJE 18 PREGANJANJE V_ ■ VILDER J A, PRVA VEST 0 JUGOSLOVANSKEM ODBORU, Za časa svoje kratke okupacije Beograda, so avstrijski vojaški krogi našli letna poročila ''Narodne Odbrane1', med njimi tudi onega iz leta I9II, na katerem je bil zabeležen prispevek Večeslava Vilder-^a.v znesku 10 kron. Po posredovanju Klobučariča so za to zvedeli -rankovci, katerih glasilo ''Hrvatska1' je 7odecembra objavilo''senzacionalno odkritje1', da je bil Vilder član ''Narodne Odbranekar bi za Vilderja pomenilo smrt, če bi se to ''odkritje'1 izkazalo resnično To seveda ni ganilo Frankovcev, (s katerimi je