Štaierske vesti. MARTIN SKLOPŠEK- Iz Laškega trga je došla žalostna vest, da je v novi deželni bolniščnici v Gradcu umrl tovariš Martin Slopšek, nadučitelj na Reki pri Laškem trgu. Rojen je bil v Pišecah leta 1878., torej mu je bilo komaj 37 let, ko je zatisnil za vekomaj svoje oči. Učiteljišče je dovršil leta 1897., definitivno pa je bil nameščen leta 1901. — vse sama mlada leta, obilo dobrega obetajoča — a tako hitro vse uničeno, ko se še ni moglo razviti v plodoviti moški zrelosti!... Žalost nam zaliva srce, ko moramo čuti v teh strašnih časih kar naprej — ta in ta naših je končal... Koliko pa nas še ostane naposled? ... Kaj bo z našim osirotelim šolstvom? ... Badi ti, ljubi tovariš Martin, trajen spomin v naših srcih! —š— Iz Vurberga prl Ptuju poročajo: Štajerski cesarski namestnik je podelil nadučitelju Franu Ž i h r u za 441etno službovanje na ljudski šoli častno kolajno. Tovariš nadučitelj je s 1. decembrom t. 1. vpokojen. Služboval je na Vurberški šoli 42 let. Naj bo ponosen na to odlikovanje, ki je javno priznanje njegovega neumornega dolgoletnega dela na polju ljudske prosvete. Želimo tovarišu nadučitelju, da še doživi mnogo zdravih srečnih let v zaslužnem pokoju! —š— Odlikovanje po junaški smrti. Tovariš učitelj Mirko Kovačič iz Selnice ob Dravi, o čigar junaški smrti na južnem bojišču smo poroeali zadnjič, je bil po smrti odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne. —š— Iz Ljutomera nam pišejo: Ranjen je bil na italijanskem bojišču praporščak Fran L u k n a r , učitelj pri Sv. Juriju ob Ščavnici. En dan prej je biliše odlikovan z bronasto kolajno. —š— Jarenina v Slovenskih goricah. To vam je bilo čvičkanja in žvrgoljenja, kakor kadar priletijo lastovke nazaj, veseleč se, da je prernagan njih sovražnik — zima! Naši fantje Jareninčani so odhajali pod vodstvom svojega nadučitelja Jožefa Čonča kot prostovoljni strelci k c. kr. polku prostovoljnih strelcev v Maribor. Bilo je 14 junaških mladeničev; nadučitelj jih je odbral iz svoje čete »vojaških mladostnih predvaj«. Voz so imeli lepo okrašen s svežim štajerskim zelenjem; podoben je bil upanosnemu pomladanskemu gnezdu, krog katerega se sliši braneči »čiv, čiv«, če ga sovražnik ogroža. Pa so klicali, da gredo Italijanom polento solit. — Ko pa so prišli v Maribor, stavim, da bi se vsak jokal, če bi ga bili odslovili nazaj domov. Tovariš nadučitelj jim je še položil za slovo lepih vodilnih naukov v potno torbico ter jih opominjal, naj bodo vredni tovariši slavnih slovenskih vojakov. V spomin pa jim je še izročil pesemco, ki jo je sam (razen prvih treh kitic, ki so narodne) sestavil nalašč zanje. — Tako vzgaja in vnema slovensko učiteljstvo mladino v teh hudih in resnih časih za cesarja m domovino. — Da, tudi mi Slovenci hočemo z Avstrijo živeti ali umreti. Mi trdno verujemo v Avstrijo in njeno pravičnost in da, ko se vrne ljubi mir, se bo mogla veseliti ona z nami in mi z njo. —š— Udeležba pri vojnera posojHu na Štajerskem. C. kr. štajerska namestnija razpošilja listom dcpis, v katerem izvaja, da se je podpisalo vojnega posojila na Štajerskem 271 milijonov kron; od tega zneska odpade na podpise pri bankah in hranilnicah 232 mili]onov kron. Tudi učenci raznih šol v.deželi so podpisali precejšnje zneske; učenci državne gimnazije v Celju so podpisali 44.778 K. — Koliko so podpisale slovenske šole, nam ni znano. Gotovo pa je tudi ta znesek lep. —š— Iz Trbovelj. Tudi Trbovlje ne smejo zaostati za drugimi večjimi kraji, kar se tiče domovinske ljubezni in patriotične požrtvovalnosti. Koliko tisoč kron se je že nabralo in odposlalo v vojne namene, o tem sploh nismo ničesar poročali, ker samo že čut, da smo storili svojo dolžnost napram državi in cesarju, nas navdaja z zadovoljstvom. Sedaj pa smo dobili s posredovanjem neumornega župana in šolskega ravnatelja Gust. Voduška tudi obrambni ščit, ki je postavljen na javnem prostoru v lepo okrašenem šotoru — nasproti Krammerjevi trgovini. V nedeljo je bilo slovesno zabijanje žrebljev. Po navduševalnem nagovoru županovem na zbrano mnogoštevilno občinstvo je zabil dva zlata žreblja v imenu trboveljske ob- čine sam župan, podžupan Krammer v svojem imenu in v imenu gasilnega društva. Inženir Krasnigg v imenu rudokopa, nadporočnik Reisner kot zastopnik vojaške oblasti, nadporočnik Armič iz Ljubljane, ki je bival ravno tukaj — v svojem imenu, župnik Časl v imenu župnijskega urada, Marta Plavšakova v imenu učiteljskega osobja dekliške šole v Trbovljah. Potem se je vrstilo drugo občinstvo, in marsikatera stara mamica ie s tresočo roko zabila žrebelj za domovino, ki jo tam v daljni tujini brani njen ljubljeni sin. Tudi šolska mladina ni zaostala, in razredi se kosajo med seboj, kateri bo zabil več žrebljev. Tako so n. pr. na dan godu rajne cesarice Elizabete zabili učenci 5. razreda deške šole v Trbovljah 16 železnih žrebljev po 60 vin., kar je vsekako lep zgled domovinske ljubezni od strani našega nadebudnega naraščaja. Drugi bodo seveda še prišli. Tudi v Trbovljah bodo imeli pozni zanamci spomin na našo neomajno ljubezen do domovine. —š— Umrl je v Celju bivši nadučitelj v Šoštanju, Franc Hernaus, 77 let star. Blag mu spomin! Ivan Kryl. Iz Ljutomera nam pišejo: Tukaj je umrl v sredo, 15. deccmbra, v 74. letu svoje starosti mnogozaslužniv obče priljubljeni in spoštovaTii učitelj realke, to variš I v a n K r y 1. — Služboval je na tej šoli polnih 45 let ter bil ustanovnik in duša vseh narodnih društev še v svoji) visoki starosti. — Časten mu spomin! —š— Vzpored in snov za domoliubne slavnosti. P. n. društvom na deželi in šolam, ki nameravajo prirediti kako patriotično slavnost, katere čisti dobiček je namenjen oskrbi ranjenih vojakov ali pa se sicer položi na oltar domoljubja, je pripravljen šolski ravnatelj Anton Kosi v Središču sestaviti brezplačno primeren vzpored ter dati na razpolago tudi za te namene potrebno snov. Navesti je samo, v kakem obsegu in s kakimi močmi se namerja prirediti siavnost. —š— Poziv slovenskim glivoslovcem, da bi mi izvolili poslati svoj naslov. Več pismeno. — Span Anton, učitelj v Slov. Bistrici. —š— Iz ljudskošoiske službe na Štajerskem. Imenovane so: prov. učiteljica ! na šestrazredni ljudski šofi v Dobovi, Marija Gajškova, za definitivno učiteljico istotam; suplentinja na ljudski šoli v Št. Martinu pri Slovenjem gradcu, Marija Vranjekova, za definitivno učiteijico na štirirazrednici v Kapeli; suplentinja na trirazrednici v Prihovi, Antonija Rezabkova, za definitivno učiteljico istotam; prov. učiteljica na šestrazrednici pri Sv. Tornažu, Ivana Jagodičeva, za definitivno učiteljico istotam. Stalni pokoj je dovoljen nadučiteljici na dekliški šoli za okolico v Slovenjem gradcu Mariji Cuntarovi in def. učiteljici na ljudski šoli v Crešnjevcu Emi'liji Pirnatovi. ki se ji je obenem izreklo priznanje deželnega šolskega sveta za njeno uspešno službovanje. —š— Leitersberg-Krčevine pri Mariboru. Po velikodušnih podporah nam je bilo že nekaj let mogoče preskrbeti ubožnim otrokom naše šole gorko juho in kruh v zimskih mesecih. Pomožni odbor je sklenil tudi letos nadaljevati človekoljubno | delo, ki je sedaj potrebnejše, kakor Ie kdaj. A nemogoče je brez dobrohotne, vsestranske pomoči. Z ozirom na mnogovrstna pobiranja v prid vojne oskrbe si pa odbor ne upa obračati se v posebnih prošnjah do naših dobrotnikov, ampak si dovoljuje le tem potom nujno prositi, naj plemenita srca ne zabijo naših lačnih, prezebajočih otročičev, ki sredi zimskega mraza nimajo niti najpotrebnejšega, mnogokrat niti koščka kruha. Blagohotne darove sprejema baronica Twickl v Krčevinah — Burg Meierhoi — in krajni šolski | svet Leitersberg-Krčevine.