O Lenčici.
77 Janica, li Marica,                        To pravljica je, all ta
kaj, če še pesem bi zapeli                nam, bratec, peti se ne da !
o Lenčici, ki je odšla
v gozd temni po stezici beli,            <-e si izrnišljamo laii,
da bi suhljadi si nabrala,                ko slaba vest nam za porednost
ko mati bolna je ležalal                  °>>eta kazen, zdaj še mi
storimo nekaj za naprednost
A v gozdu vrlo deklico                    ;n si zložimo pesem sdmi
pozdravile so dobre vile,                  o vilah, Lenčki in nje mami! nabrale ve/ic, na glavo
ji butarico naložile . . .                      Odšli so v solo — v senčni gajt
Nosila Lenčica iežko /e,                   o Lenčici pojo sedaj . . . doma pa vzrla, da zlato je. —
Fr. Rojec   .