Koliko inori do mladosti ima zgodnje soznanje lepoznanstva, in kakšne dolžnosti izvirajo iz tega za odgojitelja iu jczikoslovuega učenika. CDalje.) Naj bolje jo tisti zadeae, kteri hodi po sredoji poti. Odgojitelj aaj pripušča, da se otroci sozBanijo z lepozaaastvom; pregleduje Baj pa, kar si izbirajo; ojstro aaj pa tirja, da resnobno berejo; v jezikoslovaeBi poduku naj jih do Ije pripelje, da bodo okus in veselje le do Jepih in blagih reči iaieli; um in domišljija aaj se pa izobražujeta. Kdor tako, akoravao zgodaj bere, uiu braaje ae bode škodovalo, Biarveč mu bode koristilo, kakor saio poprej omenili. Kako ravaati, da se ta Bamen doseže, hočemo še oBieBiti. Pred vscm glejmo Ba to, da mladi bravec aičesar v roke Be dobi, kar bi ne aiogel razuaievati, ia kar ai preveč Bavskriž z okoliščinami, v kterih živi ali sme živeti. More v stanu biti, da razuBie to, kar je bral, kadar preniišljuje ali kadar biuačenik to pojasauje. Razuiue se pa saaio po sebi, da naj se niu čedalje težje reči podajajo. To je zeld važao in iaienitno. Ako ima naaireč bravec pred sabo braaje, kterega deloma ne razuaieva, se zgodaj aavadi, da težavno prezira, ia bere zgolj zavoljo zabave in ae preaiišljuje resaobno, ter spremljuje prigodbe le toliko, kolikor so se ena za drugo verstile in kolikor se vkup stikajo. Tak bravec se Be zaieai za slabosti svojega lastaega duha; aavadi se poverŠBosti ia pa tega, da ne razuaieva vsega, ter hiti naprej do lahke hraae. Ta Bavada pa ostaae za vse življeflje ifl je pogubljiva za vsak resaobfli uk. Naj tedaj učeaik tirja odgovor od vsakih takih bukev, ktere je učeacu v roke podal. Iz pervega naj ga io prigaaja, da resBobBo, pazao prebira. S tifli se pa spoaiifl ravao tako vterjuje, kakor se tudi z aasprotaim ravnaajem slabi. Taki pogovori naj se porabijo tudi za to , da se pojasBujejo bolj (aame reči, da se to , kar je posebao lepega, povzdiguje ia da se naznaBuje posamezBo, ;kar je vredBO, da se iz glave nauči. To pa velja pri otrocih kakor tudi pri bolj odrasčenih. Kolikor stareji je bravec, toliko več naj se od njega tirja; aaj se vselej pove, kako ga je braBje ganilo ia zakaj mu je branje dopadlo; ali zakaj da inu ai dopadlo. Praša naj sam sebe, ali ga pri pesniških izdelkih oblika ali zaderžaj ali oboje skupaj mika, aaj razločuje bovo od tega, kar mu je že zBaao, ia aaj tako vse prešiae. Pri podučivBih spisib aaj se pred vsem ozira na logiko , Bačert ali osoutek aaj serazložuje, doba in naj inieaifaiše resaice aaj se spoaiinu vtiskujejo. Ce pa spisi domišljijo zbujajo, kakor so aa priaieri aovele, historični romani,— nastaja poglavitna reč, da se zaačaji priaierjajo ia da se opazuje, če so dosledaje aarisaoi. Kadar se pa zgodoviaske osebe v misel jeailjejo, aaj se vprašuje, kaj zgodoviaa pove in naj se priaierja, je li to resaično , kar je pisatelj govoril. Znaao pa je, da so ljudje, kteri kaj premišljujejo, od aekdaj tako brali, ia tudi daadanašaji tako bero , ker takšaega braaja so se navadili; mladost pa se mora tega še le aaačiti. To ima pa ravao poglavitea aaraeB jezikoslovnega poduka po našili šolah biti, naj bodo že Ijudske ali učeae šole. Ako se pri jezikoslovBeai poduku ta naineii doseže, potem zgodoje branje lepozaanstva ai več škodljivo, ib vsi drugi Bameai združeai s tim podakom dosežejo se toliko gotovej.se. Le potreba je, da se v jeziku paaietBO podučuje. Kar pa takaj od jezika govorimo, misliaio le aa aiaterfii jezik, in vse pravila tukaj rečene veljajo posebflo za tega. tD,ij. prih.)