S SEJ
1ZVRŠNEGA
SVETA
O naših ekonomskih odnosih s tujino
Obširna in analitična je informacija o stanju ekonom-skih odnosov s tujino, ki jo je pripravil komite za gospo-darstvo in družbeno planiranje, o njej pa je tekla razpra-va tudi na občinskem izvršnem svelu.
Slednji zagotavlja, da se v razvojnih planih večina OZD vključuje v zunanjetrgovinsko menjavo na podlagi potreb po zagotavljanju uvoza, manj pa kot neka potreba razvoja. Zatorej je v OZD nujno okrepiti vlogo izvoza v razvojnem smislu in sicer v smislu celovitosti, od kadrov, tehnologije, kvalitete proizvodov do organiziranosti ustreznih strokovnih služb v posameznih OZD. V zad-njem času se je problem plačevanja uvoza še zaostril in je zato pričakovati velike težave pri zagotavljanju uvožene-ga repromateriala in opreme. Nujno je potrebno storiti vse napore, da se tudi sistemsko razmere izboljšajo. To pa pomeni, da je z izvoznimi stimulacijami in oblikova-njaai tečaja potrebno ekonomsko motivirati OZD za izvoz in se s tem približevati cilju izboljšanja plačilnc bilance in zmanjševanja zadolžitve v tujini. Ob tem je izvršni svet še zlasti opozoril tudi na negativni vpliv zaostajanja plačil, tako na ugled OZD v tujini in s tem povezanim poslabšanjem pogojev za nabavo blaga na tujem trgu.
S temi sklepi bo izvršni svet seznanil tako OZD kot tudi pristojne republiške organe.
In kaj nam povedo številke?
Lani je bil obseg blagovne menjave s tujino za dobro sedmino večji kot leta 1985, kar je predvsem posledica večjega uvoza. Lanski izvoz pa je komajda dosegel izvoz iz leta popreje. Izvoz v prvih dveh mesecih tega leta pa ne dosega lanskega. Lani je bila stopnja pokritja uvoza z izvozom 89 odstotna, letošnji podatek pa je boljši, 115 odstoten. Delež izvoznih prihodkov v celotnem obiin-skem prihodku občine je lani znašal 4,4 odstotka kar jc slabše od podatka za leto 1985 ko je le-ta znašal 5,6 odstotka. Kar 84 odstotkov celotnih izvoznih prihodkov občine predstavljajo prihodki industrije. OZD, ki beleži-jo največji delež izvoznih prihodkov so: DO Livar TOZD Livarna barvnih kovin (45,390), DOIGO (31.290), DO
Iskra Merilna elcktronika (35,590), DO Hoja TOZD Galanterija Podpeč (34,790). Med 38 izvozniki na kon-vertibilno tržiščc v občini je le 11 organizacij v letu 1986 prcseglo raven iz lcta 1985. Na to odstopanjc od načrto-vanih ciljev v veliki mcri vpliva nerealen tečaj dinarja.
Nedvomno pa drži tudi ugotovitev, da je samo vključe-vanje v OZD v mednarodno menjavo dela pomemben dejavnik nadaljnjega tehnično-tehnološkega razvoja. To liustrira tudi podalek, da je bila leta 1985 v občini zabele-, žena 49 odstolna odpisanost osnovnih sredstev, pri oprc-rni pa je bil odstotek višji - 79. Zmanjševanje zastarelosti opreme je zatorej nujno, še posebej v industriji.
In kako mednarodno menjavo zajemajo OZD v svojih planskih dokumentih? Ob pregledu planov 30 izvoznih organizacij je bilo razvidno, da uvozno in izvozni strategi-ji le~te ne posvečajo dovolj pozornosti. Izvoz je omenjen le v srednjeročnih programih DO Plutal, DO Hoja, DO Tobačna tovarna, DO HP Kolinska TOZD Vinocet, DO Ilirija-Vedrog in DO Iskra Merilna elektronika.
V zadnjih letih pa je bil storjen na področju izvozno. znanstveno raziskovalnih organizacij velik korak. kar je povezano tudi z napredkom pri pridobivanju sredstev za nakup uvožene opreme.