



Rafael
Letnik 52/2, Božič

1

Letnik 52/2, Božič 2017



Rafael
letnik 52/2, Božič 2017

SLOVENSKO DUŠNO
PASTIRSTVO V AVSTRALIJI
SLOVENSKI MISIJON V
SYDNEYU:
p. Darko Žnidaršič, ofm,
311-313 Merrylands Road,
Merrylands NSW 2160
Poštne pošiljke na: PO BOX 280,
Merrylands NSW 2160
 (02) 9637 7147 Fax (02) 9682 7692
Email: darko@pacific.net.au
www.glasslovenije.com.au/versko-sydney.htm
SLOVENSKI MISIJON V
MELBOURNU:
p. mag. Ciril A. Božič, ofm, OAM
19 A’Beckett st., Kew VIC, 3101.
(03)9853 7787 Faximile (03)9853 6176;
Email: cirilb@bigpond.com;
Poštne pošiljke na PO Box 197, Kew VIC 3101.
Isti naslov za uredništvo »MISLI«
E-mail: misli@bigpond.com
www.glasslovenije.com.au/versko-melbourne.htm.
SLOVENSKI MISIJON V
ADELAIDI:
p. David Šrumpf OFM
Holy Family Slovenian Mission, 51 Young Ave.,
West Hindmarsh, SA 5007
Email: p.david.ofm@gmail.com
(08) 8121 3869, (08) 8346 9674
Za telefonski pogovor prosimo, pokličite v
Melbourne - Kew na zgornje številke.
Poštne pošiljke na: PO Box 156, Welland, SA 5007
Email: slomission.adelaide@gmail.com
www.glasslovenije.com.au/versko-adelaide.htm.



IZ VSEBINE
TE ŠTEVILKE
3 Papež razglasil najmlajša svetnika

7 Spominjamo se - Rafael pred 50 leti
8
9
10
14

(p. Valerijan Jenko OFM)
Štefanovanje
The 9 Greatest Quotes From Pope
Francis In 2016
Arhitekt Jože Plečnik (1872-1957) ob 60-letnici smrti
“Dying With Dignity” Is Just A Lie
(Bishop Peter A. Comensoli)

15 Obisk sobratov in rojakov v Avstraliji

- provincial p. Marjan Čuden in Jože
Možina
20 Prejem zakramentov - Naši pokojni
24 J. Kragelj, Od postaje do postaje - 10.

26 Dobrote in nasveti: Jajčevci (The

Eggplants)

30 Dobra volja naj velja!
31 Oglasi; božično voščilo

32 Molitev k Svetogorski Materi Božji

NASLOVNICA
P. Darko je v soboto, 23.9.2017, srečal
Abrahama. Rojaki so se mu zahvalili
in mu voščili v nedeljo, 24.9.2017, po
sv. maši. - Tudi torta, glasba in petje
niso manjkali! - Bog plačaj vsem!
Snemalec Jože Možina snema lepote
našega Sydneya v maju 2017, ko sta
nas obiskala s provincialom patrom Marjanom Čudnom in je posnel
pričevalce za TV Slovenija.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri izdaji nove številke »Rafaela«.
Hvala tudi vsem, ki ste ali še boste dali svoj dar slovenski cerkvi sv.Rafaela,
kot pomoč za vzdrževanje cerkve in dvorane.
Hvala vsem sponzorjem, ki so omogočili žrebanje.

RAFAEL je občasno glasilo slovenske cerkve sv. Rafaela v Sydneyu in dušnega pastirstva v NSW, ACT, WA in QLD.
Naslov 311-313 Merrylands Road, 2160 Merrylands, NSW (vogal Warwick Rd.). Poštne pošiljke na PO Box 280,
Merrylands, NSW 2160. (02)9637 7147, (02)9682 5478 Faximile (02)9682 7692 Mobile 0409 074-760;
E-mail darko@pacific.net.au; pater.darko@gmail.com

2

Rafael, december 2017



PAPEŽ RAZGLASIL NAJMLAJŠA SVETNIKA
PAPEŽ FRANČIŠEK JE OB 100-LETNICI
ZAČETKA MARIJINIH PRIKAZOVANJ V FATIMI RAZGLASIL DVA OD NJENIH VIDCEV,
FRANČIŠKA IN JACINTO MARTO ZA SVETNIKA. NA TA MILOSTNI KRAJ JE PRIŠEL,
KER MU JE TAKO NAREKOVALO SRCE,
DA BI SE POKLONIL FATIMSKI MARIJI, JI
IZROČIL VSE ČLOVEŠTVO IN JO PROSIL ZA
MIR V SVETU. V HOMILIJI JE SPREGOVORIL
O MARIJINEM PLAŠČU SVETLOBE, S KATERIM NAS POKRIVA, KJERKOLI NA SVETU
SE Z ATEČEMO POD NJENO VAR ST VO.
“NISEM MOGEL, DA NE BI PRIŠEL SEM IN
POČASTIL MATER DEVICO TER JI IZROČIL
NJENE SINOVE IN HČERE,” JE DEJAL.
V Fatimi na Portugalskem se je 13. maja 1917 pastirčkom Frančišku in
Jacinti Marto ter njuni sestrični Luciji Dos Santos prikazala Marija. Prikazovala
se je še naslednjih pet mesecev do oktobra, vsakega 13. dne v mesecu. Marija je
po pastirčkih vse ljudi povabila k vztrajni molitvi, k notranjemu spreobrnjenju in
zadoščevanju za lastne grehe in grehe sveta.
Ob stoletnici prvega prikazanja je papež Frančišek obiskal sveti kraj 12.
in 13. maja 2017. Papež se je ob prihodu ustavil v kapelici prikazovanj, tiho molil,
blagoslovil sveče, nagovoril romarje in skupaj so zmolili rožni venec. Na trgu pred
baziliko ga je pričakala milijonska množica romarjev. Prišli so tudi romarji iz
Slovenije.
Na začetku slovesne sv. maše je krajevni škof škofije Leiria-Fatima msgr.
Antonio Augusto Dos Santos Marto prosil papeža Frančiška, naj fatimska vidca
blažena Frančiška in Jacinto razglasi za svetnika. Po litanijah vseh svetnikov je
papež v krajšem obrednem besedilu dejal: “S pooblastilom našega Gospoda Jezusa
Kristusa, apostolov Petra in Pavla in s svojo avtoriteto po tehtnem premisleku in po
večkratni prošnji za Božjo pomoč in prošnjah številnih bratov v škofovski službi,
razglašam in določam blažena Frančiška in Jacinto za svetnika in ju uvrščam v
seznam svetnikov, da bi ju lahko vsa Cerkev pobožno častila med svetniki.” Nato
so počastili relikvije obeh svetnikov in nadaljevali sveto mašo.
V homiliji je papež Frančišek nagovoril zbrano občestvo:
“Na nebu se je prikazala... ‘žena, ogrnjena s soncem’ (Raz,12,1). Bila je tik pred tem,
da rodi otroka. - V evangeliju pa smo slišali Jezusa, ki pravi učencu: ‘Glej, tvoja mati’
(Jn 19,26-27). Imamo Mater,” je dejal. - Fatimski pastirčki so tistega dne, 13. maja
1917, ko so prišli domov, pripovedovali, da se je prikazala “zelo lepa Gospa”. Jacinta
zvečer ni zdržala in je skrivnost povedala mami: “Danes sem videla Marijo.” - Sledili
so jim mnogi ljudje, toda videli niso ničesar. - “Mati Devica ni prišla sem, da bi jo
Letnik 52/2, Božič

3







videli. Za to bomo imeli vso večnost, seveda, če bomo šli v nebesa,” je dodal papež.
“Ona (Marija) pa, ki je napovedovala in nas svarila pred nevarnostjo pekla, v katerega
lahko vodi življenje brez Boga in ga omadežuje v njegovih stvaritvah, je prišla, da bi
nas spomnila na Božjo svetlobo, ki biva v nas in nas prekriva, kajti, kot smo poslušali
v prvem berilu, je bil ‘njen otrok odnesen k Bogu’ ” (Raz 12,5). Po Lucijinih besedah
so se trije izbrani nahajali v Božji svetlobi, ki je sijala iz Marije. Ovila jih je v plašč
svetlobe, ki ji ga je dal Gospod. ”Kot verjamejo in čutijo mnogi romarji, če ne celo vsi,
je Fatima predvsem ta plašč svetlobe, ki nas pokriva, tako tu, kot kjerkoli na zemlji,
kadar se zatečemo pod varstvo Device Marije, da bi jo prosili, kakor molimo v molitvi
‘Pozdravljena, Kraljica’: ‘Pokaži nam Jezusa’.
Dragi romarji, imamo Mater!” je ponovil papež Frančišek. “Ko se je
oklepamo, kakor otroci živimo iz upanja, ki se naslanja na Jezusa. Tako, kakor smo
poslušali v drugem berilu, ‘tisti, ki prejemajo obilje milosti in daru pravičnosti, bodo
toliko bolj kraljevali v življenju po enem, Jezusu Kristusu’ (Rim 5,17). Ko je Jezus šel v
nebo, je s seboj k nebeškemu Očetu ponesel tudi človeškost - našo človeško naravo, ki
jo je prevzel v telesu Matere Device in te človeške narave se nikoli ne odreče. - Kakor
sidro utrdimo naše upanje v tisto človeško naravo, ki ‘jo je Bog posadil na svojo desnico
v nebesih v Kristusu Jezusu’ (prim. Ef 2,6). To upanje naj vsem vodi naše življenje. To
je upanje, ki nas podpira, vse do zadnjega diha.
Okrepljeni v tem upanju, smo se zbrali v Fatimi, da bi se zahvalili za številne
blagoslove, ki smo jih doživeli v teh stotih letih ‘pod plaščem svetlobe’. Marija je ta ‘plašč
svetlobe’ razgrnila na vse konce zemlje, začenši na Portugalskem, ki je dežela upanja.
Zgleda tukaj sta nam sveti Frančišek in sveta Jacinta, ki ju je Devica Marija popeljala v
neizmerno morje Božje svetlobe, da bi častila Boga. Od njega sta dobivala moč, da sta
premagala nasprotovanja in trpljenje. Bog je od tedaj vedno navzoč v njunem življenju,
kakor to jasno pokažeta v vztrajni molitvi za grešnike in v trajni želji, da bi ostala pri
Jezusu, ki je skrit v tabernaklju.
Sestra Lucija je v svojih Spominih (III,6) Jacinti, ki je pravkar videla Marijo,
pripisala naslednje besede: “Ali ne vidiš veliko poti, tolikih steza in polj, polnih ljudi,
ki jočejo, ker so lačni in nimajo kaj jesti? In svetega očeta v cerkvi, ki moli pred Marijinim brezmadežnim Srcem? In veliko ljudi, ki molijo z njim?” - Papež Frančišek je
nadaljeval: “Hvala, bratje in sestre, da ste me spremljali! Nisem mogel, da ne bi prišel
sem in počastil Mater Devico ter ji izročil njene sinove in hčere. Pod njenim plaščem se
ne bodo izgubili. Po njenih rokah bosta prišla upanje in mir, ki ju potrebujejo in ga jaz
prosim za vse moje brate in sestre po krstu in po človeškosti, predvsem pa za bolnike
in invalidne, za zapornike in brezposelne, za revne in zavržene. Dragi bratje in sestre,
prosimo Boga z upanjem, da bi nas ljudje slišali, in pojdimo k ljudem z gotovostjo, da
nam pomaga Bog.
On nas je namreč ustvaril, da bi bili ‘upanje za druge’, upanje, ki je resnično
in ga uresničujemo vsak v svojem življenjskem stanu. S prošnjo in zahtevo, da vsakdo
izpolnjuje dolžnosti svojega stanu, Bog, ki je v nebesih, dejansko premaga vsako
brezbrižnost, ki nam zamrzuje srce in nas napravlja kratkovidne. Nočemo biti upanje,
ki se izjalovi! Življenje lahko živimo in lahko preživimo samo, če smo velikodušni drug
do drugega. ‘Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre,
4

Rafael, december 2017



obrodi obilo sadu’ (Jn 12,24), je dejal in tako storil Gospod, ki je vedno pred nami. Ko
gremo skozi križ in nosimo križ, je on že šel pred nami in nesel svoj križ. Ne vzpenjamo
se na križ, da bi našli Jezusa. On je bil tisti, ki se je ponižal in sestopil vse do križa, da
bi našel nas in v nas premagal sence zla ter nas povedel k svetlobi.
Pod Marijinim varstvom bodimo v svetu jutranji stražarji, ki znajo budno
opazovati resnično obličje Jezusa Odrešenika, ki sije na veliko noč, ter znajo odkriti
mladostno in lepo obličje Cerkve, ki žari, kadar je misijonarska, gostoljubna, svobodna,
zvesta, revna v sredstvih in bogata v ljubezni.”
Po obhajilu se je papež Frančišek srečal z bolniki, ki so prišli v Fatimo na
slovesnost. Po kratkem češčenju jih je blagoslovil z Najsvetejšim in jih nagovoril,
da je Jezus vedno pred nami, tudi v bolezni in trpljenju. S svojim križem je vzel
nase naše trpljenje. On ve, kaj je žalost, pozna bolečino, zato nas razume, tolaži v
trpljenju in daje moč. Papež je bolnikom in invalidnim še dejal, naj svojo bolezen
sprejmejo kot dar in “kakor fatimski pastirčki recite nebeški Materi, da se želite
darovati Bogu z vsem srcem.”

“[There] appeared in heaven a woman clothed with the sun”. So the seer
of Patmos tells us in the Book of Revelation (12:1), adding that she was about to
give birth to a son. Then, in the Gospel, we hear Jesus say to his disciple, “Here is
your mother” (Jn 19:27). We have a Mother! “So beautiful a Lady”, as the seers
of Fatima said to one another as they returned home on that blessed day of 13
May a hundred years ago. That evening, Jacinta could not restrain herself and
told the secret to her mother: “Today I saw Our Lady”. They had seen the Mother
of Heaven. Many others sought to share that vision, but… they did not see her.
The Virgin Mother did not come here so that we could see her. We will have all
eternity for that, provided, of course, that we go to heaven.
Our Lady foretold, and warned us about, a way of life that is godless
and indeed profanes God in his creatures. Such a life – frequently proposed and
imposed – risks leading to hell. Mary came to remind us that God’s light dwells
within us and protects us, for, as we heard in the first reading, “the child [of the
woman] was snatched away and taken to God” (Rev 12:5). In Lucia’s account,
the three chosen children found themselves surrounded by God’s light as it radiated from Our Lady. She enveloped them in the mantle of Light that God had
given her. According to the belief and experience of many pilgrims, if not of all,
Fatima is more than anything this mantle of Light that protects us, here as in
almost no other place on earth. We need but take refuge under the protection
of the Virgin Mary and to ask her, as the Salve Regina teaches: “show unto us…
Jesus”.
Dear pilgrims, we have a Mother, we have a Mother! Clinging to her
like children, we live in the hope that rests on Jesus. As we heard in the second reading, “those who receive the abundance of the grace and the free gift
of righteousness exercise dominion in life through the one man, Jesus Christ”
(Rom 5:17). When Jesus ascended to heaven, he brought to the Heavenly Father
our humanity, which he assumed in the womb of the Virgin Mary and will never
Letnik 52/2, Božič

5





forsake. Like an anchor, let us fix our hope on that humanity, seated in heaven
at the right hand of the Father (cf. Eph 2:6). May this hope guide our lives! It is
a hope that sustains us always, to our dying breath.
Confirmed in this hope, we have gathered here to give thanks for the
countless graces bestowed over these past hundred years. All of them passed
beneath the mantle of light that Our Lady has spread over the four corners of the
earth, beginning with this land of Portugal, so rich in hope. We can take as our
examples Saint Francisco and Saint Jacinta, whom the Virgin Mary introduced
into the immense ocean of God’s light and taught to adore him. That was the
source of their strength in overcoming opposition and suffering. God’s presence
became constant in their lives, as is evident from their insistent prayers for sinners and their desire to remain ever near “the hidden Jesus” in the tabernacle.
In her Memoirs (III, 6), Sister Lucia quotes Jacinta who had just been
granted a vision: “Do you not see all those streets, all those paths and fields full
of people crying out for food, yet have nothing to eat? And the Holy Father in
a church, praying before the Immaculate Heart of Mary? And all those people
praying with him?” Thank you, brothers and sisters, for being here with me! I
could not fail to come here to venerate the Virgin Mary and to entrust to her all
her sons and daughters. Under her mantle they are not lost; from her embrace
will come the hope and the peace that they require, and that I implore for all
my brothers and sisters in baptism and in our human family, especially the sick
and the disabled, prisoners and the unemployed, the poor and the abandoned.
Dear brothers and sisters, let us pray to God with the hope that others
will hear us; and let us speak to others with the certainty that God will help us.
Indeed, God created us to be a source of hope for others, a true and attainable hope, in accordance with each person’s state of life. In “asking” and
“demanding” of each of us the fulfillment of the duties of our proper state (Letters
of Sister Lucia, 28 February 1943), God effects a general mobilization against
the indifference that chills the heart and worsens our myopia. We do not want
to be a stillborn hope! Life can survive only because of the generosity of other
lives. “Unless a grain of wheat falls into the earth and dies, it remains just a
single grain; but if it dies, it bears much fruit” (Jn 12:24). The Lord, who always
goes before us, said this and did this. Whenever we experience the cross, he
has already experienced it before us. We do not mount the cross to find Jesus.
Instead it was he who, in his self-abasement, descended even to the cross, in
order to find us, to dispel the darkness of evil within us, and to bring us back
to the light.
With Mary’s protection, may we be for our world sentinels of the dawn,
contemplating the true face of Jesus the Saviour, resplendent at Easter.  Thus may
we rediscover the young and beautiful face of the Church, which shines forth
when she is missionary, welcoming, free, faithful, poor in means and rich in love.”
                                                                                                                                 POPE FRANCIS
(http://sl.radiovaticana.va/news/2017/05/13/fran%C4%8Di%C5%A1ek_med_ma%C5%A1o_v_fatimi_nisem_mogel_ne_priti/1311956; http://radio.ognjisce.si; www.vatican.va)

6

Rafael, december 2017



SPOMINJAMO SE - RAFAEL pred 50 leti

PISMO P. VALERIJANA
IZ PADDINGTONA (rokopis)
8. okt. 1966

Dragi rojaki!
V imenu božjem in v zaupanju v
vašo vsestransko in velikodušno pomoč
začenjam novo PODVZETJE, ki naj bo v
korist naši verski in narodni skupnosti.
Že pred meseci sem zaprosil za
slovenske sestre za Sydney. Dobil sem
obljubo, da bodo sestre vse storile, da
čimpreje ustrežejo tej prošnji. Pred nekaj
tedni sem dobil sporočilo, da sta nadaljnji
dve sestri določeni za Melbourne in bosta
kmalu odpotovali. Dobil sem naročilo, da
naj se tudi v Sydneyu začnemo pripravljati
za njih prihod. Vesel sem tega sporočila in
sem Bogu hvaležen, da se zadeva povoljno rešuje v naš prid.
Ali je treba sedaj na dolgo in široko utemeljevati potrebo sester med nami?
Vsi vemo, da je premalo slovenskih duhovnikov v Avstraliji. Od duhovnika se zahteva
obilo dela in opravkov, ki bi jih lahko kdo drugi opravil in celo bolje opravil. Sestre bi
lahko prevzele lepo količino tega dela in razbremenile duhovnika, da bi se lahko bolj
posvetil izključno duhovniškemu delu.
Žal je med nami dosti slučajev zapuščenih otrok, brezposelnih oseb, starčki,
bolniki. Kdo naj skrbi zanje? Sestre bi mnogim lahko pomagale! Kdo naj uči našo
mladino slovenskega jezika? Sestre bi to težavno, toda prepotrebno delo še najbolje
opravile! - Zdi se mi, da bi naša verska in narodna skupnost šele s prihodom sester
prav zaživela! - Zato vas vse - če ste mi osebno poznani ali ne - iskreno prosim, da se
izkažete readodarne, da bomo čimpreje imeli SAMOSTAN ZA SESTRE! Hvala Vam že vnaprej! - Iskren pozdrav! Vdani P. Valerian
SESTRSKI SAMOSTAN V SYDNEYU
Te vrstice naj pojasnijo pismo, ki ste ga pravkar prečitali. Torej, računajmo s
tem, da SESTRE PRIDEJO V SYDNEY! - Naša skupna naloga sedaj je, da jim pripravimo
samostan! Tam bodo MOLILE za vse naše potrebe, učile bodo našo mladino mnogo
potrebnih, koristnih in lepih stvari o Bogu in naši lepi slovenski domovini. Duhovnikom
bodo desna roka pri delu za zveličanje duš!
V preteklosti in še danes vrše naše sestre med rojaki po svetu lep apostolat.
Marsikje niti nimajo stalnega duhovnika: tam je njih navzočnost še posebno potrebna.
Priložene so kuverte. Te naj vam služijo, da boste v njih dali svoj dar za samostan. Vsak naj daruje, kolikor more. Vsak dar bo hvaležno sprejet! Kdor zmore več, naj
da več, kdor manj, pa manj. Da le ne bodo kuverte obležale po predalih.
SESTRSKA HIŠA SE BO IMENOVALA: RAFAELOV DOM
po sv. Rafaelu, nadangelu. Dar lahko oddaste pri slovenski službi božji, pri kaki
prireditvi; lahko ga tudi pošljete na “MISLI” (...) ali pa na SLOVENE CHAPLAINCY, 66
Gordon Street, Paddington, N.S. W.
Kdor trenutno ne more dosti prispevati, naj pozneje zopet prispeva v SKLAD
RAFAELOVEGA DOMA. Priporočam, da se naslednja tri leta spomnite Rafaelovega
doma vsak mesec z nekaj šilingi.
Letnik 52/2, Božič

7






Da bo pa nabirka šla bolj gladko od rok in
boste imeli več zaupanja, optimizma in veselja pri tem, vam pa povem, da VOGELNI KAMEN ŽE IMAMO, to je: sklad RAFAELOVEGA
DOMA ŽE IMA: PRVIH TISOČ DOLARJEV.
Do te vsote je prišlo s pomočjo daru iz
Amerike in s prihranki dušnopastirskega
urada v zadnjem letu. To je skromen
začetek, samo bo še precej tisočakov treba
za dosego cilja!!! - Najbolj trden vogelni kamen pa bo božji blagoslov. Saj moramo imeti
pred očmi besede psalmista: “ZASTONJ SE
TRUDIJO ZIDARJI, ČE GOSPOD NE ZIDA
HIŠE!” (Ps 126,1)
						
p. Valerijan Jenko OFM (1966)

Na fotografiji pater Valerijan ob svoji dianamtni maši (65 letnici duhovništva) v Ljubljani v Šiški, 16.7.2017.
Slavljencu smo poslali čestitko, ki sta mu jo izročila Ivan in Klara Brcar.

ŠTEFANOVANJE
Torek, 26.12.2017
NAŠE ŠTEFANOVANJE BOMO ZAČELI S
SV. MAŠO V NAŠI CERKVI SV. RAFAELA
OB 9.30 DOPOLDNE.
PO SV. MAŠI BOMO PROSLAVILI
DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI,
ZAPELI HIMNI IN NAZDRAVILI NAŠI SLOVENIJI IN NAM VSEM.
PRILEGLO SE NAM BO DOBRO SKUPNO KOSILO
($ 20) IN DOBRA DRUŽBA.

ZA VESELE, ZA BOLJ ALI MANJ POSKOČNE,
ZA VSE, KI RADI KAKŠNO DOMAČO UREŽETE,
POPRIMETE, JI PRISLUHNETE - BO POSKRBEL DUO “ALPSKI ODMEVI”.
SREČO JE TREBA DELITI PA KDAJ TUDI ULOVITI, ZATO BO EN SREČOLOV - RAFFLE!
VABIMO DAROVALCE KAKŠNIH DOBITKOV.
PRIDITE IN POGLEJTE, KAKO JE V NAŠEM
MERRYLANDSU SPET LEPO!

Prijave in rezervacije: tel. 02 9637-7147 ali osebno.
8

Rafael, december 2017



THE 9 GREATEST QUOTES
FROM POPE FRANCIS IN 2016
SINCE BECOMING BISHOP OF ROME IN MARCH 2013, POPE FRANCIS
HAS BEEN QUOTED AND MISQUOTED. HIS POWERFUL WORDS - OFFERING HOPE AND MERCY, LOVE AND TRUTH HAVE BEEN DISCUSSED AND
TREASURED, DEBATED AND DENIED. THE HOLY FATHER’S MESSAGE HAS
BEEN TAKEN BOTH IN AN OUT OF CONTEXT. THEY ARE TWEETED AND
RE-TWEETED, FRAMED IN MEMORIES, QUOTED IN HOMILIES AND ESSAYS.
“PAPA FRANCESCO” SPEAKS AS SHEPHERD. LIKE THE GOOD SHEPHERD,
HE SPEAKS AND WE KNOW HIS VOICE. THE FOLLOWING ARE NINE GREAT
QUOTES FROM THE YEAR OF MERCY, 2016.
“The experience of love in families is a perennial source of strength for
the life of the Church.”
“A person who thinks only about building walls, whereever they may be,
and not building bridges, is not Christian. This is not the Gospel.”
“People may laugh at you because you believe in the gentle and usassuming power of mercy. But, do not be afraid.”
»In many cases, parents come home exhausted, not wanting to talk,
and many families no longer even share a common meal,” Francis wrote.
He described “severe stress” on families “who often seem more caught up
with securing their future than with enjoying the present” (from “Amoris
Laetitia”).
“There is no saint without a past and no sinner without a future.”
“God is living in our cities.”

“Faith makes us open to the quiet presence of God at every moment of our
lives, in every person and in every situation.”

“God is stronger than all else. This conviction gives to the believer serenity,
courage and the strength to persevere in good amid the greatest hardships.
Even when the powers of Hell aner unleashed, Christians must rise to the summons, their heads held high, and be ready to brave blows in this battle over
which God will have the last word. And that word will be love.”
   “The Gospel calls us to be close to the poor and forgotten, and to five them
real hope.”
Letnik 52/2, Božič

9



ARHITEKT JOŽE PLEČNIK (1872-1957) ob 60-letnici smrti

”CERKEV NI NE KINO, NE BAR, NE
GLEDALIŠČE - AMPAK KALVARIJA!”
(Jože Plečnik)
Slovenski arhitekt Jože Plečnik je
postal središčna osebnost doslej malo
upoštevanega umetnostnega razvoja.
Njegovo delo je postalo v osemdesetih
in morda še bolj v devetdesetih letih
20. stoletja za Slovenijo, Evropo in
svet pravo odkritje. Z umetnostnim
razvojem v zadnjih desetletjih so se
namreč pogledi na arhitekturo, njene
prijeme, zgodovinsko izročilo in kakovost uresničenih projektov znatno spremenili. Proces odkrivanja Plečnikovega
opusa, razpetega med Dunajem, Prago in
Ljubljano, so še bolj razširili z razstavo,
ki so jo postavili v kulturnem centru
Georges Pompidou v Parizu leta 1986 in
z razstavo v Pragi leta 1996, s katero se
njegovo ime še trdneje umešča v tokove
moderne arhitekture.
Jože Plečnik se je rodil 23. januarja
1872 v Ljubljani očetu Andreju in materi
Heleni, rojeni Molka. Oče je bil mizar,
doma iz Hotedršice, mati gospodinja.
Jože je imel brata Janeza, ki je postal
znan anatom, brata Andreja, ki je postal
duhovnik, in sestro Marijo. Mati je
želela vsem otrokom omogočiti študij
in izobrazbo.
Jože je po končani ljudski šoli začel
nižjo gimnazijo, vendar mu učenje ni šlo.

10

“Raje sem šel k očetu delat,” je pripovedoval. “Pa vi ne veste, kako je bilo takrat
naporno mizarsko delo. Samo pomislite,
da sva z bratom cele popoldneve na
roko žagala furnir.” - Jože je bil pri delu
vesten in natančen, iznajdljiv in oče ga
je rad pohvalil. Zelo rad je risal in se je
skril na podstrešje, kadar se je le mogel. Šolanje je nadaljeval na obrtni šoli
v Ljubljani. “Na razstavi so moje risbe
zelo pohvalili in nanje opozorili tedanjega župana Hribarja. Ta je rekel, da se
moram spopolniti, da moram študirati
naprej, in mi je priskrbel štipendijo, da
sem lahko šel v Gradec, kjer je bila srednja
tehnična šola.” Po priporočilu župana
Ivana Hribarja se je Jože v Gradcu
vpisal v drugi letnik triletne obrtne
šole in bil med najbolj nadarjenimi.
Tudi tam so opazili njegov izredni risarski talent in profesor Leopold Theyer
mu je ponudil delo v svojem ateljeju. Ko
je k profesorju Theyerju prišel arhitekt
Theodor Mueller z Dunaja in videl nadarjenega risarja, je fanta povabil na
Dunaj.
Jože je šolo v Gradcu uspešno končal,
se izučil za načrtovalca pohištva in
zaposlil pri profesorju Theyerju. Oče bi
raje videl, da bi sin prišel domov, toda
domači so bili veseli, da jim je redno
pošiljal denar. Po letu in pol se je odločil,
da odide na Dunaj. Tedaj pa mu je oče
nenadoma umrl in Jože je šel domov
na pogreb. Mati, sestra in bratje so se
skupaj dogovorili, da dajo delavnico v
najem, Jože pa naj le nadaljuje študij na
Dunaju.
Ko je končal šolo v Gradcu, si je ogledal
razstavo znanega dunajskega arhitekta
Otta Wagnerja, ki je bil predstojnik
Akademije za arhitekturo. “Ko sem
videl Wagnerjevo razstavo, sem si rekel:
‘Moram, moram k temu človeku v šolo!’
Pobral sem vse svoje skice in šel k WagRafael, december 2017


nerju. Odprl mi je njegov sin, ki mi je, ko
sem mu povedal namen obiska, rekel, da
žal pri profesorju ni več prostora. Obupan
sem prosil sina, naj vsaj vzame moje skice
in jih pokaže profesorju. Sin mi je ustregel
in mi je naročil, naj pridem naslednji dan.
Naslednji dan me je Wagner sprejel v šolo
in ne dolgo potem prav v svoj osebni atelje.” Arhitekt Wagner je bil popolnoma
prevzet, ko je videl Plečnikove risbe in
skice.
Jože Plečnik se je tako leta 1895 vpisal
na Akademijo za arhitekturo na Dunaju
in jo leta 1898 končal kot najboljši
diplomant v razredu profesorja Wagnerja, pri katerem si je več kot razširil
znanje in obzorja, delal je v ateljeju
arhitekta Muellerja, obiskoval knjižnice
in galerije. Na podlagi tega znanja je pripravil diplomsko nalogo “Urbanistična
ureditev obmorskega kopališča Schveningen pri Haagu”. Za odlično oceno
pri zagovoru naloge in za kapelo na
eni od postaj dunajske železnice, ki so
jo izdelali Wagner in njegovi učenci, je
dobil rimsko nagrado, ki so jo podarjali najbolj obetavnim arhitektom. S to
visoko denarno nagrado je prepotoval
Italijo in Vatikan, Francijo in nameraval
še v Španijo, da bi videl najlepše gradove na svetu, ki so jih zgradili Mavri.
Profesor Wagner mu je dejal za popotnico: “Za arhitekta sta glavna okus
in fantazija, domišljija. Na Dunaju in
marsikje drugje sem postavil veliko
lepih stvari in vse z dvema načeloma v
ospredju: vsaka nova zgradba se mora
vključiti v okolje, z novim pristopom
mora vzbuditi pozornost, vendar ne
sme podirati estetskega čuta v danem
prostoru. Arhitekt je umetnik, ki mora
dati domišljiji toliko poleta, da se v
njegovih zgradbah začuti smelost in
estetika v vseh pogledih.” Plečnik je
pri profesorju odobraval predvsem to,
da mora umetnik dati svoji umetnosti
polet, vendar s pravo mero. Prav tako
mora biti vsaka zgradba uporabna, vsak
Letnik 52/2, Božič


izdelek prav tako, sicer je umetnina
namenjena sama sebi.
Arhitekt Jože Plečnik je odšel na
pot novembra 1898. V Benetkah je
občudoval veličastne zgradbe, cerkve,
mostove, palače. Ogledal si je še Firence, Assisi, Rim in Vatikan. “Benetke so
najlepše sožitje morja in neba. Rimska
cerkev sv. Petra je najbolj čudovito
darilo Bogu. Sikstinska kapela je
najpomembnejše delo navadnega zemljana,” je zapisal. Navdušilo ga je tudi
slikovito mesto Assisi, rojstno mesto
sv. Frančiška in sv. Klare. Prav nič pa ni
bil navdušen nad Parizom. - Junija 1899
je moral prekiniti potovanje in se vrniti
domov, ker mu je umrla mama.
Ker je bil arhitekt Plečnik zaveden
Slovenec in slovanskega rodu, ni bil
imenovan za profesorja na Akademiji
in naslednika Otta Wagnerja, čeprav
je bil trikrat predlagan. Z arhitektom
Wagnerjem sta se celo razšla. Takrat je
naš arhitekt začel samostojno pot. - Na
Dunaju je spoznal gospoda Zacherla, za
katerega je postavil znano veliko poslovno in stanovanjsko hišo. Kmalu potem je
postavil cerkev Svetega Duha v delavski
četrti Ottakring. Februarja 1911 je na
povabilo češkega prijatelja Jana Kotera
začel poučevati v umetnostno-obrtni
šoli v Pragi. Češko-slovaški predsednik
Masaryk ga je prosil, da je vodil obnovo
najbolj zunanjega grajskega dela Prage,
Hradčane, in predsedniškega letnega
dvorca Lany. Na Hradčanih je Plečnik
oblikoval vrtove, dvorišča, prehode,
preuredil notranjščino in postavil
orjaški obelisk s skodelo. - Na praških
Vinohradih so v letih 1928-1932 postavili mogočno cerkev Srca Jezusovega.
Jože Plečnik si je vedno bolj želel,
da bi se vrnil v Slovenijo. To se mu je
uresničilo leta 1920, ko je bil izvoljen
za rednega profesorja za arhitekturo na
ljubljanski Univerzi. Začel je načrtovati
nove prostore za tehnično fakulteto in
predavati na fakulteti. Vsak študent je

11



imel risalno desko in pribor. Profesor
jim je naročil, naj skicirajo določeno
stvar, nato je hodil od enega do drugega,
pohvalil, pograjal zdaj tega ali onega
in tudi sam kaj svetoval ali pomagal.
Študentje so veliko risali znamenja,
kapelice, cerkve in cerkveno opremo:
kelihe, ciborije, monštrance idr.
Arhitekt Plečnik ni samo risal načrtov,
ampak tudi sodeloval pri uresničevanju
teh načrtov. Mojstre je sam osebno
obiskoval in jim naročal, kako naj napravijo. “Šele pri izdelavi se izkaže, ali
je zamisel res iznajdljiva,” je rad dejal.
Plečnikova dela v naslednjih letih so:
cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, cerkev sv. Frančiška v Ljubljani
v Šiški, cerkev sv. Cirila in Metoda za
Bežigradom (takrat še prizidek k cerkvi
sv. Krištofa, ki je bila podrta leta 1956,
Plečnikova cerkev pa zgrajena na novo),
cerkev sv. Mihaela na Barju, Narodna
in univerzitetna knjižnica, stadion za
Bežigradom, ljubljanske Žale, tržnica
v Ljubljani, Tromostovje, nabrežja
Ljubljanice in Gradaščice z mostovi,
Peglezen, uršulinska gimnazija, park
Zvezda, stavba Zavarovalnice Triglav na
Miklošičevi cesti v Ljubljani, park Tivoli
in Rimski zid, okolica cerkve sv. Jerneja v
Šiški in grajske Šance v Ljubljani, cerkev
Lurške Matere Božje v Zagrebu, cerkev
sv. Antona Padovanskega v Beogradu
idr. - Izdelal je poseben načrt za severni
del Ljubljane - Bežigrad in še več drugih
načrtov manjših urbanih ureditev, več
umetno obrtnih izdelkov in pohištva.
Arhitekt Jože Plečnik je načrtoval
tudi preureditev stanovanjske hiše v
Trnovem, ki so jo bratje kupili skupaj

12





leta 1915, da bi si s sestro ustvarili nov
skupen dom. Jože se je v hiši naselil, ko
je prišel iz Prage. Hotel jo je povečati
in napraviti privlačno. Načrtoval je
okrogel stolp, ki so ga dozidali v letih
1923-1925. Leta 1928 je dokupil sosednjo hišo, povečal vrt in uredil zimski
vrt. - Toda zgodilo se je drugače. Sestra
Marija, poročena Matkovič, je imela
svojo družino in se ni mogla ločiti od
stanovanja v središču mesta. Umrla je še mlada leta 1929. Brat Andrej,
duhovnik, je umrl kmalu za njo, leta
1931 v Repnjah. Tako sta ostala Jože in
Janez sama. Janez, profesor medicine,
je bil družaben, imel je veliko obiskov
in je rad igral klavir, Jožeta, ki je bil bolj
samosvoj in je ustvarjal svoje umetnine,
pa je to motilo. Že po nekaj mesecih se
je Janez odselil. Jože je odslej živel sam;
tudi ostal je samski.
Med drugo svetovno vojno je arhitekt
Jože Plečnik bival v Ljubljani in načrtoval
predvsem manjše stvari: kelihe, ciborije, monštrance, lestence, oltarje,
prižnice in drugo opremo. Po vojni so
duhovniki naročali prenovo cerkva:
takrat sta v novi podobi zasijali cerkev
sv. Benedikta v Stranjah pri Kamniku
in cerkev Matere Božje na Ponikvah na
Tol m i n sk em , pr av t a k o z von i k a
župnijske cerkve sv. Štefana v Ribnici. Izdelali so nekaj krstilnic (znana je
krstilnica v Mengšu) in druge cerkvene
opreme, Božji grob pri frančiškanih v
Kamniku. Postavili so nekaj spomenikov
padlim v vojni, Prešernovo gledališče v
Rafael, december 2017

Kranju, prenovili ljubljanske Križanke
in postavili paviljon na Brionih. Plečnik
je opremil nekaj knjig pisatelja Frana
Saleškega Finžgarja in Mohorjev koledar, ki je izšel ob stoletnici Mohorjeve
družbe (1952) za leto 1953. Opremil je
še več knjig, spomenic, vabil, diplom.
Ena od osrednjih Plečnikovih misli
je bila: “Delati dobro zaradi Boga in v
Njegovo slavo”. Razumel je navodilo
apostola Pavla: “Vse preskušajte in kar
je dobro, ohranite” (1 Tes 5,21). Veliko
načrtov je ostalo neuresničenih, npr.
gradnja slovenskega parlamenta, mavzolej Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem idr. Delal je skoraj do zadnjega.
Za svoje delo ni maral plačila, dobival je
pokojnino kot upokojeni profesor. Ko ga
je župnik Viktorijan Demšar v Komendi
vprašal za račun za nov tabernakelj, mu
je mojster dejal: “Nikar me ne žalite!
Meni je Bog dal talente in moram mu
vračati!”
Arhitekt Jože Plečnik je umrl na svojem
domu v Trnovem v Ljubljani 7. januarja
1957 in je pokopan v družinskem grobu
na ljubljanskih Žalah. O njegovi smrti so
pisali številni časniki. V mariborskem
Večeru je novinar zapisal: “Dolga je vrsta
slovenskih in jugoslovanskih arhitektov, ki
jih je vzgajal pokojni Plečnik. V slovenski
arhitekturi ima eno najvidnejših mest.
Zlasti v Ljubljani lahko govorimo, da ji je
po njenem baročnem obdobju prav Plečnik
dal njen zaključni obraz.” Arhitekta
Plečnika so cenili tako preprosti ljudje
kot najvišji oblastniki in na Žalah ga je
pospremila velika množica ljudi. Pogreb
je vodil nadškof Anton Vovk.
Po količini ustvarjenega, še bolj pa
po kakovosti in raznolikosti obvladovanja vsakršnih nalog in tudi kot mož
globoke vere, verskega in narodnega
izročila in globoke simbolike, iz katerih
je črpal, se arhitekt Plečnik uvršča med
najpomembnejše ustvarjalce 20. stoletja
v Sloveniji in v svetu in med največje, a
tudi zadnje univerzalne umetnike. Bil
Letnik 52/2, Božič



je član Slovenske akademije znanosti in
umetnosti, član Masarykove akademije
dela, častni meščan Ljubljane (1939),
Prešernov nagrajenec in odlikovan z
Redom zaslug za narod I. stopnje. Leta
1952 je prejel častni doktorat Tehniške
fakultete ljubljanske Univerze in častni
doktorat Tehniške visoke šole na Dunaju. Dve leti kasneje je bil imenovan za
častnega člana Kraljevega združenja
britanskih arhitektov R. I. B. A. - Veliko
delo arhitekta Jožeta Plečnika je tudi
del programa kulturne promocije med
predsedovanjem Slovenije v Evropski
uniji. Eden od slovesnih dogodkov ob
začetku predsedovanja Slovenije v Evropski uniji je bil, ko so odprli razstavo
njegovih del v Bruslju januarja 2008.
Ob 50-letnici smrti velikega arhitekta je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije razglasilo leto 2007 za
Plečnikovo leto. V spomin na mojstra,
ki je pustil vidne sledove v treh srednjeevropskih prestolnicah, Dunaju,
Pragi in Ljubljani, so organizirali veliko
dogodkov. V Narodni galeriji v Ljubljani
so odprli razstavo: Jože Plečnik (18721957) - arhitekt v Ljubljani, Pragi in na
Dunaju.

(www.zupnija-stranje.si/o-zupniji/zupnijskacerkev; dr. Marija Ipavec, Arhitekt Jože Plečnik,
življenjepis, v: www.kamra.si/

13



“DYING WITH DIGNITY”
IS JUST A LIE
”DYING WITH DIGNITY” is an euphemism. It purports to say something ennobling;
it means something entirely menacing.
“Dying with dignity” is dishonest. It claims to be telling a truth, but it is instead
spreading a falsehood.
It reduces people who are dying to nothing more than the pain and suffering associated with their dying.
Language matters in the question of whether or not to legalise euthanasia and assisted
suicide in Australia.
Adopting emotive slogans to bolster one’s own position, while belittling the reasoning of
your opponent, might pass as acceptable in political electioneering, but it is not a ploy that
should determine debate over the life and death of fellow human beings, our neighbours.
The Judeo-Christan tradition has always claimed that every person is made in the
image and likeness of God. This is, of course, a declaration of belief, but it is equally a
statement of reasoned argument.
We cannot proclaim a common humanity unless that humanity has been invested with
a purpose and worth not of our own making.
This is precisely what euthanasia advocates deny. Consequently, the life of a healthy
person is valued differently from that of a dying person.
Some might assert that euthanasia is a private matter between a patient and a willing
assistant, and that it will have no impact on others in the wider community.
Tell that to the disabled people who feel pressured to think of themselves as a social
burden, or the elderly person whose life is now subject to whispered cost -benefit analysis.
These are some of the less savoury - and usually unmentionable - implications of a
euthanasia-friendly society.
No matter how many safeguards are put in place, legalising euthanasia will always
result in a denial of the broader and deeper horizons of our humanity. Do we really want
to become a society with a law that ends up creating its own demand?
Do we really want to become a nation that legalises the assisted killing of its citizens?
Do we want to become a people known for our lack of love, compassion and care towards
our neighbours precisely at the point when they are suffering most as they die?
Our lives are a gift endowed with a meaning beyond anything science can explain. This
is why the pain and suffering of someone who is dying cannot be ignored or dismissed or
explained away. The suffering is real; the pain is felt. These are profound human mysteries
touching the core of our being.
Yet, euthanasia does not seek to confront the suffering and pain of a person, but to offer
“treatment options” (another euphemism) that eliminate the person. It reduces a person
to his or her condition, and then deals with the problem.
Our dying, in all its mysterious and puzzling dimensions, is a unique measure of our
lives; it is part of what defines us as human beings.
Rather that eliminating the lives of suffering persons, how about acknowledging and
respecting their lives with good palliative care and personal accompaniment?
Confronting the pain and suffering of a dying person calls for a human solution, not
a medical fix.
Rather than buying into the dishonest euphemism of “dying with dignity”, we would
do better - and be more human - by dignifying the lives of the dying.
		
Msgr. Peter Andrew Comensoli, Bishop, Broken Bay, NSW
					
(The Daily Telegraph, 11.11.2015)

14

Rafael, december 2017



OBISK SOBRATOV
IN ROJAKOV V AVSTRALIJI

PROVINCIAL P. MARJAN ČUDEN IN PRIJATELJ SNEMALEC JOŽE MOŽINA sta nas obiskala od 3. do 24. maja
2017. Maj je bil zares prelep, naša avstralska narava se je kopala v soncu in v res lepih jesenskih barvah,
pa tudi Slovenci in drugi ljudje, ki tukaj prebivamo, smo vtisnili svoj pečat in ustvarili smo skupaj nove
nepozabne spomine. Na letališču v Melbournu so gosta pričakali p. Ciril A. Božič OFM OAM EV, p. David
Šrumpf OFM, laiška misijonarka Marija Anžič in sorodniki: Mimi Horvat, Meri in Peter Belec.

V nedeljo, 7.5.2017, je provincial p. Marjan maševal v naši cerkvi sv. Družine v Adelaide. Praznovali so
tudi materinski dan. Zvečer smo bratje frančiškani začeli skupne duhovne vaje. Obiskali smo malteške
sestre frančiškanke, v četrtek pa večerjali z nadškofom msgr. Phillipom Wilsonom in generalnim vikarjem
Phillipom Marshallom.

Letnik 52/2, Božič

15









Sveta maša in materinski dan, Merrylands, 14.5.2017

16

Rafael, december 2017

Letnik 52/2, Božič

17









V sredo, 17.5.2017, smo obiskali glavno mesto Canberra in zvečer obhajali sv. mašo v cerkvi sv. Petra in
Pavla v Garranu. Somaševala sta hrvaška patra Miroslav Jelić in Josip Kešina. Po večerji na tamkajšnjem
Slovenskem društvu v Phillippu sva s provincialom obiskala bolne rojake.

V petek, 12.5., sva p. Marjan in p. Darko poletela v Sydney. V soboto sta se pridružila p. Ciril in Marija.
Sprejel nas je avstralski provincial p. Phil Miscamble. - Po tem srečanju smo šli voščit zaslužnemu častnemu
generalnemu konzulu Alfredu Brežniku za 80. rojstni dan. - Hvala in vse najboljše velikemu Slovencu,
našemu prijatelju in dobrotniku!

V četrtek smo se odpravili čez hribe v Melbourne (774 km) in uživali v prelepi jesenski naravi. V petek
smo se srečali z molitveno skupino, v ponedeljek z nadškofom zlatomašnikom msgr. dr. Denisom Hartom
in zvečer s pastoralnim svetom. Pri sv. maši v nedeljo 21.5.2017, se je zbralo 223 ljudi, po sv. maši smo se
zbrali k družinskemu kosilu in kulturnemu programu.

“Danes, v torek, 23. maja 2017, se vračam domov. Prtljaga je
pripravljena. Hvala Bogu, ni presegla dovoljene teže. Če bi pa
lahko stehtal vse trpke razloge, zakaj so naši rojaki šli v tujino, kako
na trdo so začeli, kako do skrajnosti so se odrekali, da so si ustvarili
novo življenje, pa bi videl, da so njihove usode krepko presegle težo
znosnega, a so jo kljub temu zmogli in se niso zlomili. Bogu hvala za
njihovo voljo in vztrajnost, za vero in ljubezen do domovine.
Zahvaljujem se jim za zgled, vam, dragi frančiškani v Avstraliji,
pa za gostoljubje in domačnost. Naj vas in naše rojake Bog blagoslavlja in varuje!”

V nedeljo, 14.5.2017, smo obhajali sv. mašo in materinski dan dopoldne v Sydneyu - Merrylandsu, popoldne pa v Wollongongu - Figtreeju. - Naši ljudje so se vidno zganili, ko je p. Marjan izročil pozdrave patra
Valerijana. Obiskali smo Slovensko društvo Sydney, arhiv HASA NSW, Klub Triglav in bližnjo hrvaško cerkev
sv. Nikola Tavelića v St. John’s Parku

18

Rafael, december 2017

Letnik 52/2, Božič

pater Marjan Čuden,
Melbourne, 23. maja 2017
19


PREJEM ZAKRAMENTOV
Sv. krst:
MILA JAE CEROVAC, hči Josepha in
Pamele, r. Žugec, rojena 19.10.2016,
krščena 26.2.2017 pri Sv. Rafaelu v
Merrylandsu.
Poroka:
JAKOB JOHN JAUŠOVEC in MELISSA
ANNE HOLAND. Priči sta bili Benjamin
James Arnold in Rachael Louise Jourkador. - Wollongong - Figtree, slovenska
cerkev vseh svetih, 31.8.2017.

Prvo sv. obhajilo:
MARCUS DANIEL SLATINŠEK, sin Richarda in Evelyn, r. Brec, je prejel prvo sv.
obhajilo v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu v nedeljo, 20.8.2017.

NAŠI POKOJNI

HERMINA ZIMŠEK, r. MLINARIČ
R. 17.10.1930 Maribor
U. 9.8.2015 Mackay, QLD.

ŠTEFAN PLEJ
R. 16.8.1929 Črenšovci
U. 29.11.2016 Osborne Park Hospital, WA.
Sv. maša v cerkvi sv. Lovrenca. Pokopan je
na pokopališču Karrakatta.
MILAN BERIBAK
R. 16.6.1930 Maribor
U. 28.2.2017 Double Bay Hospital, NSW.
Pogrebni obred 13.3.2017 v Eastern Suburbs
Crematorium - South Chapel, Matraville.
Nato je bil pokojnik upepeljen.

JOŽE BUTALA
R. 21.11.1936 Petrova vas, ŽU Črnomelj
U. 9.3.2017 Carrington Aged Care, Hamilton Hill, WA. Pokopan je na pokopališču v
Freemantlu, WA.

ALBERT VENE
R. 21.3.1944 Schnepfenthal, Nemčija
U. 14.3.2017 Waniassa, ACT.
20




RUDOLF TRSTENJAK
R. 1.3.1939 Štrigova, Hrvaška
U. 30.4.2017 Blacktown Hospital, NSW. Sv.
maša 9.5.2017 v naši cerkvi sv. Rafaela v
Merrylandsu. Pokopan je na pokopališču
Pinegrove.

MADELEINE DANEV
R. 10.12.1938 Aleksandrija, Egipt.
U. 27.7.2017 Concord, NSW. Sv. maša v
župnijski cerkvi sv. Ambroža, Concord West.
Pokopana je na katoliškem pokopališču v
Rookwoodu.

ANTONIJA SLAVEC, r. LIPEC
R. 5.6.1925 Knežak
U. 25.5.2017 Manly Hospital, NSW. Sv.
maša 2.6.2017 v naši cerkvi sv. Rafaela v
Merrylandsu. Pokopana je na slovenskem
pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu.

FRANC HORVAT
R. 3.10.1936 Gančani, ŽU Beltinci
U. 11.8.2017 Georges Hall. Sv. maša 18.8.2017
v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu,
pokopan je na slovenskem pokopališču sv.
Rafaela v Rookwoodu.

TEREZIJA ČUŠIN, r. BUBNIČ
R. 3.7.1920 Golac
U. 21.5.2017 Westmead Hospital, NSW. Sv.
maša 26.5.2017 v naši cerkvi sv. Rafaela v
Merrylandsu. Pokopana je na starem slovenskem pokopališču v Rookwoodu.

SILVESTER ANTON - TONI VATOVEC
R. 26.11.1938 Male Loče
U. 2.6.2017 Albany Creek, QLD. Pogrebni
obred v kapeli pokopališča Pinaroo. Pokopan je na tamkajšnjem pokopališču.

JANEZ VOVK
R. 26.3.1944 Hraše, ŽU Lesce
U. 3.6.2017 St. John of God Hospital, Midland, WA.

IGNAC GJURA
R. 1.7.1941 Srednja Bistrica, ŽU Črenšovci
U. 3.6.2017 Braeside Hospital, Prairiewood,
NSW. Sv. maša 8.6.2017 v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu, pokopan je na slovenskem pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu.
FRANK DOBAJ
R. 3.1.1957 Ptuj
U. 6.6.2017 Redcliff pri Milduri, VIC.
Sv. maša 22.6.2017 v naši cerkvi sv. Rafaela
v Merrylandsu. Pokopan je na slovenskem
pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu.

MARIJA ŠUŠTAR
R. 1938 Škalnice, ŽU Klana, Hrvaška
U. 27.7.2017 Braeside Hospital, Prairiewood,
NSW. Pogrebni obred 22.8.2017 v kapeli
Guardian Funerals v Pinegrove-u. Počiva na
tamkajšnjem pokopališču.

ANTONIJA MRŠNIK
R. 12.6.1928 Hrušica na Primorskem.
U. 23.8.2017 Canberra. Sv. maša 29.8.2017
v župnijski cerkvi sv. Janeza Evangelista v
Kippaxu, ACT. Pokopana je na pokopališču
Gungahlin - Mitchell.
FRANE FIRM
R. 8.4.1934 Hrušica na Primorskem
U. 13.9.2017 Kensington, NSW. Sv. maša v
kapeli na pokopališču Botany, nato je bil
pokojnik upepeljen. Pokopan je v Hrušici,
Slovenija.

AVGUŠTIN KOLENC
R. 27.4.1937 Grmovlje, ŽU Škocjan
U. 16.9.2017 Liverpool Hospital, NSW.
Pogrebni obred 22.9.2017 v naši cerkvi
sv. Rafaela v Merrylandsu, pokopan je
na slovenskem pokopališču sv. Rafaela v
Rookwoodu.

PEPCA ŠILEC, r. GRADIŠNIK
R. 2.6.1931 Zgornja Kungota
U. 6.6.2017 Brisbane, QLD. Cerkveni pogrebni obred 13.6.2017 v kapeli na pokopališču
Pinaroo. Pokopana je na tem pokopališču.

MARTIN KRAJNC
R. 9.10.1930 Prerod pri Ptuju, ŽU Sv. Lovrenc
v Slovenskih goricah
U. 6.10.2017 SVIAA Nursing Home, Bossley
Park. Sv. maša 13.10.2017 v naši cerkvi
sv. Rafaela v Merrylandsu. Pokopan je
na slovenskem pokopališču sv. Rafaela v
Rookwoodu.

Rafael, december 2017

Letnik 52/2, Božič


ALEKSANDRA MARIJA - SAŠA
LAJOVIC, r. HREŠČAK
R. 9.3.1931 Trst
U. 3.10.2017 Mortlake. Sv. maša 14.10.2017 v
naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu, pokopana je na starem slovenskem pokopališču
v Rookwoodu.

EMILIJA  - MILKA OBID, r. FERNETIČ
R. 23.9.1930 Senožeče
U. 10.10.2017 Blacktown Hospital, NSW. Sv.
maša 17.10.2017 v naši cerkvi sv. Rafaela v
Merrylandsu. Pokopana je na pokopališču
Pinegrove.

ANTON KOMEL
R. 27.3.1934 Šempas
U. 12.10.2017 Wollongong Hospital, NSW.
Sv. maša 20.10.2017 v kapeli pogrebnega
zavoda Hansen & Cole Funerals v Kembla
Grange. Pokopan je na pokopališču Lakeside
- Kanahooka.
LOJZE BRODNIK
R. 2.2.1933 Francija
U. 13.10.2017 Coledale Hospital, NSW. Sv.
maša 20.10.2017 v naši cerkvi vseh svetih
v Figtreeju - Wollongongu. Pokopan je na
pokopališču Lakeside - Kanahooka.
JOŽE MIKLAVČIČ
R. 25.3.1922 Planina pri Rakeku
U. 31.10.2017 Holy Spirit Nursing Home,
Croydon, NSW. Cerkveni pogreb 6.11.2017
na slovenskem pokopališču sv. Rafaela v
Rookwoodu.

ANDREJ BARIČ
R. 14.11.1931 Zavrhek, ŽU Vreme pri Divači
U. 3.11.2017 Georges Hall Nursing Home.
Pogrebni obred 8.11.2017 v naši cerkvi
sv. Rafaela v Merrylandsu, pokopan je
na slovenskem pokopališču sv. Rafaela v
Rookwoodu.

21




Jožko Kragelj:
OD POSTAJE DO POSTAJE - 10.
(samozaložba, Gorica 1998)
1971
    Leto 1971 smo začeli s prireditvijo ob
jaslicah tik pred svečnico. Zvrstile so se
deklamacije in božične pesmi.
V mesecu februarju smo odstranili lesen
pod v kapeli. Tla smo betonirali in položili
40 m2 ploščic. Delo sta opravila brata
Ozebek iz Šebrelj. V kapeli so bila vzidana
tudi tri nova zunanja okna.
S ploščicami je bila obložena stena v
kuhinji nad štedilnikom in pomivalnikom,
prav tako v stranišču in kopalnici. V kuhinjo je bila napeljana voda iz kleti (motorček
s črpalko). V kuhinji je bil dodan 8-litrski

bojler, v kopalnici pa 50-litrski.
Odločili smo se, da v tem letu poromamo v Maria Zell v Avstrijo, odkoder je
prišla k nam kopija milostne Marijine podobe. Za to romanje smo želeli izkoristiti
prvomajske praznike. V nedeljo pred odhodom sem dal romarjem ta navodila: “Ne
pozabite, da gremo na romanje in ne na izlet! Gremo v tujo državo, zato bomo s
svojim obnašanjem delali čast ali pa sramoto svojemu narodu. Romanje je v letu,
ki je na poseben način posvečeno Mariji, saj bo v naši državi marijanski kongres.
Za nas je še bolj važno, ker gre župnija prvič v 200 letih romat v kraj, odkoder je
prišla Marijina podoba, ki jo častimo na našem oltarju. Romanje bo seveda poučno,
ker bomo spoznali nove kraje in način življenja ljudi. To potovanje mora koristiti
naši verski in splošni izobrazbi. Ne pozabimo, da bodo pri naši maši drugi romarji
gledali na nas, kako pojemo in odgovarjamo. Zato bomo imeli med vožnjo posebno
vajo za to. Ker v Maria Zell ni nobenega slovenskega duhovnika, sem povabil patra
Bogomira s Stare Gore, da se udeleži našega romanja in bo na razpolago za sveto
spoved že pred romanjem in v svetišču. Določeno je, da bomo imeli sveto mašo pri
milostnem oltarju dne 1. maja ob 17. uri, 2. maja pa ob 6. uri zjutraj.”
Romanje je bilo za naše ljudi pravo doživetje. Obudovali so lepo urejene hiše, vrtove
in pašnike, zlasti pa snago. V Marijinem svetišču pa pobožnost drugih narodov, saj
prihajajo romarji iz raznih držav. - Na stopnišču pred baziliko smo se fotografirali,
da smo ohranili spomin na to romanje v Avstrijo.
2. junija so prišli k nam romarji iz Bazovice pri Trstu z dvema avtobusoma. Vodil
jih je župnik Marijan Živic, moj nekdanji sošolec.
20. junija so prišli k nam romarji iz Ricmanj pri Trstu, iz tiste župnije, ki je pred
prvo svetovno vojno hotela prestopiti v pravoslavje.
6. julija smo se zbrali sošolci v Piranu pri župniku Vinku Črnigoju. Zanimive so
bile razprave o pastoralnih vprašanjih. Težave in razlike v verskem življenju v

22

Rafael, december 2017





mestu in na deželi.
25. julija je bila v župniji izredna slovesnost. Učenka 6. razreda Boža Bajt od
Melinkov in njena sestra Eda, učenka 3. razreda, sta bili krščeni. Starši so bili civilno
poročeni in v partiji. Z njimi sta živela stara mama in njen brat, ki je bil bolan. Tega
sem hodil obhajat vsak prvi petek. Deklici sta bili zelo dobri. Težko jima je bilo, ko
so drugi otroci po šoli ostali pri verouku, njima pa je bilo to prepovedano. Milost
Božja je začela delovati. Morda prav zato, ker je prišel Jezus vsak mesec v njihov
dom. Prva se je omehčala stara mama in sklenila, naj deklici hodita k verouku.
Neverjetno je, kako sta lepo dojemali in sprejemali ter se pripravljali na prejem
zakramentov. Slovesnosti svetega krsta in prvega svetega obhajila so se udeležili
tudi trije novomašniki: Ciril Bajt, Lojze Kobal in Ivan Likar. Bili so iz skupine “Klicarjev”, ki so nastopali s popevkami in kitarami. Pri slovesnosti je pel mladinski
zbor, na koncu pa je Lojze Kobal zapel nekaj popevk ob spremljavi kitar. Vsi trije
novomašniki so nato podelili svoj novomašni blagoslov.
Nekateri partijci so bili hudi name, češ, da sem jim s tem razbil celico. Tudi drugače
so nasprotovali, da bi z mladino pripravil kakšen nastop v dvorani, čeprav so me
mladinci prosili, da bi jih naučil kakšno igro. Vedno me je spremljal madež, da sem bil
zaprt in “sovražnik ljudstva”. Silno so se bali, da bi imel duhovnik vpliv na mladino.
2. avgusta je bil v Vipavi pogreb g. Podobnika, ki je bil dekan in ravnatelj semenišča.
Udeležilo se ga je nad sto duhovnikov, tudi iz ljubljanske in mariborske škofije, in
velikanska množica ljudstva. Bil je izreden talent, misijonar, glasbenik, popravljal
in obnavljal je tudi orgle.
22. avgusta smo imeli dekanijsko romanje (Kanal in Brda) v Benečijo k Devici
Mariji Vnebovzeti v Dreki. Odpotovali smo z desetimi avtobusi. Sprejel nas je g.
Zdravko Birtig, ki je bil takrat župnik v tej Marijini cerkvi.
5. septembra popoldne smo poromali še na Barbano. Za nekatere otroke je bilo
to posebno doživetje, ker so se prvič peljali po morju.
Cerkvica pri Sv. Genderci je bila zelo zanemarjena in celo oskrunjena. Zato smo
se lotili popravila: čiščenje, pleskanje, napravili smo nova vrata in pritrdili napis,
da je to sakralni objekt in kulturni spomenik, naj ga vsakdo spoštuje. 17. oktobra popoldne je kanalski dekan cerkvico blagoslovil in je bila zopet sveta maša.
Slovesnosti se je udeležilo kar lepo število ljudi, tudi iz Soške doline in Brd. S tega
kraja je čudovit razgled: Julijske Alpe, Sveta Gora, Stara Gora in vasice po Benečiji.
Cerkvica je bila med prvo svetovno vojno porušena in so jo obnovili leta 1927. Med
drugo svetovno vojno je bila zatočišče za vojake in skrivače. Pozneje so Brici, ki so
kosili travo, celo kuhali v njej.
1972
Obnovljeno župnijsko cerkev sem zunaj in znotraj fotografiral, ker sem želel
pripraviti razglednice. Kadarkoli so prišli romarji, so spraševali po spominkih in
jim nisem imel kaj dati. Pod župnikom Makucem so bile na razpolago preproste
črno-bele razglednice, ki so že davno pošle. Nove razglednice so po diapozitivih
izdelali v Vicenzi v tiskarni “Istituto S. Gaetano”. Poleg barvnih so naredili tudi
nekaj črno-belih. Vse stroške za razglednice je poravnala Pavla Bucik iz Milana.
Letnik 52/2, Božič

23







Začeli smo misliti na ozvočenje cerkve. Nakupili smo material in na praznik sv.
Jožefa so ljudje prvič poslušali pridigo po zvočnikih.
V letu 1971 je pasar Pezdirc iz Ljubljane pozlatil kelihe in patene za Marijino Celje,
Zapotok, Britof in Sv. Genderco. Za monštranco pa je posrebril le tri delčke, ki so
bili počrneli.
Mojster Gruden iz Ajševice je popravil harmonije v Zapotoku, Britofu in kapeli.
Ob zidu ladje pri Marijinem Celju smo betonirali pločnik, na pokopališču pa posuli
z gramozom vmesne poti med grobovi.
Za praznik Brezmadežne je bil izdelan nov mašni plašč bele barve.
5. julija so prišli ministranti iz vipavske in črniške dekanije. Bilo jih je 170 in z njimi
14 duhovnikov. Po maši so igrali nogomet, priredili so tek v vrečah in druge tekme.
Na dobrem zraku in ob lepem razgledu so se razživeli in pokazali svoje spretnosti.
Morali so odgovarjati tudi na razna vprašanja iz Svetega pisma.
Iz župnije smo 15. septembra poromali na Barbano in nato še v Videm, kjer je bil
evharistični kongres.
   1973
V novo leto 1973 smo stopili z načrtom za elektrifikacijo zvonov. Treba je bilo
plačati soglasje za trofazni tok in tega napeljati iz Liga v cerkev. To so napravili
električarji med 5. in 7. marcem. Z Mirenskega Grada so pripeljali železne traverze
za ogrodje zvonov. Med 12. in 17. marcem so bile vzidane. Treba je bilo sneti zvonove.
Aprila so bili zvonovi obešeni na novo železno ogrodje in mojster Clocchiatti iz
Vidma je sam uredil elektrifikacijo.
Za to leto je bila napovedana birma, zato smo se nanjo pripravljali z duhovno
obnovo. Vodil jo je jezuit p. Edi Boehm, ki je pred devetimi leti imel tukaj misijon.
Birma je bila 27. maja popoldne. Poleg tajnika Piriha so se je udeležili: prof. Kralj
iz Vipave, oba dekana Semič in Berce, Mirko Škarabot, Vinko Kobal, Silvo Rutar,
Karel Klinkon, Efrem Mozetič iz Vipolž in beneški duhovniki Cenčič, Lavrenčič,
Birtič in Markič.
Škof je bil zadovoljen. Čudil se je, da smo v teh letih toliko naredili. Zvečer sem ga
peljal v Kanal na koncert. Peli so pevci iz idrijske dekanije pod vodstvom Avgusta
Ipavca.
Leta 1973 je bila stoletnica enega zvona v Britofu. Bil je ulit leta 1873.
Zaradi priprave na birmo in raznih del pri cerkvi in v župnišču ni bilo nobenega
župnijskega romanja.
1974
V leto 1974 smo stopili z mislijo na misijon. Preteklo je namreč deset let od zadnjega
misijona, ki sta ga vodila jezuita patra Boehm in Demšar od 31. maja do 7. junija
1964. Za letošnji misijon pa sta obljubila salezijanca Franc Mihelčič in Janez Jenko.
Ker je bil pod na koru lesen, smo se bali, da ne bi popustili tramovi, ker so se pri
hoji nekoliko vdajali. Zato smo odstranili ograjo, betonirali in napravili betonski
podaljšek, da je več prostora za pevce.
Zanimala nas je tudi grobnica grofov Ravatta, ki so pokopani v prezbiteriju pod

24

Rafael, december 2017



glavnim oltarjem. Zato smo 25. aprila odstranili marmornato ploščo, da bi videli,
kaj je v grobnici. Ploščo smo dvignili s težavo, ker je počena. V grobnico vodi osem
stopnic. Videli smo ostanke krst, kosti in pet lobanj. Vse je bilo razmetano, kot bi bil
nekdo nekaj iskal. Očistili smo stopnice in grobnico zopet pokrili. Razbite kose plošče
smo zalili z betonom.
Na praznik vnebohoda, 23. maja, je nenadoma umrl dekan Mirko Berce v Kanalu,
star 57 let. Pogreb je vodil g. škof Jenko. Udeležilo se ga je 80 duhovnikov. Pokopan je
bil v Dornberku na željo sestre, čeprav so župljani želeli, da bi bil pokopan v Kanalu.
Bil je zelo priljubljen. Po vsej škofiji je vodil veliko misijonov, ker je bil dober pridigar.
Misijon smo imeli ob 200-letnici povečanja cerkve. Leta 1774 so namreč dogradili
ladjo, od prejšnje cerkve pa je sedanji prezbiterij. Od prvotnega prezbiterija pa je
sedanja zakristija.
K sporedu za misijon na zgibanki sem dodal kratek zgodovinski pregled z imeni
vseh duhovnikov, ki so tukaj službovali. Spored v ličnem tisku je prejela vsaka
družina.
Oba misijonarja sta bila znana po knjigah, ki sta jih napisala. Mihelčič je urejal
Sejavca, ki je marsikateremu duhovniku nudil osnutke za pridige. Jenko pa je izdajal
knjige z nabožno vsebino. Oba sta imela duhovni zaklad, da sta z lahkoto bogatila
poslušalce. Najraje so poslušali Mihelčiča. Po vseh vasicah sta obiskala tudi bolehne
in starejše. Med misijonom je bilo razdeljenih 883 svetih obhajil. Trajal je osem dni,
od 1. do 9. junija.
Svojega očeta sem večkrat peljal na Kapelo - Kostanjevico, kamor je šel najraje
k spovedi. Postal je že betežen, ker se je bližal devetdesetemu letu. Dne 27. julija
sem ga zopet peljal na Kapelo, kjer je opravil spoved in prejel sveto obhajilo. Izrazil
je željo, da bi rad videl, kje je Barbana. Peljal sem ga do Ogleja. Ko pa je stopil iz
avta, mi je rekel: “Pojdiva nazaj, da me ne pripelješ v nezavesti ali mrtvega.” Bila
je namreč vročina in je čutil, da ga duši. Kljub temu sem ga zapeljal do Gradeža, da
je med vožnjo videl, kje je Barbana. In ko sva se vrnila v Gorico ter prišla na našo
stran, mi je dal prepustnico in rekel: “Na, jaz je ne bom več potreboval!” Pretreslo
me je. In ko sem ga pripeljal domov, je želel videti polja in travnike. Zato sem ga
zapeljal k vsem njivam, da je videl, kako uspeva rast. Nisem mislil, da se poslavlja
od vsega. Kaj je neki premleval v svoji notranjosti? Brez dvoma je videl sebe, kako
orje, vola, ki vlečeta, oralo, za katerim se je opotekal, korenike, na katere nas je
opozarjal, naj jih poberemo, in meglico, ki je puhtela iz preorane zemlje. Ta dan
je bila sobota. Naslednji dan sem v Podbrdu pridigal g. Milanu Sirku ob srebrni
maši. Obenem sem bil dogovorjen s takratnim tolminskim kaplanom Dominikom
Brusom, da se povzpnemo z majhno družbo na Triglav. Dobili smo se pod slapom
Savice. Čez Komarčo smo se ob Triglavskih jezerih vzpenjali proti Doliču. Ker sem
čutil, da ne bo mogel dohajati mladih, sem se vrnil proti koči pod Bogatinom. In ko
sem naslednji dan prišel domov, sem zvedel, da je oče umrl. V torek je šel počivat
po kosilu in je zaspal. Moram priznati, da me ni prizadelo. Pred tremi dnevi je prejel zakramente, se poslovil od travnikov in njiv, ki jih je tako ljubil, in nato mirno
zaspal. Pogreb je bil 1. avgusta.
				
(N. d., 80-89. - Se nadaljuje.)
Letnik 52/2, Božič

25



Dobrote in nasveti:
JAJČEVCI (THE EGGPLANTS)
Jajčevce gotovo dobro poznamo ali kdaj
pripravimo, nekateri pa tudi ne vedo,
kako in kaj bi z njimi. Poznamo jih tudi kot
“melancane” (italijansko “i melanzzani”)
ali po angleško “eggplants”, pa na slovensko besedo “jajčevci, jajčevec” ne bomo
pozabili, saj je samo od nas odvisno, kako
bomo ohranjali slovensko besedo zanje, da
ne bo šla v pozabo. - Prvotni jajčevci so bili
beli, veliki kakor jajce, šele kasneje so se
razvili tisti z vijoličasto lupino in precej

večji sadeži, oblika in ime pa sta ostala.
Jajčevci surovi niso okusni, pa še nekaj jim moramo dodati, kadar jih pripravimo. Najboljši so pečeni ali ocvrti: posolimo jih in pustimo, da spustijo grenki
sok. Če jajčevce najprej posolimo, popijejo med pečenjem manj maščobe in niso
tako kalorični.
Posoljeni jajčevci naj stojijo pol ure, lahko več, nato jih položimo na cedilo
ali na poševno nagnjen krožnik, da sok sproti odteka. Rezine splaknemo pod vodo,
da speremo odvečno sol, in obrišemo s papirnatimi brisačami. - Jajčevcev običajno
ne lupimo, saj je tik pod lupino največ vitaminov.

a) GOLAŽ Z JAJČEVCI: Za 4 osebe potrebujejo: 750 g govejega ali svinjskega mesa,
300 g jajčevcev, sol, poper, 1 kg zrelih paradižnikov, 200 g čebule, 2 žlici masla ali
margarine, 2 stroka česna, ščepec sladkorja, 4 žlice mesne juhe, majaron, baziliko.
Jajčevce (neolupljene) narežemo na 1 cm debele rezine, posolimo in odcedimo,
oplaknemo in obrišemo, kakor je napisano zgoraj. Paradižnike prelijemo z vročo
vodo, jih olupimo in zrežemo na koščke. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo.
V posodi segrejemo maslo ali margarino in popečemo na koščke narezano meso,
da porjavi. Dodamo čebulo in strt česen, premešamo in prepražimo, nato dodamo
narezane paradižnike in ščepec sladkorja. Premešamo, prepražimo, zalijemo z juho,
dodamo majaron in dušimo v pokriti posodi 50 minut. Solimo in popramo po okusu.
Tik, preden je meso zdušeno, popečemo jajčevce v ponvi na maslu ali margarini,
da rahlo porjavijo na obeh straneh. Potresemo jih z narezanimi lističi bazilike in
pražimo še 1 ali 2 minuti. Pečene jajčevce popopramo, zložimo na meso. K tako
pripravljenemu golažu ponudimo dušen riž ali pa kruh.
b) MAKARONI Z JAJČEVCI: Za 4 osebe potrebujemo: 250 g makaronov, 40 g masla
ali margarine, 50 g slanine (bacon) - lahko prekajene; olje, 3 jajčevce, 400 g mesnatih
paradižnikov, 1 čebulo, 200 g sira ementalca, moko in sol.
Jajčevce operemo in narežemo na podolžne pramene, zložimo na cedilo in po-

26

Rafael, december 2017





solimo. Tako naj stojijo eno uro, da odteče grenki sok. V posodi segrejemo maslo ali
margarino, prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo na kocke rezano slanino
in ko zarumeni, še olupljene in na koščke narezane paradižnike.
Premešamo in kuhamo, da se paradižniki razpustijo in dobimo gosto omako.
Jajčevce oplaknemo, osušimo, povaljamo v moki in ocvremo v ponvi, da porjavijo.
Rahlo jih posolimo. - V veliki posodi skuhamo makarone, jih odcedimo in zmešamo
s paradižnikovo omako. Ognjavarno posodo namažemo z maslom ali margarino,
natresemo plast makaronov z omako, nato rezine jajčevcev, nanje nastrgan sir in
spet ponovimo postopek, dokler ne porabimo vseh sestavin. Na vrh potresemo sir,
dodamo koške masla ali margarine in jed popečemo v pečici. Zraven ponudimo
zeleno solato.
c) JAJČEVCI S SIROM: Za 4 osebe potrebujemo: 600 g jajčevcev, 1 limono, šopek
peteršilja, malo bazilike, 150 g grojerja ali ementalca, maslo ali margarino in sol.
Jajčevce olupimo, pokapljamo z limoninim sokom, narežemo na podolžne rezine
in posolimo. Pustimo jih stati eno uro, oplaknemo in obrišemo. Namažemo ognjavarno posodo. Peteršilj in baziliko sesekljamo in tretjino obeh začimb potresemo
po dnu posode, položimo plast jajčevcev, potresemo spet malo peteršilja in bazilike in povrhu sir. Postopek ponovimo, na vrhu naj bo plast sira. Potresemo koščke
masla, zalijemo s kozarcem mrzle vode in nagnemo posodo, da priteče voda prav do
spodnjih plasti v posodi. Posodo damo v pečico in pečemo pri 175 stopinjah toliko
časa, da povre voda in da se na vrhu zapeče zlata skorjica.
d) JAJČEVCI S KROMPIRJEM: Za 4 do 6 oseb potrebujemo: 250 g čebule, 500 g
jajčevcev, 500 g krompirja, 1 strok česna, 4 žlice olja, 1 žličko gorčice, nekaj poprovih
zrn, 2 žlički curryja in sol.
Čebulo olupimo in narežemo na obročke. Krompir olupimo in narežemo na 1 cm
velike kocke. Jajčevce olupimo in narežemo na prav tolikšne kocke. Krompir in
jajčevce damo v vodo, da ne potemnijo. V posodi segrejemo olje, na hitro prepražimo
česen, poprova zrna in curry, dodamo čebulo, krompir (ki ga prej odcedimo), jajčevce
in gorčico. Premešamo, solimo in pražimo v pokriti posodi 15 do 20 minut. Vmes
nekajkrat previdno premešamo. Tako pripravljeni jajčevci so lahko samostojna,
brezmesna jed, lahko pa so priloga k pečenemu mesu.
e) SOLATA IZ JAJČEVCEV IN BUČK: Za 6 do 8 oseb potrebujemo: 750 g jajčevcev, 3
žlice kisa, 3 lovorjeve liste, sol, 500 g bučk (zucchini), 750 g mesnatih paradižnikov,
100 g črnih oliv, 2 šopka mlade čebule ali eno veliko, milo čebulo, 375 g ovčjega sira,
baziliko, metine lističe, 1/8 l olivnega olja, kis in poper.
Jajčevce umijemo, obrišemo in narežemo po dolžine in na pramene, široke pol
centimetra. Zavremo 2 litra vode, prilijemo kis, dodamo lovorjeve liste in sol. V tej
vodi kuhamo (blanširamo) rezine jajčevcev 3 do 4 minute. Prekuhamo jih le po malo
hkrati, nato jih odcedimo. Bučke umijemo, obrišemo in narežemo na pramene kakor
jajčevce, posolimo in pustimo stati v pokriti posodi eno uro. Paradižnike zarežemo,
prelijemo jih z vrelo vodo, olupimo in narežemo na koščke, semenje iztisnemo. Olive
razpolovimo, odstranimo koščice. Čebulo narežemo na tanke obročke.
Bučke stisnemo in damo v skledo, dodamo jajčevce, paradižnike, olive, čebulo in
nadrobljeni ovčji sir. Solato zabelimo s prelivom, ki ga zmešamo iz olivnega olja,
Letnik 52/2, Božič

27







kisa, soli in popra. Previdno premešamo. Solata naj stoji v pokriti posodi na hladnem
dve uri, nato jo ponudimo s kruhom za lahko večerjo.
f) JAJČEVCI Z OREHI: Za 4 do 6 oseb potrebujemo: 4 do 6 srednje velikih jajčevcev,
sol, 1 čebulo, 200 g orehovih jedrc, 2 stroka česna, 2 žlici kisa, 1 žličko sladkorja,
1/4 litra mesne juhe (lahko iz kocke), 3 žlice olivnega olja, poper, muškatni orešček.
Jajčevce umijemo in obrišemo. Proti peclju jih narežemo na 1 cm debele rezine, ki
se na koncu stikajo, da nastane nekakšna pahljača. Damo jih v posodo, prelijemo z
osoljeno vodo toliko, da so pokriti in jih kuhamo v pokriti posodi 15 minut. Potem
jih odcedimo, damo na kuhinjsko krpo ali prtič, pokrijemo z drugim prtičem in jih
močno stisnemo, da so sploščeni.
Polovico čebule drobno sesekljamo, zmešamo z mletimi orehi, strtim česnom,
kisom, ščepcem sladkorja in soljo. Dobimo namaz, s katerim namažemo rezine zarezanih jajčevcev. Rezine spet stisnemo. Jajčevce nato zložimo v pekač drug poleg
drugega in zalijemo z mesno juho. Pečemo jih v pečici 15 minut pri 200 stopinjah.
Olivno olje in poper zmešamo. Pečene jajčevce še tople potresemo z nastrganim
muškatnim oreščkom, pokapljamo z oljem in poprom in pustimo, da se ohladijo.
Preden jih ponudimo, jih potresemo še z drobno sesekljano čebulo.
g) PRIKUHA IZ JAJČEVCEV: Za 4 osebe potrebujemo: 750 g jajčevcev, sol, poper,
3 žlice olivnega olja, 3 do 4 paradižnike, 3 žlice kisa, 3 žlice olivnega olja - za
paradižnike, ščepec sladkorja, 12 zelenih oliv, pol gomolja zelene, 1 pločevinko
sardelinih filetov.
Jajčevce umijemo in obrišemo, narežemo jih na 3 cm velike kocke, posolimo in
popopramo in pustimo stati 15 minut. Obrišemo jih do suhega, zlato zapečemo na
olivnem olju in počakamo, da se ohladijo. - Paradižnike olupimo in narežemo na
koščke. V kisu jih dušimo na majhnem plamenu 10 minut, da se zmehčajo, nato jih
pretlačimo skozi cedilo, zmešamo z olivnim oljem in sladkorjem, soljo in poprom.
Dodamo ohlajene pečene jajčevce, na koščke narezane olive, sesekljane sardelne
filete in grobo nastrgan zelenin gomolj. Premešamo in ponudimo ohlajeno, namesto
solate ali kot zelenjavno prilogo k mesu ali mesnim jedem.
h) OCVRTI JAJČEVCI S PARADIŽNIKOVO OMAKO: Za 6 oseb potrebujemo: 6
jajčevcev, sol, poper, 4 paradižnike, 1 čebulo, 2 žlici olja, strok česna, timijan, lovorjev
list, peteršilj, ščepec sladkorja in 1 dl mesne juhe (lahko je iz kocke).
Paradižnike potopimo za nekaj minut v vrelo vodo, nato jih olupimo in narežemo
na koščke. V posodi segrejemo olje, popražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo
zrezane paradižnike in strt strok česna. Premešamo, dodamo sol, poper, sesekljana
dišavna zelišča in ščepec sladkorja. Na majhnem plamenu kuhamo omako v nepokriti
posodi 45 minut, da se precej zgosti. Po želji jo potem pretlačimo ali pa zmešamo
v električnem mešalniku.
Jajčevce umijemo in narežemo po dolžini na tanke rezine. Posolimo jih in pustimo
stati pol ure, da odteče grenki sok. Nato jh oplaknemo in obrišemo s prtičem in zlato
ocvremo na obeh straneh na vročem olju. Odcedimo jih na papirnatih brisačah,
posolimo, popopramo in zložimo na pladenj. Lahko jih prelijemo s paradižnikovo
omako, ali pa ponudimo omako posebej. Tako pripravljeni jajčevci teknejo vroči ali
ohlajeni, lahko pa jih povaljamo v moki in stepenih jajcih in ocvremo.

28

Rafael, december 2017



i) POLNJENI JAJČEVCI Z MESOM: Za 4 osebe potrebujemo: 4 srednje velike jajčevce,
sol, poper, 3 žlice olivnega olja, 250 g mešanega mletega mesa, 1 srednje veliko
čebulo, 2 stroka česna, 1 dl mesne juhe, sol, poper, muškatni orešček, baziliko, 50
g sira, narezanega na kocke.
Jajčevce razpolovimo po dolžini. Prerezano ploskev potresemo s soljo in poprom
in pustimo 15 minut. Nato jih obrišemo s papirnatim prtičem, zložimo v ognjavarno
posodo, ki smo jo namazali z olivnim oljem, in jih pečemo v pečici 30 minut pri 200
stopinjah Celzija. Pečene izdolbemo in sredico zmečkamo z vilicami.
V posodi segrejemo olivno olje in prepražimo mleto meso. Ko porjavi, dodamo
drobno sesekljano čebulo in česen, premešamo in dušimo nekaj minut. Zalijemo z
juho, solimo, popramo, začinimo z baziliko in muškatnim oreščkom in prevremo,
da se omaka malo zgosti. Nato primešamo sredico jajčevcev, napolnimo izdolbene
jajčevce, potresemo s sirom in popečemo v pečici 5 minut.
J) ZELENJAVNA PLOŠČA: Za 4 osebe potrebujemo: 250 g mlete govedine, 2 žlici
olivnega olja, 1 čebulo, 2 papriki, strok česna, 1 dl rdečega vina, 3 ali 4 paradižnike,
1 jajčevec, 1 bučko, sol, poper, 2 žlici olja, 50 g nastrganega parmezana.
Na vročem olju prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo strt česen in na
pramene narezano papriko. Ko se paprika zmehča, zalijemo z rdečim vinom in
dodamo olupljene in na koščke narezane paradižnike. Omako kuhamo 30 minut
na majhnem plamenu in v nepokriti posodi. Potem jo zlijemo v namaščeno ognjavarno posodo.
Jajčevec in bučko narežemo na 1 cm debele rezine, jih posolimo in popopramo
ter pustimo stati 15 minut. Nato rezine obrišemo, povaljamo v moki in popečemo
na olju, da zlato zarumenijo. Rezine naložimo na omako v posodi, kakor strešnike.
Potresemo z nastrganim sirom in pečemo v pečici 15 minut pri 220 stopinjah.
N. N.
Pa Bog žegnaj!					
(Vir: revija Jana, 1983)

Letnik 52/2, Božič

29



Dobra volja naj velja!
SOŠOLCI IZ GIMNAZIJE so se pogovarjali, kje bi proslavili 10. obletnico mature.
“Gremo v restavracijo Ruševec. Tam so zelo luštne natakarice!” In so šli tja.
Za 20. obletnico so se spet odločili: “Gremo k Ruševcu. Tam je najboljša hrana in
postrežba!”
Leta so minila in prišla je 30-letnica mature. - “Kam gremo?”
“Gremo k Ruševcu, tam je najcenejša hrana in pijača.”
Čez 10 let so praznovali 40-letnico. “Kam gremo?”
“Pojdimo spet k Ruševcu, tam imajo nova okna, pa ni prepiha...”
Dočakali so zlati jubilej - 50-letnico mature. - “Kje bomo proslavili?”
“Eh, pojdimo k Ruševcu. Tam je hrana mehka, pa zrezki sočni, nekateri nimamo
zob...”
Za 60-letnico je bila samo še peščica živih. “Kam gremo?”
“Gremo k Ruševcu!”
“Odlično!” pravijo nekateri. “Tam še nikoli nismo bili!”
MAMICA VPRAŠA SINA: “Primož, kako je bilo v šoli?”
“Oh, mami, slabo. Dobil sem nezadostno pri zemljepisu.”
“Kako?”
“Učiteljica me je vprašala, kje je ekvator, pa ga nisem našel.”
“Seveda ne, če imaš pa tak nered v svoji torbi!”

MIHA IN GAJA, bratec in sestrica, sta bila sama doma in sta se igrala. Miha je šel
na stranišče in potem je stopil še na tehtnico v kopalnici.
“O,” pravi, “saj to pa nič ne boli!”
Gaja pride v kopalnico: “Zakaj bi pa bolelo?”
“Saj veš, kako se naša mami zmeraj dere, ko stopi na tehtnico!”
BINE IN FELIKS se pogovarjata ob šanku in pijeta pivo.
“Danes sem bil pri zdravniku. Z očali tehtam 79 kilogramov.”
“Kaj pa brez očal?”
“Ne vem, ker ne vidim!”

ZDRAVNIK PREGLEDUJE PACIENTA in pravi:
“Gospod, mislim, da je kriva pijača.”
“Nič hudega, gospod doktor, bom pa prišel takrat, ko boste trezni!”

NEKI DELAVEC JE RAZMIŠLJAL O DOPUSTU TAKOLE:
“Moja žena določi, kam bomo šli na dopust.
Moj šef določi, kdaj bomo šli.
Moja banka, koliko časa bomo na dopustu.”

DELAVEC PRAVI svojemu sodelavcu:
“Danas sam radio!”
“A res? Kje imaš pa anteno?”
30

Rafael, december 2017





SLOVENSKA DIPLOMATSKA
PREDSTAVNIŠTVA

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE
SLOVENIJE V CANBERRI:
Veleposlanica: gospa Helena Drnovšek - Zorko
(02)6290 0000, faximile (02)6290 0619.
Poštne pošiljke: Embassy of Republic of
Slovenia, 26 Akame Circuit, O’ Malley, ACT 2606.
http://canberra.veleposlanistvo.si
E-mail: vca@gov.si

“Slava Bogu,
mir ljudem!”
naj doni
nam vsem!

KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NSW
Častni konzul: g. Anthony Tomažin
Level 1, 4 Railway Parade, Burwood, NSW 2134
T: +61 2 9715470, F: +61 2 97154801

KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE QLD

p. Darko in
rojaki

Častna konzulka ga. Nevenka Golc Clark,
8 Otranto Ave., Caloundra, QLD 4551
T: 07 5438 1881, F: 07 5491 1606

0409 074 760

Pomoč bolnikom in umirajočim

SPREMEMBA NASLOVA

Če se preselite na drugi naslov, Vas prosimo,
da nam takoj sporočite vaš novi naslov.
Prav tako sporočite spremembo telefonske
številke, e-maila in drugo.

REVIJE, KI JIH TOPLO
PRIPOROČAMO ZA BRANJE
MISLI, izhajajo že 66. leto. List je ogledalo slovenskega življa v Avstraliji. Celoletna naročnina je
$60. Naslov: MISLI, P.O. Box 197, Kew VIC.
3101;  (03) 9853 7787; e-mail: misli@bigpond.
com, http://glasslovenije.com.au
DRUŽINA, ki je na razpolago v cerkveni veži,
prihaja po letalski pošti. Cena izvoda je $ 4.
Naslov: »Družina«, Krekov trg 1, p.p.95, 1001
Ljubljana, Slovenia; 0011 386 1 360 2830;
http://www.druzina.si

BRAT FRANČIŠEK, je glasilo Frančiškovega
svetnega reda v Sloveniji (FSR). Revija izhaja
šestkrat letno. Letna naročnina je $35.
Naslov: Prešernov trg 4, 1000 Ljubljana,  0011
386 1 242 9300, faximile 0011 386 1 2429 313
Letnik 52/2, Božič

31





Molitev k Svetogorski Materi Božji

Milostna Svetogorska Kraljica,
Mati in Varuhinja našega naroda,
tvoji materinski ljubezni
priporočamo
vse naše družine doma in po svetu.
Izprosi jim vere, zvestobe,
miru in ljubezni.
Kot dobrohotna Tolažnica
zaceli rane našega naroda,
da bomo živeli v popolnem
sožitju in spravi.
Izprosi nam moči Svetega Duha,
da bomo v vsem izpolnjevali
zapovedi tvojega Sina
in tako gradili nov svet
pravičnosti, svobode in ljubezni.
AMEN.
Kraljica Svetogorska, prosi za nas!
Letos 25.6.2017 smo praznovali 300-letnico kronanja Svetogorske Matere Božje.
Slovesno sv. mašo na Sveti Gori je vodil apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Juliusz
Janusz.
Svetogorska podoba je druga milostna Marijina podoba, ki je bila kronana
zunaj Italije.