M eteIko V slovenskem slovstvu. 55. Novo slovensko pismenstvo je razločeval Metelko v štiri dobe tako, da „1. doba se začne s Truberjem in seže do Tora. Hrena ali od 1. 1550 do 1. 1612. To je doba krivovtirstva. — II. s Tom.Hrenore do P. Markota ali do 1. 1765. To je doba pravovčrstva. — III. s P. Markotom zato, ker je on pervi začel deželske in posvetne reči — bukve za kratek čas — pisati; do zdaj so namreč Slovenci razun slovnic in slovarjev le duhovske ost?ge bukve pisali. - IV. s Kopitarjem, ker je s svojo slovnico 1808 pravi pot pokazal, po kterem se da slovenščina zboljšati in zlepšati, in tako nalogo storil, iz ktere se je slovenščina, četudi le počasi in čez več let, pa vendar stanovitao in srečno noter do zdaj razvijala in razcvitala". BNa Kranjskem, piše v Pismenici dalje, čeravno na kraji ali koncu slovanskih narodov (kakor ime Kranj J) krajina — Granzland — pove). ') Kranjjcodkraj, kakor dolenji od dolej, gorenji odgorej, tadanji od tadaj itd. se je slovensko pismenstvo narprej začelo razvijati in razcvčtati. Da so se nektere nemške in laške besede v slovenščino od bližnjih sosčdov vrinile, se ob pomisleku zveze s sosedi ni čuditi; ali čuditi se je, da se to v veči osegi ni zgodilo, da dvojno števijo, da nektere besede, ki so se pri vsih druzih Slovanih že zdavnej zgubile, tukaj še živč, in da se je slovenščina memo vsih druzih slovanskih narečij vender le v nar veči čistobi ohranila. Slovčnščina nima nobenih terdib skladov soglasnikov, njčne besčde se včči del z glasniki končajo, in v zadevi njenega ji skorej prirojenega lepoglasja ji bližnje sosedstvo Italije ni v kvar. Res je sicer, da nekteri Slovani, postavim: Serbljani in Dalmatinci v elovenščini lepoglasja pogrešajo, to pa prav za prav le tako dolgo, do* kler se njih sluh našega pogostnega polglasnika ne navadi. Polglasnik, ki smo ga iz staroslovenščine zvesto ohranili, varuje naš jezik prevelike njehkote, in mu daje veči moč v govorjenji. Ravno po premembi mnogoterih samoglasnikov v polglasnik in tega spet v druge glasnike, kakor tudi soglasnikov v soglasnike, razodeva naš jezik polnoto življenja in gibanja v sebi: odpisati je p stiv (rižast) od tod posterv; od mikati je m-čta (imaginatio) od tod tudi presnujkati se (serpere); b«k od bučati zob od zebsti (v starem pomčni raztergati); od kisel (kys«l) kvas; od ksrniti kvar itd. Posebnosti glasov. Skorej ne bo preveč tukaj v zgledih pokazati mnogoteri izrek: a) samoglasnikov, b) soglasnikov. a) Pri izreki nekterih glasnikov glas ali na dolgo ali na kratko povzdignemo, in to povzdigo, ki jo naglas imenujemo, zaznamvamo z (*) ali (*) nad glasnikopi: vas pa vas; ravna, ravna; lasa, lasd; sladka, sladka; dolga, dolga; tako, tako; fgra, igra; prodam, proddm; dajo, daj6; na pos6do, na posodo itd. Glasnike z dolgo povzdigo tudi imenujemo zatčgnjene, in s kratko povzdigo predtčgnjene in glasnike brež povzdige brezn^glasne. Veči razloček delamo nad o in še veči nad e; ker ta dva glasnika ločimo v zadevi glasa in naglasa. Predtegnjen o imamo v: potop, kolovoz, berlog itd.; zategnjen : potopa, kolovoza, berloga itd. Tudi predtegnjen pa v zaddvi glasa razločen o je v: otrok, bob, bok, konj itd.; zatdgnjen: otroka, boba, boka, konja itd. Ne tedaj po naglasu ampak po glasu (ker sta oba zategnjena) se ločita: bodem, bodem; gospoda, gospoda; rnoli, moli itd. Po glasu je e visok, globok ali polglasen; po naglasu pa zategnjen ali predtdgnjeu, če ni breznaglasen. Visoki e se v izreki bliža glasu i, kadar je ž njiin stopljen, sicer se pa pred ali za njim glasi; ker teb razločkov ni mogoče z latinskimi pismeni zaznamvati, smo prisiljeni druge pridjati: s predglasnim i: pet, tek, svet, čtda, omečem, gospe, prertdil itd. z zaglasnim i imajo, kar je vsakemu Slovencu znano, drugi pomen: p<?t, tek, sv<?t, čcda, omeCem, gospe> prendil (verdunnt) itd. Visoki e s predglasnitn t* preide v globoki e: svet, posvetiti; r-kel, rekla; tekel, tekla; postcljeni, postelji; peljem, pelji; odenem, odeni itd. visoki e z zaglasnimipa preide v polglasnik: sv tvati, sv (; grh, gr šiti; Bntg, Rnaiin; potnba, potr^bovati; cena, c?niti; svt-t, svetiti itd. Drugi Slovani so e v i preminili: dite, dilo itd. Ribničani pa v aj: dajte, dajlo itd. e so pa obderžali ali pa v e preminili: č i& ali čeda, r.p, rep itd. Globokieje 1. zategnjen: nesem*), berem, tččein itd. 2. predtegnjen: odprem, zažgem, kmet itd. 3. breznaglasin: kašljem, zibljem, nošen itd. Polglasni e je tudi 1. zategnjen: t?rda, k?s«n. sk^dnja itd. 2. predtegnjen: tird, pirt, smšrt itd. 3. breznaglasin: tardo, sv^tlo, p;sam itd. V enozložnih besedah glasnik radi predtegnemo, in vsak predtegnjen t' ali u preide v «: d'm, b'k, kr h itd. V večzložnih besedah ga pa z.itdgnemo in spet i ali u razločno izrečemo: ditna, bika, kruba itd. Ravno tako velikrat tudi breznaglasin i ali u v govorjenji v ¦¦¦ preminimo, in kadar ga zatdgnemo, vselej laliurazločno izrečemo: jšz^k, jezika; kožah, kožuha itd. V enakih prigodkih se tudi e v ¦ in <¦ v e premini: hl b, hl ba; sn g, snaga; človsk, člov ka; kraet, kmeta; zet, z<ia itd. Na Dolenskem in tudi na Štajerskem se u v nekterih krajih kakor ju v nekterih pa kakor u izgovarja : bjuča, biiča; kjupil, kupil; kjuril, kiiril; krjuha, kriiha itd. namesti buča, kupil, kuril, kruha itd. b) Izmed soglasnikov je sosebno treba vediti, kako se l izrekuje; ta soglasnik je kakor tudi n, kadar ima v pisanji / za seboj, topljent. j. Ij, kakor tudi nj, se v en glas izrekujeta: ljudje, kralj, Ljubljana itd. Sicer pa je l čist: lep, leča, lipa itd. Ta l premine gorenci pred a, o in « v »: pvatno, masvo, Vuka itd. namesti platno, maslo, Luka itd. V t6 naključbi pišejo Poljaki svoj debeli ali presekani l; kadar pa pred a ali o tega l ne pišejo, je gotovo namesti a ali o pri nas e: lato pri nas leto, lat pri nas let. Kjer Poljak pred u l piše, je gotovo Ij pri nas: lubič pri nas ljubiti. Na dolenskem pred a, o in u čist l izrekujejo : skala. Vendar se pa tudi v nekterih krajih na dolenskem sliši kakor poljski pres&ani l: skafe. Sicer se pa veči del na Kranjskera l prevl ») Oba 6 v zategncm in nčsera ela zategnjena pa s tcm razločkom, da v t ntegnem je viedki, v nescm pa globdki e. Nektcri zaznamvajo visoki e z (VJ in pieejo : zategnem. To pa meni ni kaj všeč, in sicer zato ne, ker 1. ta kljukica ie nad debelimi sičniki, potcm pa še nad c, enito in lcpoto pisanja kali; in 2. tudi razločka med predglasnim in zaglasnim i ne naznani. Clo napčno je pa, kakor se v nekterem pisanji najde, to kljukico nad breznaglasen e devati, kakor: človek itd. Po mnji misli bo nar bolje visoki zategnjeni c z C') >n globoki zategnjeni e 7. (¦>) zaZDamvati: lategncm, nžsem itd. ; nad breznaglasnimi glasniki pa nadnaglasnike opuBČati, tedaj ne: pesem ali pesem, tirden ali terden, ampak pčsem, terden itd. soglasniki in na koncu besed kakor » izrekuje: dolg, poln, polh, dal, vzel, učil itd. Kaj posebnega je tudi to, da na Gorenskem na koncu besed dprav tako kakor angleški terdi th ali pa *v Novogreškem, in vnekterih krajih kakor s izrekujejo: hus, ters, gospos itd. namesti hud, terd, gospod itd. Goltnike g, h, k na gorenskem pred e in i veči del v debele sičnike tudi v ptujih besedah premine : štenže (pa tudi noje), muše, tače itd, namesti štenge, noge, muhe, take itd. Nekteri pa v tem nastopu ftkakor tj ali kakor Dalmatinski ch izrekujejo. V ptujih besedah se f velikrat v c, b ali p spremini: veršt, bakla, Štepanja vas. Nekteri na dolenskem f v h premine in pravijo: Habjan, hajmošter namest Fabjan, fajmošter. Nemci pa nam nasproti naš b v f spremine: Ljubno Laufen, Bistrica Feistric, Žabnica Safnic itd. Domača popaka je pa, de nekteri b na koncu besed ali pa pred k in t v f premine: bof, bofki, droftine namesti bob, bobki, drobtine. Tako tudi h namesti d pred k: rehko, glahko ali gvahko namesti redko, gladko; ali pred e in i l namesti v: bukle, v cerkli, na gvali nese itd. namesti bukve, v cerkvi, na glavi nese itd. Na koncu besed nekteri g kakor k ') izreko, nekteri ga pa v h. spremine: roh, sneh, prag namesti rog, sneg, prag itd. Nekteri hribovci bolj na notranjskem sploh namesti g izrekujejo mehki h Pemcem enako: holob, blava, noha itd. namesti golob, glava, noga itd. ') Mehke soglasnike: b, d, z, i in g na koneu besed ali pred terdimi soglasniki iigovarjamo sploh terdo: golob, 6ad. gladko. mraa, nizko dež, teiko. prig itd. ktkor folop, sat, jlatko itd.