ZASANJANOST
IGO   GRUDEN
Gledam vsako jutro, vsak večer na drevo, cvetoče kraj potoka; mimo njega gre voda nemir, a nobena zanj ni pregloboka, kot si v meni ti in mi na dnu tvoj odsev še v snu vso noč trepeče: val za valom mimo tebe teče, v meni preko tebe brez miru.
IZ MUZIKALNIH PROBLEMOV
DRAGOTIN  CVETKO
I.
Kakor vedno v zgodovini, kadar je čas pognal razvoj, se je tudi danes pojavila v glasbeni umetnosti vrsta najrazličnejših načelnih in izkustvenih problemov, ki se dotikajo središčnega bistva glasbe same. Pojmovno so jih razlagali teoretiki vsak z vidika svojega naziranja, zaradi česar ni bilo in tudi ni nekakega enotnega pogleda na njihovo jedro. Med njimi eden najvažnejših pa je vsekakor problem tkzv. moderne glasbe, se pravi najnovejših poizkusov kompozicijske gradnje glede na sredstva in stil.
Izraz »modema« je mnogo preveč pomanjkljiv, da bi mogel označiti smisel in smoter novih glasbenih hotenj. Tudi je premalo določen v ljudskem besednem zakladu, da bi mogel pojasniti novi razvoj ter ga širši krogi, prav tako oni, ki pripadajo (vsaj formalno) inteligenčnemu sloju, prečesto razumevajo napačno. Zdi se mi, da veliko bolj točno označuje in opredeljuje navedeni pojem izraz »sodobna«, ki se z »moderno« v obče uporablja jočem smislu ne krije. Prav ta »sodobna« pa je naletela v muzi-kalnih in izvenmuzikalnih krogih na močan odpor takoj, ko se je pojavila in so njeni prvi produkti s težavo dosegli prve izvedbe. Doživela je isto kot slična stremljenja v slikarstvu, kiparstvu, literaturi in arhitekturi sedaj in vedno v času novih razvojnih faz. Kritiki in poslušalci so ji očitali, da pomeni degeneracijo, dekadenco in kar je še besed, ki izražajo kvalitativno padanje ali zastajanje v umetnosti. Nastalo je važno vprašanje: ali je to vobče še glasba, in če je, kako jo moramo pojmovati.
Razvoji so si načelno vsi bolj ali manj podobni. Lahko so evolucionalni ali revolucionarni: vsi v svojem začetku zavračajo dotlej veljavne vrednote in hočejo uzakoniti nekaj povsem novega, kar bi ne imelo s preteklostjo nobenih skupnosti. V tem pogledu je med obema vrstama razlika le ta, da prvi izvršijo prehod počasneje, zmerne je in zato manj opazno, medtem ko so drugi bolj udarni in ne izbirajo poti, po katerih nameravajo doseči
36