Abbonamento postale gruppo 2/50% -Tednik/settimanale -Poste Italiane Spa - Spedizione in abb. postale - 45% - art.2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine-TAXE PERCUE- TASSA RISCOSSA -33100 Udine-ITALY-cena 1,20 € ‘Kakuo ratat Slovenj v 50 minutah’, smiešna pa tudi riesna predstava SS G Burjanka: liep praznik kulture STRAN 5 STRAN 8 naš časopis tudi na spletni strani * •, www.novmatajiir.it imatai ur tednik Slovencev videnske pokrajine št. 39 (1916) Čedad, sreda, 14. oktobra 2015 Kuo ratat Beneški Slovenj v501iet„ Če bi paršla na pamet kajš-nemu od naših, od Benečanu, tista gledališka predstava, ki je bla v saboto v Špietre (šlo je za koprodukcijo med Slovenskim stalnim gledališčem, kulturnim društvom Raz/se-ljeni an Glasbeno matico, napisal so jo Sabrina Morena, ki je tudi režiserka predstave, Martina Kafol, Martin Lis-siach an Danijel Malalan), bi biu Sigurno naslov malo drugačen: ‘Kuo ratat Beneški Slovenj v 50 lietih, an nie še za-dost...’. V primerjavi s taržaško predstavo more bit bi bla tista beneška nomalo manj smiešna, pa buj granka. Bi muorli na primer povie-dat publiki, ki na pozna našo realnost, kuo so se nieki Benečani po uojski an do naših cajtu boril za soje pravice an za ohranit sloviensko besiedo an kulturo na naši zemlji. Bi muorli povediat, kuo po adni strani je nastala an rasla an še rase dvojezična šuola v Špietre, kjer se učenci učijo slovienski izik pa tudi naše lepo sloviensko narečje, v razi-jantah sevieda, po drugi pa, kuo je še donas težkuo stuort adnim zastopit, de adan izik vič, ki ga znaš, je bogatija, de obedan necje vsilt nič obed-nemu, de gre samuo za pravico j udi, ki necjejo pozabit tiste, kar so bli, pa tudi ne za-priet vrata za tiste, kar lahko bo. Ben, bi na teu bit tist avtor, ki bi muoru napisat telo dugo an ne nimar veselo zgodbo. Buojš gledat an poslušat Danijela Malalana, ki se nam store smejat ne malo, kar nam prave, de če adan cje zaries ratat Slovienj, al manjku zastopit kaj se dogaja v slovien-skem svietu v naši deželi, lahko tuole nardi v manj ku adni uri. Petdest liet bi bli zaries previč... (m.o.) VSI UUUUUKI TUTTI GLI APPUNTAMENTI D> stran _ pagina 9 Posnetka z akademije “Na svoji poti”, s katero je SKGZ obeležila svoje 60-letno delovanje. Za njen doprinos k uresničevanju temeljnih interesov Slovencev v Italiji je Zvezo odlikoval predsednik Slovenije Borut Pahor (spodaj) Slovenska kultumo-gospodarska zveza je še živa in uspešna Ob 60-letnici njene ustanovitve smo se pogovorili s predsednikom Rudijem Pavšičem venci na Videnskem vse bolj krepili in širili svoje delovanje. Ob jubileju smo se pogovorili s predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem, kije vodenje Zveze prevzel pred osemnajstimi leti, potem ko je slovenska manjšina doživela hudo gospodarsko krizo. “Takrat je veliko ljudi, tudi v našem krogu napovedovalo, da bo SKGZ izginila. Z ostalimi člani ekipe, kije prevzela njeno vodenje, pa smo bili prepričani, da Zveza ni na koncu svoje poti. In to smo tudi dokazali.” beri na 6. strani Slovenska kultumo-gospodarska zveza je v petek, 9. oktobra, slovesno obeležila 60-letnico svojega delovanja. Naša najstarejša krovna organizacija je bila namreč ustanovljena v Trstu leta 1954, v Gorici pa leto kasneje. Ustanovitev je sledila podpisu Londonskega memoranduma, po katerem je bilo tržaško ozemlje cone A dokončno priključeno Italiji, organizacija pa je nastala z namenom, da se povežejo in okrepijo dejavnosti med Slovenci v Italiji na področjih kulture, gospodarstva in civilne dražbe nasploh. V tistem obdobju so tudi Slo- SKGZ prejela Red za zasluge Republike Slovenije Na slavnostni akademiji ob 60-letnici njenega delovanja je predsednik Slovenije Borut Pahor SKGZ odlikoval z Redom za zasluge za njen prispevek k uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti v naši deželi. beri na 6. strani A Cividale un work-shop dove si è parlato del Parco del Natisone e delle esperienze di Stregna e Savogna Le Valli del Natisone e del Torre nel nuovo Piano paesaggistico Il Piano paesaggistico regionale come insieme di strumenti operativi in grado di pro-muvere il territorio. In questo senso quindi - secondo l'assessore regionale Maria-grazia Santoro - il progetto del ‘Parco del Natisone’ e le esperienze pilota avviate nei comuni di Stregna e Savogna rispondono perfettamente alla nuova logica di pianificazione, in grado di mettere insieme le esigenze di tutela di interessse pubblico con diversi settori dell'economia, in primis il turismo. È quanto emerso durante il workshop, tenutosi nella sala consiliare di Cividale lo scorso 12 ottobre, incentrato proprio sul Piano paesaggistico di cui si sta dotando la Regione e in particolare sui paesaggi delle valli del Natisone e del Torre. leggi a pagina 3 Il corso del Natisone nei pressi di Vernasso ì l Alberane, progetto di centrale idroelettrica Costo dell’operazione: 3 milioni 800 mila euro. Non male, come investimento. È quello prospettato da una ditta di San Dorligo della Valle - Dolina interessata a realizzare una centrale idroelettrica sul-l’Alberone, nel territorio comunale di Savogna. In merito la Regione ha chiesto un parere al Comune. leggi a pagina 4 I__________ _____________________I Appunto “Il Tarano è figlio della terra e della pietra del Carso italiano e del Kras sloveno: assurdo che lo stesso vino prodotto sulla stessa terra debba avere due nomi diversi in omaggio a un confine che non esiste più.” Cristiano Shaurli, assessore regionale all’agricoltura 2 Frattura nel centrodestra in consiglio comunale Cividale: non passa lo statuto dell’Uti, maggioranza divisa Opere di difesa da frane, interessati tre Comuni Ci sono anche tre Comuni delle valli del Natisone tra quelli interessati da un intervento della Giunta regionale del Friuli Venezia Giulia che, su proposta dell'assessore all'ambiente Sara Vito, ha approvato la scorsa settimana una delibera che ripartisce 5,121 milioni di euro per la realizzazione di opere di difesa da fenomeni franosi in vari Comuni regionali. Si tratta in totale di 17 interventi che non presentano carattere di estrema urgenza (che sono di competenza della Protezione civile regionale), ma che risultano necessari al fine di garantire la tutela della pubblica incolumità, sia dei centri abitati sia di infrastrutture ‘puntuali’ (insediamenti produttivi e siti turistici) e ‘lineari’, quali le reti stradali. Le opere oggetto della delibera riguardano anche i territori comunali di Drenchia (bivio di Clabuzzaro), Gri-macco (strada Clodig-Trusgne) e San Leonardo (frazione di Osgnetto). Le assegnazioni di risorse sono state fissate in base a parametri oggettivi come il grado di pericolosità (situazione idrogeologica, sismicità), l'entità e la natura dell'evento calamitoso (frana, esondazione, valanga) e la consistenza delle realtà minacciate (centro abitato, case sparse, viabilità, corso d'acqua). L'esistenza di fenomeni franosi era stata segnalata dagli enti comunali e le situazioni di pericolo sono state verificate dal Servizio geologico regionale. La frattura nel centrodestra del consiglio comunale di Cividale ha determinato la mancata approvazione dello statuto dell’Uti del Natisone proposto dal commissario ad acta Anna Moro. Gli otto voti a favore del testo (sei i contrari e tre gli astenuti) non sono stati infatti sufficienti a raggiugere il quorum dei due terzi dei consensi necessario per l’approvazione del testo. Nel corso della seduta del consiglio dello scorso 12 ottobre, si è quindi palesata soprattutto la spaccatura nel fronte forzista della maggioranza. A favore del testo hanno votato i consiglieri di opposizione del Partito demcratico, lo stesso B allodi e gli assessori Giuseppe Ruolo, Angela Zappulla (eletti con la lista Forza Balloch) e Flavio Pesante (Udc). Contro la proposta invece, oltre a Domenico Pinto (sui banchi dell’opposizione con la lista Rinascita), il gruppo consiliare della Lega Nord e i consiglieri Roberto Novelli e Davide Cantarutti di Forza Cividale. Astenuti i consiglieri di minoranza degli Indipendenti. A certificare la rottura in seno alla compagine di centrodestra è stato l’intervento di Novelli, all’opposizione anche in consiglio regionale. Ancor prima di enunciare le ragioni di merito circa la propria contrarietà al testo, Novelli ha attaccato il primo cittadino ‘reo’, a suo dire, di aver accolto la proposta (avanzata dal consigliere Pinto) sull’inversione dell’ordine del giorno che ha anticipato la discussione sullo statuto dell’Uti. “Avevo chiesto che quest’assemblea fosse posticipata di un’ora visto che ero impegnato stamattina in commissione sanità in Regione” ha dichiarato Novelli, giunto in aula dopo l’inizio del dibattito. “Ritengo quindi l’inversione dell’ordine del giorno uno sgarbo personale del sindaco che ha agito in modo che il mio intervento su questo tema venisse quasi voluta-mente censurato”. Le spiegazioni di Balloch sul punto (“Sta sbagliando completamente indirizzo, ci siamo assicurati che la riunione in commissione fosse terminata e abbia- mo iniziato la seduta con mezz’ora di ritardo per garantirle la possibilità di partecipare”) non sono servite a rassicurare Novelli. Che, ribadendo il punto, ha poi annunciato il proprio voto contrario allo statuto, accusando di antidemocraticità il metodo seguito dalla giunta Serracchiani (“a prescindere dal voto di oggi lo statuto sarà approvato comunque, eventualmente da un commissario nominato”). Ma criticando aspramente anche nel merito la legge di riforma degli enti locali, per la irrilevanza che avranno le opposizioni nelle assemblee dei sindaci e per il mancato risparmio che produrranno le 18 “miniprovince” per le casse regionali. Pur critici nei confronti della riforma, gli assessori Ruolo e Pesanti hanno dichiarato di voler votare a favore del testo per l’impegno profuso dal sindaco Balloch che - hanno spiegato -, pur non condividendo la riforma, ha contribuito a realizzare il miglior statuto possibile per i cittadini di Cividale. “Sulla mia scelta si è fatta molta dietrologia - ha affermato in sede di replica il sindaco - ma è sta- ta chiara fin da subito la mia contrarietà alla legge che istituisce le Uti. Con il mio impegno nell’assemblea dei sindaci per la realizzazione dello statuto però, ho prediletto, per senso di responsabilità, la scelta di realizzare lo scheletro che guiderà il lavoro dei prossimi dieci anni dell’amministrazione di Cividale.” Kaj se dogaja v Sloveniji Lani pod pragom tveganja revščine živel vsak sedmi prebivalec V soboto, 17. oktobra, bo mednarodni dan boja proti revščini. Razglasila gaje Generalna skupščina združenih narodov decembra 1992. Revščina je svetovni problem, saj po oceni Svetovne banke v skrajni revščini živi več kot milijarda ljudi v državah v razvoju. Pri absolutni revščini gre predvsem za pomanjkanje dobrin in storitev, nujno potrebnih za življenje, na primer hrane, pitne vode, bivališč, osnovne zdravstvene oskrbe in osnovnega izobraževanja, piše v sporočilu Statističnega urada RS (Surs). Statistični uradi evropskih držav pa merijo relativno revščino. Predpostavljajo, da so revne tiste osebe, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. V Sloveniji je po podatkih Sursa lani pod pragom tveganja revščine živelo 14,5% ali 290 tisoč ljudi, kar pomeni vsak sedmi prebivalec. To je nekoliko pod povprečjem Evropske unije, kjer je pod pragom tveganja revščine (podatki Eurostata z dne 6. oktobra 2015 se sicer nanašajo na leto 2013) živel vsak šesti prebivalec (približno 16,6% ah 83 milijonov ljudi). Stopnja tveganja revščine je bila v Evropi najnižja na Češkem (8,6-odstotna), najvišja pa v Srbiji (24,5-odstotna). Več kot 20-odstotno stopnjo tveganja revščine so poleg Srbije imele še Španija, Litva, Bolgarija, Romunija, Grčija in Makedonija. Italija je imela 19,1-odstotno stopnjo tveganja revščine (pod pragom je živelo 11.648.000 ljudi). Slovenija je bila v tem pogledu primerljiva s Švico, s katero se uvrščata med države z razmeroma nizko stopnjo tveganja revščine. Nižji delež relativno revnih je imelo 11 držav od 33, ki izvajajo raziskovanje o dohodkih in življenjskih pogojih. Pri tem pa je treba poudariti, daje slovenski prag revščine na primer precej nižji od švicarskega. Po podatkih Sursa namreč slovenski ne dosega niti tretjine švicarskega. V Sloveniji je prag tveganja revščine znašal leta 2013 približno 7.100 evrov, tako daje imelo kar 18 evropskih držav višji prag. Najnižji prag je bil v Makedoniji (1100 evrov), najvišji pa na Norveškem (25.700 evrov). V Italiji je bil letni prag tveganja revščine 9.440 evrov. V standardih kupne moči, ki upošteva razlike v ravni cen med državami, jev Sloveniji ta prag odgovarjal 8.500 SKM. V Italiji je bil prag 9.134. Če upoštevamo še stopnjo materialne prikrajšanosti, ugotovimo, da je bila ta leta 2013 v Švici 0,7-odstotna, najvišja pa je bila v Bolgariji (43%). V Sloveniji je bil delež resno materialno prikrajšanih oseb približno na sredini in pod povprečjem EU28 (9,6 odstotka). V letu 2013 je znašal 6,7 odstotka, v 2014 pa 6,6 odstotka, so še zapisali v Sursu. V Italiji je bila ta stopnja 12,4-odstotna. Stopnja resne materialne prikrajšanosti pove, koliko oseb si ne more privoščiti vsaj štirih od naslednjih devetih elementov: plačila najemnine ah hipoteke, rednih stanovanjskih stroškov, odplačevanja kreditov; primerno ogrevanega stanovanja; poravnave nepričakovanih izdatkov v višini mesečnega praga tveganja revščine; mesnega ah enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan; enotedenskih letnih počitnic za vse člane gospodinjstva; osebnega avtomobila; pralnega stroja; barvnega televizorja; telefona. kratke.si FMI, la spesa pubblica per la sanità è relativamente alta Secondo il Fondo monetario internazionale i risultati delle cure e deh’assistenza sanitaria in Slovenia sono soddisfacenti, ma il sistema necessita di interventi di risparmio. La spesa pubbhca per la sanità, già relativamente alta, potrebbe aumentare dal 6,3% ah’8,2% del Pii entro il 2060 a causa deU’invecchiamento deha popolazione. La Slovenia ha l’aspettativa di vita più alta (71 anni) nell’Europa centrale, deh’Est e del Sudest e spende anche il 30% in più per la sanità rispetto agli stati con entrate paragonabili. Le ultime misure hanno portato però al calo dei prezzi per i medicinah ed hanno ridotto i bilanci degli ospedah. Ogni abitante della Slovenia produce 55 kg di rifiuti alimentari I dati, relativi al 2014, sono stati pubblicati dall’Ufficio di statistica statale sloveno prima deha giornata mondiale deh’ahmentazio-ne (16 ottobre) che dal 1979 sensibihzza anche sulla fame nel mondo, un problema che riguarda quasi un mihardo di persone. Quest’anno inoltre, la giornata coincide con i 70 anni dall’istituzione deha FAO. Secondo l’Ufficio di statistica statale sloveno, una famiglia composta da quattro persone scarta ben 6 etti di cibo al giorno. I rifiuti alimentai! vengono prodotti per il 68% dahe famiglie, per il 18% nehe scuole, asih, ristoranti, ospedah o case di riposo, e per il 14% in altre attività. Assenteismo mai così basso, aumentano le assenze da stress lavoro-correlato In Slovenia le assenze da lavoro hanno raggiunto nel 2014 la percentuale più bassa (4%) degli ultimi 50 anni, ma secondo Eurofound la Slovenia è il paese deh’Ue con la maggior percentuale di over50 che lavorano anche quando sono malati. Inoltre, in base all’analisi promossa dal Ministero del lavoro nell’ambito deha campagna “Un ambiente lavorativo sano 2014-2015: limitiamo lo stress per dei posti di lavoro sani”, aumentano in modo aharmante le assenze da stress lavoro-correlato. Nel 2014 sono stati 7.112 i lavoratori (per una media di 26,3 giorni a testa) affetti da stress lavoro-correlato. Nel 1998 erano 2.591. Un affare da record per l’azienda Pipistrel Si tratta del contratto più importante firmato in 26 anni di attività per l’azienda di Ajdovščina che si è aggiudicata il bando dell’esercito indiano per 194 aerei scuola (ne produrrà 6 o 7 al mese) che fornirà alle Forze aeree indiane (IAF), aha Marina indiana (IN) e ah’Accademia nazionale dei cadetti (NCC). Pipistrel si è imposto su altre dieci aziende. Il direttore Ivo Boscarol, nell’esprimere la propria soddisfazione per il successo ottenuto, ha sottohneato che grazie a questo affare l’azienda ha già garantita, per i prossimi due anni e mezzo, la vendita deha metà deha capacità produttiva. 3 Vsi Slovenci v tujini skupaj na portalu državne televizije Slovenci v sosednjih državah Domov Novice Kotiček za jeziček Povezave Kontakt Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. »Ločene poti - skupna prihodnost" 12. oktober 2015 ob 08:28 Raznolikost jezikov in kultur spada k ciljem EU, spoštovanje manjšinskih pravic k njenim vrednotam. MR] Srečanje slovenski društev v Rabcu 5. oktober 2015 ob 13:51 Člani vseh slovenskih društev na Hrvaškem so se v soboto srečali v Rabcu. Na svoji poti 12. oktober 2015 ob 08:02 Slovenska kultumo-gospodarska zveza želi igrati vlogo protagonista in sooblikovati obmejni prostor v sodelovanju z italijansko manjšino v Sloveniji in drugimi, saj je medetnična interakcija in... Festival jabolk v Porabju 9. oktober2015 ob 10:13 Foto: Silva Eory "Smo na drugi strani. Smo na vseh straneh. In smo na enem mestu!" To je slogan prenovljenega portala Slovenci v sosednjih državah (svsd), ki so ga v torek, 6. oktobra, predstavili v prostorih Televizije Ko-per-Capodistria v Kopru ob prisotnosti vodje regionalnega RTV centra Dragomira Mikeliča, predstavnika Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejana Podgorška ter zastopnikov medijev in društev, ki sooblikujejo njegovo vsebino. To so novinarji slovenskega uredništva in ustvarjalci slovenskega programa Deželnega sedeža RAI v Trstu, novinarji dnevnika Primorski dnevnik, ustvarjalci slovenskega programa na Dežel- nem sedežu ORF Celovec, ustvarjalci časopisa Porabje, člani Društva Porabske mladine ter člani slovenskih društev na Hrvaškem. Portal www.rtvslo.si/svsd, kot je na predstavitvi povedala njegova urednica Barbara Kampos, je stičišče informacij in ponuja dostop do pestrega dogajanja med Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Prispeva k širitvi skupnega slovenskega kulturnega prostora, obenem pa, kot je bilo povedano na predstavitvi, tudi k zavedanju osrednje Slovenije, da Slovenci zunaj meja države so in so dejavni. Portal je odprt, je dejala Barbara Kampos, in v soustvarjanje vsebin se lahko vključijo tudi dru- gi subjekti. Zelo je pregleden, razčlenjen je v štiri poglavja po državah, sprotno objavlja aktualne novice, urejeno so na njem zbrane vse oddaje, ki jih koprski regionali center RTV namenja Slovencem v sosednjih državah, svoje mesto ima tudi arhiv vse- ______________________Več»______________ bin.. Portal je prilagojen novemu načinu uporabe spleta in vsem mobilnim napravam. Na njem je možno v živo poslušati kar štiri radijske postaje: Radio Koper, Radio Trst A, Slovenski radio ORF in Radio Monošter. Nenazadnje ima portal izjemen pomen tudi za gojitev slovenskega jezika. Temu je namenjena tudi rubrika Kotiček za jeziček, v kateri študenti koprske slovenistike Fakultete za humanistične študije odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Parco del Natisone e progetti di Stregna e Savogna al workshop di Cividale sul Ppr Valorizzazione e sviluppo sostenibile, il piano paesaggistico ‘guarda’ alle vallate Il Piano paesaggistico regionale come insieme di strumenti operativi in grado di promuvere il territorio. In questo senso quindi - secondo l'assessore regionale Ma-riagrazia Santoro - il progetto del ‘Parco del Natisone’ e le esperienze pilota avviate nei comuni di Stregna e Savogna rispondono perfettamente alla nuova logica di pianificazione, in grado di mettere insieme le esigenze di tutela di interesse pubblico con diversi settori dell'economia, in primis il turismo. È quanto emerso durante il workshop, tenutosi nella sala consiliare di Cividale lo scorso 12 ottobre, incentrato proprio sul Piano paesaggistico di cui si sta dotando la Regione e in particolare sui paesaggi delle valli del Natisone e del Torre. Durante la prima parte del convegno, dopo i saluti del sindaco della città ducale Stefano Balloch e del direttore della Soprintendenza Archelogica della Regione Luigi Fozzati, Chiara Bertolini (Direttore del Servizio tutela del paesaggio e biodiversità), Mauro Pascolini (Direttore del dipartimento di Scienze umane dell'Università di Udine) e Francesco Ma-rangon (ordinario del Dipartimento di scienze economiche e statistiche dell’Università di Udine) hanno illustrato obiettivi, linee guida e struttura del Piano paesaggistico, frutto della colabora-zione della Regione, di concerto con il Ministero dei beni e delle attività culturali, con l'Università di Udine. Diviso in tre parti (statutaria, strategica e di gestione) il piano raccoglie tutte le disposizioni in materia di beni paesaggistici stabilendo i criteri, territoriali ed urbanistici, per la loro gestione. Da realizzarsi, favorendo la creazione di reti, secondo il principio della sostenibilità (anche del turismo). Rispondono già alla filosofia del Piano - come ha affermato l'assessore Santoro - i progetti del Par- Alcune immagini del workshop sul Piano paesaggistico regionale. All’incontro ha partecipato anche l’assessore Marìagrazia Santoro (nella foto qui sotto) ili | Mi pp?*1 |§F ÀM' ’/v co del Natisone (presentato dalla presidente dell'associazione Claudia Chiabai) e le iniziative avviate nei comuni di Stregna e Savogna illustrate dal sindaco di Stregna Luca Postregna. Dopo la sottoscrizione della carta di intenti sul Contratto di fiume - ha spiegato Chiabai - da parte di tutte le amministrazioni comunali attraversate dal Natisone (compreso il Comune di Caporetto in Slovenia) “ci proponiamo ora di sollecitare tutti i livelli istituzionali per poter accedere alle linee di finanziamento europeo (Med ed In-terreg) in modo da procedere (entro i prossimi 18 mesi) alla fase di elaborazione del piano d'azione. L'obiettivo del progetto - ha spiegato - è quello di costruire uno scrigno in cui tutte le eccellenze del territorio possano essere valorizzate seguendo un modello di sviluppo sostenibile anche dal punto di vista turistico. Il rilancio economico della zona in questo modo favorirebbe anche la creazione di nuove opportunità di lavoro”. Secondo Postregna (ai lavori del convegno ha preso parte anche il sindaco di Savogna Germano Cen-dou) il “futuro del paesaggio delle valli del Natisone” passa attraverso la tutela e la valorizzazione della biodiversità - soprattutto delle praterie di montagna - prodotto dell'equilibrio fra uomo e natura. “Il senso di soffocamento dei cittadini e l'abbandono della montagna” che oggi caratterizzano le valli possono essere contrastati grazie ad alcuni strumenti messi a disposizione dalla legislazione regionale se adeguatamente finanziati: la tutela dei biotopi naturali e la legge (10/2010) per il recupero dei terreni incolti. Alcune azioni in questo senso -ha ricordato il sindaco di Stregna - sono state già avviate: nel comune di Savogna da alcuni anni sono stati destinati 90 ettari per il pascolo dei bovini, a Stregna è nata invece un'associazione fondiaria, uno strumento con cui è possibile ovviare al problema della parcellizzazione fondiaria e delle multiproprietà. 4 Pust v Marsine, Ruoncu v J an Camimvarhu na video Nedieja, 11. otuberja, je biu za-ries pomemben dan za Tarčet, saj zjutra je parbližno 200 atletu letalo na gorski tekmi, ki jo je organi-zu Gsa Pulfero, zvičer pa je pod-bunieški kamun napravu predstavitev videa ‘Antichi carnevali e riti senza tempo - Stari karnevali in brezčasno obredi’, ki je nastau v okviru čezmejnega projetka ZborZ-birk. Video je napravlo podjetje Primalinea iz Pordenona, pred-stavli so ga že poliete na festivalu Folkest v Spilimbergu. Na začetku je župan Camillo Melissa poviedu, deje dielo vključeno v tiste pobude, ki želijo ohranit an valorizat stare navade v naših dolinah. S projektom ZborZbirk sta v podbunieškem kamunu že od-parta dva muzeja, adan v Bijačah, drugi v Čarnimvarhu. Sevieda je Od te čeparne roke Mirko Clavora, Romeo Pignat an Camillo Melissa v Tarčetu VALU DEL NATISONE ANTICHI CARNEVALI " E RITI SENZA TEMPO NEDISKE DOLINE STARI KARNEVALI IN BREZČASNI OBREDI trieba modro pomislit kuo narest, za daržat odparte tele prestore. Po pozdravu kamunskega odbornika za kulturo Mirka Clavore je Romeo Pignat, avtor besedila an režiser od videa, poviedu, kuo je telo dielo nastalo. Za predstavit tradicional- ni pust Marsina, Ruonca an Čar-negavarha je nucu amaterski material (med drugim posnetke Giacinta Iusse an Nina Specogne), do-dau je pa še svoje posnetke s katerim je predstavu zgodovino, kulturo an naravo Nediških dolin. A Ieronizza un progetto per una centrale idroelettrica Una ditta del comune di San Dorligo della Valle - Dolina, la Su-nex 2, ha presentato agli uffici regionali uno studio per la realizzazione di una centrale idroelettrica sull’Alberone, nel territorio comunale di Savogna. Lo ha reso noto il sindaco Germano Cendou nel corso dell’ultimo consiglio comunale. Si tratterebbe di un investimento notevole, pari a circa 3 milioni 800 mila euro. La Regione ha richiesto un parere al Comune in merito alla realizzazione dell’opera. Cendou fa sapere che il proge-to verrebbe realizzato a Ieronizza, nei pressi dell’ex mulino, zona che evidentemente è considerata inte- ressante sotto l’aspetto della captazione dell’acqua per uso energetico. Il sindaco comunque sottolinea che “vi sarebbero limiti precisi alla captazione delle acque e l’impianto, costruito a fianco della struttura già esistente dell’Acquedotto Friuli Centrale, prevede un bassissimo impatto ambientale. La turbina non sarebbe rumorosa e la condotta raggiungerebbe il ciglio della strada comunale, il cui manto in quella zona verrebbe rifatto a carico della ditta.” Al Comune, particolarmente impegnato nella ricerca di fonti alternative di energia (un progetto di centralina a Cepletischis è stato ‘congelato’ ma potrebbe essere re- , . - .. -■'V,. .. - A ..y; - cuperato), potrebbero arrivare anche ulteriori benefici, sui quali l’amministrazione, in casi di approvazione del progetto, si confronterà con la ditta. “A breve è previsto un incontro in Regione per far valere gli interessi del Comune, in ogni caso riteniamo che i vincoli ambientali siano ferrei e su quella base il nostro ufficio tecnico ha dato un parere favorevole alla proposta,” conclude Cendou. Ieronizza, frazione del comune di Savogna Il MATAJUR E LA SUA GENTE | Giuseppe Osgnach Joško In caserma dividevo tutto con i miei compagni che si meravigliavano e mi domandavano dove mai trovassi quel ben di Dio. Non nascosi loro mai nulla. Dopo un po’ di tempo, però, notai che i miei commilitoni italiani mi invidiavano e si chiedevano come mai io riuscissi ad ottenere ciò che loro non riuscivano ad avere. Questo, insieme con la mia ostinatezza, probabilmente contribuì a farmi trasferire così lontano. GIUSEPPE OSGNACH-JOŠKO I più maltrattati nell’esercito erano gli sloveni della Slavia Veneta. Molte ne erano le cause, ma la principale era data dal fatto che la maggioranza non conosceva l’italiano o lo conosceva assai male. In particolare, i giovani della montagna erano spesso piacevole oggetto di bonaria derisione. Tutte le volte che qualche beneciano cercava di raccontare o di spiegare qualcosa, gli capitava di intercalare parole slave. Questo fatto provocava ilarità per cui il poveretto si confondeva, arrossiva e restava umilmente in silenzio. Spesso litigavo con gli anziani, i maggiori responsabili delle provocazioni e delle derisioni. Sebbene poi si vendicassero con me, non mancavo mai di difendere i diritti dei miei confratelli più deboli. Nell’esercito mi battevo dunque per i diritti dei deboli, e lo feci fino al mio trasferimento. Ma non tutti i mali vengono per nuocere: così ho potuto visitare tutta l’Italia, conoscerla e imparare parecchie cose. Anche gli altri beneciani hanno avuto il primo contatto con il mondo esterno, grazie o a causa della guerra. Fino ad allora essi avevano sempre vissuto sul suolo natio do- ve, eccetto che a scuola, avevano parlato sempre e soltanto il loro dialetto locale. Nei loro paesi ben raramente compariva qualche italiano. In alcuni villaggi montani della Slavia, fino ad allora, nessun italiano aveva mai posto piede, eccetto i carabinieri. Ora, indipendentemente dalla loro volontà, i bene-ciani vennero a trovarsi fra gente sconosciuta che parlava una lingua diversa. E sconosciuti erano loro gli usi ed i costumi della gente, in particolare la loro mentalità ed il loro temperamento. In breve: i miei compatrioti beneciani, durante l’ultima guerra, si trovarono a vivere all’esterno del loro mondo, senza potercisi orizzontare. La loro spontaneità e semplicità, caratteristiche apprezzabili nella loro piccola patria e nella cerchia familiare, all’esterno erano motivo di derisione. Di uno sloveno della Benecia, in una situazione del genere, si potevano intuire un profondo travaglio spirituale ed un senso di inferiorità, determinati dalla consapevolezza di trovarsi in un gruppo di coetanei rispetto ai quali non godeva degli stessi diritti, benché condividesse con loro gli stessi disagi o gli stessi sacrifici nel tempo di guerra. Non solamente alcuni di noi, ma tutti noi bene-ciani provavamo inconsciamente questi sentimenti. Ci rendevamo perfettamente conto del fatto che ci trovavamo tra gente che non era la nostra, gente che parlava una lingua ufficialmente classificata ‘nostra’, ma che pochi di noi conoscevano bene ed ancor meno sapevano parlare bene. SOLDATO IN VARIE PARTI D’ITALIA Come già detto, venni trasferito a Civitavecchia, alla Scuola guastatori, istituita nel 1941: era un tipo di scuola militare del tutto nuovo. Ben presto, dopo l’arrivo alla scuola, mi nominarono responsabile della cucina. Qui i miei compagni erano in maggioranza meridionali: ragazzi bassi, tarchiati, dalla carnagione scura, molto semplici, simpatici ed ospitali. Non era raro il caso che mancassero alcuni generi alimentari, principalmente carne e zucchero, generi che la popolazione civile otteneva con la tessera annonaria. (61 - continua) 5 Kuo lahko ratat Slovienj v sa-muo petdesetih minutah? Naloga nie lahka, pa adan more an jo pomislit, se na vie... Recimo, deje buj lahko, če živiš v Tarstu al pa tam blizu, saj imaš vič možnosti an par-ložnosti za se poglobit v tistem am-bientu: od osmič do Stalnega gledališča, od Primorskega dnevnika do sej taržaškega pokrajinskega sveta. Če pa češ iti buj deleč, lahko prideš do Ljubljane al pa do slo-vienskih kraju, kjer so toplice, terme. Predvsem pa je važno, de vse tuole an puno vič reči ti jih povie Kakuo ratat Slovenj v petdesetih minutah Smiešna pa tudi riesna predstava gledališča iz Tarsia v Špietre Lepa Vida, krajica slovienskega mita. Tuole se dogaja v predstavi ‘Kako postati Slovenci v 50. minutah’, ki so jo napisal Sabrina Morena (tudi režiserka diela), Martina Kafol, Martin Lissiach an Danijel Malalan. Dielo je nastalo v okviru sezone Slovenskega stalnega gledališča, v Špietre pa so ga predstavli v saboto, 10. otuberja, v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo an z društvom Ivan Trinko. Sevieda že naslov nam prave, de gre za zadost avtoironično dielo, pa je trieba reč, de protagonist Danijel Malalan, ki se trudi de bi se njega parjatelj, povezan s Skypom, naučiu kiek vič ku kako besiedo po sloviensko, je zaries zlo dobar igralec. Na predstavi nie manjku tečaj slovenščine an nomalo zemljepisa (geografia), za pokazat, kje tudi v Italiji živijo Slovenci. Takuo je pru, de se vie, je jala Lepa Vi- da, de “če češ ratat pravi Beneški Slovenec, muoraš znat narest gu-banco, iti vsako lieto na Postajo Topolove an čakat na vlak, na treno, ki ne bo šigurno paršu, an vpisat soje otroke na dvojezično šuolo an v Planinsko družino Benečije...”. Petdeset minut jev saboto šlo mimo tu an magnjen an parjateu od Lepe Vide se je kiek navadu, tudi kuo bi se lahko dalo oživiet Kraško ojcet. Malalana je na ramoni-ko spremlju Boštjan Zavnik, parjateu na video (skype) je biu pa Alessandro Mizzi. V lieški cierkvi je biu an koncert zaries poseban Vpetak, 9. otuberja, so zapieli zlo štieti zbor Hrast iz Doberdoba an Miešani zbor Nediške doline Con PAuser nonni fantastici per nipoti 2.0 Di questi tempi il mestiere di genitore, si sa, non è per nulla semplice. Tanto è vero che stanno riscuotendo notevole successo le iniziative che si rivolgono ai genitori avviando, con metodologie e soluzioni differenti, una ‘scuola per mamma e papà’ in cui si vanno affrontando le problematiche, vecchie e nuove, che i genitori si trovano a dover fronteggiare nel quotidiano relazionandosi con i propri figli, che crescono e cambiano. E i nonni? Anche loro sono - e soprattutto si sentono -coinvolti non nella semplice custodia, ma nell’impegnativo processo di crescita dei nipoti, consapevoli che si apre per loro una esperienza nuova perché è diverso il contesto sociale, ma soprattutto è diverso il loro ruolo. Allora anche per loro potrebbe essere utile e rassicurante una ‘scuola per nonna e nonno’? Ci hanno pensato a livello regionale Auser e Unicef, che hanno individuato nella realizzazione di una ‘scuola per i nonni’ un ambito di intervento comune proponendosi di rendere e mantenere - bambini e adulti - membri partecipi e sereni della società. Nelle Valli del Natisone ha preso corpo così -con l’organizzazione dell’Auser locale, la collaborazione del-l’Unicef provinciale ed il patrocinio dei Comuni delle Valli -l’iniziativa di un ciclo di incontri che si rivolge in particolare ai nonni, ma non solo, dal titolo accattivante: Impariamo ad essere ‘nonni fantastici 2.0’. L’iniziativa ha avuto il suo avvio venerdì 2 ottobre - Festa dei nonni - nei Comuni di Sa- Petnajst Sejmu an Trepetički tu adnim kjučacu Ki dost krat smo mislili: kuo bi bluo le- puo poslušat tisto staro piesam od Sejma beneške piesmi! Ankrat smo jo imiel na kaseti, sedà tiste kasete so se vederbale al pa se jih na more vič nucat, na njih mest so novi buj moderni an mikeni aparati. Pru zatuo je zlo hvaleuriedna iniciativa Kulturnega društva Rečan (ki takuo ki vemo, je od nimar organizator Sejma). Zbrau je v adan sam kjuč USB vse piesmi od sejmu od 1975. do 2011. lieta. Gre za petnajst Sejmu, med telimi dva sta bla cerkvena. Kupe s teli je Rečan dau na kjuč tudi piesmi od okteta Trepetički, ki ga je biu Aldo Clodig ustanoviu an vodu. Tisti, ki želijo dobit kjuč USB, lahko napišejo na naslov maila društva Rečan (kd.recan@libero.it) al pa se obarnejo na kulturno društvo Ivan Trinko (0342.731386 al pa kdivantrinko@libero.it). Bi biu an liep Šenk an za vse naše ljudi, ki žive deleč tle odtuod. Kulturna jesen društva Rečan-Aldo Klodič se je začela v petak, 9. otuberja, z liepim koncertom zboru, kije biu v cierkvi na Liesah. Nastopila sta projektni zbor Nediške doline an Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba (na fotografijiah, ki jih je naredu Pio Canalaz). Projektni mešani zbor Nediške doline je nastau lan z namie-nom, de bi ustvaru buj kvalitetno skupino v okviru zborovske dejavnosti Slovencev v Nediških dolinah. Že od začetka je biu odziv zlo dobar an tuole je dovolilo, de je zbor že z uspehom napravu tri projekte povezane z Božičam, z revijo Primorska poje an s tekmovanjem Corovivo. V zboru so v glavnem pevci od Rečana, Mataju-ra an Tri doline, doložli pa so se še drugi pieuci. Zbor, ki ga vodi mladi dirigent Davide Tomasetig, je v petak predstavu ‘Stopimo na dan’ Izidorja Predana an Ubalda Vrabca, ‘Pomlad’ Marine Cernetig an Nina Špe-honje, ‘Korito’ Alda an Davida Klo-diča an ‘Tonkanje’ Luciana Chiabu-dinija an Davida Klodiča. vogna e di S. Leonardo. Loredana Czerwinsky Domeniš, già docente di Pedagogia sperimentale e Psicologia dello sviluppo e dell’educazione all’Università di Trieste e ora responsabile regionale del settore ‘Apprendimento permanente’ dell’Auser, si è confrontata con un gruppo di altri nonni sul tema ‘Come un nipote ti cambia la vita’, incentrando la conversazione sul rapporto di confidenza e complicità che si instaura tra nonni e nipoti, ma anche su come la presenza di un nipote richieda una notevole flessibilità e fluidità psicologica nel rapportarsi con lui alle diverse età e nel gestire gli articolati rapporti con gli altri adulti che attorniano il bambino stesso. Seguiranno nei mesi di novembre e dicembre, sempre coordinati dalla prof. Czerwinsky, altri due incontri, correlati con le iniziative della Biblioteca comunale di San Pietro, (ellecidi) 6 “Biti moramo protagonisti prostora, v katerem živimo” Pogled Rudija Pavšiča na staro in novo pot SKGZ s prve strani “Slovenska kultumo-gospodarska zveza ostaja živa in uspešna. Je pomembna oziroma ena od najpomembnejših komponent slovenske skupnosti, kar priznava tudi veliko institucionalnih sogovornikov, s katerimi smo se soočili v vseh teh letih. Seveda se da še marsikaj izboljšati, marsikaj je še nedorečenega, pa vendar mislim, da v tem obdobju nismo naredili večjih napak. S kongresom, ki ho v soboto v Gorici, zaključujemo tudi notranjo reorganizacijo Zveze, ki teži k večji participaciji. V vseh pokrajinah smo pridobili več mladih sil, tudi pokrajinski predsedniki so razmeroma mladi. Računam, da se bo v naslednjem mandatu vse to še utrdilo in da bomo skupaj z ostalimi akterji naše manjšine zmogli potegniti potrebne poteze v korist Slovencev v Italiji, ” je ponosno povedal Pavšič. Torej vas ob tem pomembnem jubileju Zveze prevevajo pozitivni občutki. Kako gledate nasploh na 60-let-no pot, ki jo je prehodila SKGZ? “Slovenska kultumo-gospodarska zveza je nastavila organizirani sistem v naši realnosti v vseh treh pokrajinah. Že od svoje ustanovitve je iskala rešitve v interesu manjšine in utrdila osrednje ustanove, ki so danes ogrodje slovenske prisotnosti v naši deželi. Nedvomno je tudi zasluga SKGZ, da smo dobili zaščitni zakon, ki priznava in upošteva tudi prisotnost Slovencev na Videnskem. Zveza je začela pot dialoga na vseh ravneh. Dialog je namreč nujno potreben, če želimo odpraviti težave, ki izvirajo iz preteklosti, in če želimo, da se uvede nova klima. Dialog je edina pot do rešitev za glavna vprašanja, ki zadevajo našo skupnost.” Poudarjate torej pomen dialoga na vseh ravneh. Ko smo že pri tem, kakšni so odnosi znotraj slovenske skupnosti? “Nihajoči, kot vedno. Trenutno se mi sicer zdi, da imamo možnost, da utrdimo dialog predvsem med krovnima organizacijama, civilno družbo in strankami, ne smemo biti v stalni konfrontaciji. Utrditi se mora torej vloga našega skupnega zastopstva, vsaj dokler ne bomo sposobni doseči takega predstavništva, ki bo rezultat širše participacije. Prav velikih sprememb v primerjavi z današnjo obliko vsekakor ne bo, saj so naše organizacije priznane.” Katera je bila vloga SKGZ v vi-denski pokrajini? “Slovenska kultumo-gospodarska zveza je na Videnskem zaorala ledino. Ustvarila je pogoje, da seje tu razvila organizirana skupnost, kije nato stalno rasla. Ne skrivam zadovoljstva nad tem, da se je prav v našem krogu porodila zamisel o dvojezični šoli. To je viden in uspešen rezultat. Lahko smo ponosni tudi na lepo organizirano kulturno dejavnost in na novosti zadnjih let, kot je na primer muzej SMO v Špetru. Gotovo pa bo treba v prihodnje več pozornosti usmeriti tudi v druge predele te pokrajine, v Rezijo, Kanalsko in Terske doline. Na tem smo v zadnjih mesecih v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij že začeli delati. Na tem območju moramo biti neke vrste spodbujevalci, ‘sponzorji’ razvoja. Če beležimo po eni strani pozitivne rezultate, pa je treba priznati, da so demografski in gospodarski kazalniki slabi. Da bi poiskali primerno rešitev za te vrste vprašanj, pripravlja naša Zveza posvet v Benečiji. Analizirati moramo, katere so možnosti za koriščenje evropskih sredstev, kar bi lahko pripomoglo k razvoju teh krajev. Po dragi strani bi morala Dežela nedvomno izostriti svojo politiko za gorata območja, predvsem za take kritične predele tik ob meji, kot so naši. S tega vidika mora biti zelo aktivna tudi Slovenija: sistematična povezava s Posočjem tudi na področju gospodarskega, turističnega in vsestranskega razvoja je namreč nujna.” Se vam zdi, daje širša javnost dovolj seznanjena z doprinosom SKGZ v videnski pokrajini? “O vlogi, ki jo je odigrala Zveza v videnski pokrajini, se dejansko malo oziroma premalo ve. Naša dejavnost se je dolgo v bistvu istovetila s Kulturnim društvom Ivan Trinko, Novim Matajurjem in drugimi društvi. Glavni pa so bili za nas rezultati, ni nam šlo za to, da bi promovirali sami sebe. Vsekakor je pomembno, da nas ljudje spoznajo in cenijo. SKGZ mora biti del vsakdanjosti videnske družbe oziroma tega družbeno-poli-tičnega sistema.” Delovanje slovenskih organizacij in tudi same Zveze tu pri nas pogosto spremljajo polemike o javnih prispevkih. Slišijo se tudi očitki, da smo Slovenci neke vrste privilegirana kasta. Kako gledate na vse to? “Te polemike spremljam z določe- no distanco. Treba je realno oceniti, kdo dela in kdo samo od daleč kritizira. Dejansko take Benečije, kot jo danes poznamo, brez naših organizacij ne bi bilo. To so dejstva. Za naše delovanje prejemamo prispevke iz Rima in Ljubljane. Podobno velja tudi za ostale manjšine v Evropi. Gre vsekakor za javna sredstva, njihovo porabo stalno kontrolirajo za to pristojni nadzorni organi. In če ti niso ugotovili nobenih nepravilnosti, ne vem, zakaj naj bi bili v skrbeh. Gotovo pa obstajajo tisti, ki vse to izrabljajo za svoj interes. Nekateri med njimi so bdi celo v naših vrstah, pa jih takrat ni motilo to, da smo kot manjšinska skupnost za svoje delovanje prejemali prispevke iz Slovenije in Italije. S to človeško preproščino se vsekakor ne ukvarjam.” Kateri izzivi čakajo SKGZ in Slovence v Italiji? “Največjo pozornost moramo posvetiti slovenskemu jeziku. Podatki raziskave, ki sta jo v naših šolah izvedla Slori in Zsšdi, kažejo, da se sa- mo tretjina učencev ah dijakov doma pogovarja izključno v slovenščini. Sestava naše skupnosti se torej spreminja. Treba je razumeti, daje večjezičnost oziroma večetničnost realnost našega prostora. Čistokrvnosti ni. S takimi pogledi lahko samo škodimo sami sebi. To, da vse več otrok iz neslovenskih družin obiskuje naše šole, je za nas priznanje. Pomeni, da smo zanimivi. Še bolj moramo težiti h kakovosti ponudbe. Gotovo pa potrebujemo neko strokovno agencijo, ustanovo, ki bi bila na razpolago vsem našim organizacijam in bi skrbela za promocijo slovenskega jezika. Izkoristiti moramo namreč pozitivno klimo, ki se je ustvarila in se širi. Izjemo v tem pogledu predstavlja žal Videnška pokrajina. Sicer pa moramo biti na vseh področjih protagonisti prostora, Iger živimo. Razumeti moramo, katero vlogo lahko odigramo v naši deželi in v čezmejnem kontekstu. V naši sredi imamo veliko sposobnih ljudi. Če se primerjamo z drugimi manjšinami, smo zelo dobro organizirani. Ne smemo videti samo naših napak, veliko več je pozitivnega. In če bomo izpostavljali te stvari, bomo tudi bolj zanimivi. Psihološka panika nam lahko samo škodi, potrebujemo namreč optimizem. Obrambno držo moramo spremeniti v konstruktivno z ustvarjanjem priložnosti in s promocijo naše prisotnosti.” (T.G.) SKGZ, da 60 anni tenacemente in difesa dei diritti degli sloveni Fondata nel secondo dopoguerra, in seguito alla firma del Memorandum di Londra, la Slovenska kultumo-gospodarska zveza (Unione culturale-economica slovena) si pone da 60 anni tenacemente in difesa dei diritti della comunità slovena in Italia e funge da elemento di connessione e rafforzamento delle attività degli sloveni nelle province di Trieste, Gorizia e Udine, dove sono storicamente presenti. Per il suo importante contributo a favore della comunità slovena e dei suoi diritti, ma anche a favore del rafforzamento della convivenza tra le comunità slovena ed italiana e anche del rafforzamento dei rapporti tra i due Stati, la SKGZ ha ricevuto venerdì 9 ottobre a Trieste l’Ordine al merito della Reppublica di Slovenia. Il riconoscimento è stato consegnato dal presidente della Slovenia Borat Pahor che ha preso parte alla celebrazione dei 60 anni di attività della SKGZ. Intitolato ‘Na svoji poti (Suha propria strada)’, l’evento è stato un’occasione per riflettere sul passato dell’organizzazione e sulle sfide future, sempre, come ha sottolineato Pavšič, alla ricerca del rispetto reciproco e deha collaborazione in un’Europa unita dove il problema dei migranti sta mettendo alla prova il grado di democrazia dei singoli paesi. Pavšič ha evidenziato anche i buoni rapporti tra Italia (soprattutto FVG) e Slo- venia ed ha rimarcato che i valori fondanti della SKGZ, democrazia, libertà ed uguaglianza dei diritti, continuano ad essere attuati. Ha sottolineato inoltre la necessità, per garantire un futuro migliore soprattutto per le giovani generazioni, di costruire, tramite l’interazione ed il confronto tra culture ed etnie diverse e con la collaborazione anche con la comunità italiana in Slovenia una società aperta e plurilingue. Oratore ufficiale alla manifestazione è stato Boštjan Žekš (nella foto), già ministro per gli sloveni d’oltreconfine e nel mondo. Žekš ha definito gli sloveni d’oltreconfine “eccezionali per due motivi: per il fatto di essere bilingui, caratteristica che tutte le ricerche scientifiche indicano come un vantaggio, e perché il fatto di essere una comunità minorizzata richiede di essere migliori, più forti e più incisivi”. L’ex ministro ha aggiunto anche che ammira gli appartanenti alla comunità slovena in Italia perché sono allo stesso tempo “sloveni consapevoli e buoni cittadini italiani, infatti queste due condizioni non sono in conflitto tra di loro”. Žekš ha parlato nel suo intervento anche di democrazia: “Spesso rimpiangiamo l’unità, ma la democrazia significa libertà ed il diritto ad avere ognuno la propria opinione che deve essere rispettata. La democrazia è dialogare, confrontarsi e trovare accordi.” Aggiungendo che il mondo sta cambiando e che anche le minoranze sono più tutelate e rispettate, Žekš ha definito la sfida del futuro “percorrere la propria strada assieme agli altri, cercando nuove opportunità di sviluppo con gli altri e non a scapito degli altri”. L’ex ministro sloveno, ora consulente del presidente sloveno Pahor, ha chiuso il proprio intervento spronando a guardare al futuro con ottimismo. “Solo la sfiducia può nuocere in modo decisivo allo sviluppo. Noi sloveni però amiamo lo scoraggiamento,” ha ironizzato. Protagonisti del programma culturale ideato dal regista Marko Sosič e che ha unito poesia, musica e danza sono stati invece Martina Feri, Daša Grgič, Ingrid Gregorič, Nika Pegan, Elen Ve-žnaver, Ema Weiskler, Romeo Grebenšek, Janko Petrovec, Alex Kuret, Matija Tavčar e Jani Leban. Sreda, 14. oktobra 2015 7 Slovenci po svetu: velik praznik v Belgiji za štierdesetlietnico Ku vsako lieto v Liegeju člani an parjatelji društva Zveze Slovencev po Svetu so zaključili soje dielo z velikim praznikam. Lietos pa je biu praznik posebno velik an veseu, zak društvo je praznovalo 40. oblietnico ustanovitve. Zveza seje rodila v Švici lieta 1968 an se je subit začela razvijat po cieli Evropi, parvi v Belgiji so bli v kraju Tamines an malo potle so začel an v Liegeju, v betu 1975. Štierdeset liet nie malo, pa Beneški Slovienj v tistem kraju niso popustili an so šele močna an zlo dielovna skupina. Priznat muoremo starejšim članom, de so uzgojili lepo an številno skupino mladih, kije prevzela vodstvo an dielo med našimi ljudmi. V nediejo, 27. setem-berja, v kraju Flemalle, se je zbralo vič ku 150 ljudi. Predsednik an cieu komitat so poskarbieli ne sa-muo za kosilo z domačimi dobruo-tami pa an s predstavitvijo naše kulture an naših krajih , na ogled an na pruodi so ble bukva, video, brošure... Predsednik društva, Nathan Car-lig (njega nono je biu iz Podbarna-sa an je šu dielat v mino), je po-zdraviu po sloviensko, po francuo- Francesca, Federica, Anita, Patrizia, Rachele, Sabrina, Giulia, Angela e Sne (da destra nella foto) del Salone Luisa Equipe vi aspettano domenica, 18 ottobre, dalle 17 in poi per brindare insieme nel rinnovato salone in via Ristori a Cividale. sko an po italijansko an potle je na kratko opisu štierdesetlietno dielo društva, kije zaries bogato. Njemu so ob teh parložnosti dali targo. Posebno priznanje so dobil ex predsedniki, ki so bh prisotni: Eligio Floram an Nicole Feletig. Iz rok ravnatelja Zveze, Renza Mattelig, priznanje parvemu predsedniku, pokojnemu Pasqualeju Tomasetig, je paijeu njega sin. Za njihovo dugo an zdaržano dielo so ušafal poseban Šenk an člani parvega komi tata: Gina Gariup, Silverio Oballa, Gemma an Luigi Caucig. Na lepo oblietnico so paršli an delegati drugih društev, ki sodelujejo s Slovienjam v Liegeju: predsednik družine "Bellunesi nel mondo", člani društva "cyclo-club de Rocourt” an delegati društva v Taminesu. Na beneškem prazniku nie mogla manjkat ramonika, za njo je poskarbeu Adriano Crainich, ki se je pošteno spotiu, naj par partegovanju ramo-nike, naj par piesmih po kosilu. Vsiem tistim, ki zdaržano diela-jo an so poskarbieli za tel praznik, an velik bohloni vsieh Slovienju po svietu. Natečaj sklada ‘Sergij Tončič’ za dodelitev štipendij in podpor Slovenski visokošolski sklad ‘Sergij Tončič’ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko leto 2015/2016: 5 štipendij v znesku 1000 € za študentko - študenta, ki se izobražuje po dodiplomskih ah podiplomskih visokošolskih programih in podpore rednim študentkam in študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe. O številu podpor in zneskih bo odločal odbor Sklada; predvideno je financiranje šolnin (npr. za dosego habilitacij za poučevanje ah specializacij), študijskih potovanj, kotizacije tečajev in seminarjev. Prednost imajo študenti, ki imajo slabe materialne razmere. V skladu s statutom Sklada morajo prosilci imeti stalno bivališče ah biti rojeni v Furlaniji Julijski krajini. Vsi interesenti naj prošnji, ki mora vsebovati številko telefona, mobitela in naslov elektronske pošte, priložijo fotokopijo osebnega dokumenta, curriculum vi-tae, potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na fakulteto ah fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice), družinski list in davčno prijavo vseh družinskih članov ter obrazec ISEE. Dokumentacijo naj prosilci pošljejo po pošti ah vročijo osebno v zaprti ovojnici na sedežu Sklada (Slovenski visokošolski sklad ‘Sergij Tončič’, Ulica Ginnastica 72, 34142 Trst). Reševali bodo prošnje, dospele do najkasneje 20. novembra 2015. Razpis je objavljen tudi na spletni strani sklada (www.sklad-toncic.org). Za dodatne informacije pišite na info@skladtoncic.org. Federico Liber il più veloce nella Cividale-Castelmonte È Federico Liber, forte pilota di Caprino Veronese, il vincitore della 38a Cividale - Castelmonte che si è corsa tra sabato e domenica grazie all’organizzazione della Scuderia Red White. Il driver veronese, a bordo di una Gloria C8P EVO, ha fatto fermare il cronometro a 6:29.70, frutto di due salite guidate con precisione e regolarità (la manche in 3:14.45, seconda in 3:15.25). Liber, già vincitore a Cividale nel 2013, ha preceduto il secondo classificato Enrico Zandonà (Reynard), staccato di 14 secondi, e Alessandro Tinaburri (Gloria), terzo con un tempo complessivo di 6:49.82. Ai margini del podio si sono piazzati l'udinese Stefano Gazziero (6:45.05) su Osella FA30 e l'austrìaco Karl Schagerl (VW Golf Rallye TFSI-R ) in 6:49.82. Tra le auto storiche si è aggiudicato il gradino più alto del podio Uberto Bonuc-ci (Osella Pa 9/90) in 6:57.89, un tempo notevole che gli avrebbe permesso di finire nono tra le auto moderne. Ha preceduto il cividalese Rino Muradore su Ford Escort RS. Ottimo l'afflusso di pubblico sul percorso ed il riscontro di chi ha seguito la diretta della gara sulla fan page della scuderia organizzatrice e sul sito www.scu-deriaredwhite.com, sul quale sono disponibili tutte le classifiche finali. A destra il vincitore in azione, sotto il cividalese Rino Muradore ed un momento delle premiazioni 8 doline / duli’ne T6 WKX D 0 LI NX / VXL10 Kfcf Burjanka: liep praznik kulture tou Bardu V nedeljo, 18. otuberja, bo praznik kostanja Sedliščanu anu teden kasneje začne festival Mille note per Jenny Vas Bardo je doživela dva dni pouna lie-pih kulturnih iniciativ. Praznik buraj Burjanka, ki a je organiziralo društvo Ex emigranti tou sodielovanju z društvi Center za kulturne raziskave - Bardo, Inštitut za slovensko kulturo, Kmečka Zveza nu Park Julijskih Predalp, je prejšnji vikend ponudou dan liep kulturni program. Ries posebna je bila razstava umetniških del mladih autorjeu Edija Carrerja in Elise Petrossi še zuj taà, ke skupina Reso-nantia jo je soboto zvečar odperla s staro glasbo igrano na stara glasbila tej, ki sta viola da gamba in klavičembalo. Vrhunski je biu še nedijski koncert godalnega orkestra Akademije za glasbo v Ljubljani, ki je zaigrau tou cerkui Sv. Jurija u okviru mednarodnega festivala sod- obne glasbe Kogojevi dnevi. Orkester se-stauljajo mladi talenti Janez Podlesek, Jerica Kozole, Ana Krpan, Petra Herič (1. violine), Anja Jamšek, Dora Rakar, Ajda Porenta (2. violine), Eva Koprivšek, Kristina Ramšak (viole), Sebastian Bertoncelj, Katarina Kozjek (violončela) in Grega Rus (bas). Bla sta prisotna še mlada avtorja Černe in Mlakar, ki sta napisala dve novi skladbi, ki ju je orkester pred publiko interpretiral za ti parvi bot tou Bardu. Mlakarje takolé poviedau: “Moja skladba je nastala oziroma se navezuje na vsebino pesmi "Tou vietru" iz zbirke pesmi "Ko potino noči je sarce" avtorja Viljema Čer-no, ki mu je kompozicija posvečena. Tekom Sopra a sinistra il Godalni orkester (orchestra d’archi) con Viljem Černo, a destra i Resonantia. Qui a fianco Elisa Petrossi ed Edi Carrer kompozicije je uporabljena in umetniško obdelana tudi tema ljudske pesmi "Oj Bo-žejme tele dolince", po izvoru iz Špetra pri Čedadu, ki skladbo namenoma nedvoumno navezuje na Beneško Slovenijo in na slovenske prebivalce te prelepe pokrajine”. Viljem Černo je šinjč pozdravou souse prijatelje, ki so paršli tou Bardo iz Kanala ob Soči in se je z njimi zahualiu zake ta vsakoletni koncert daja veliko pomebnosti Terski dolini in preko glasbe seje rodilo res lie-po prijateljstvo med Bardom in Kanalom. Naslednjo nedeljo 18. otuberja pa bojo Sedliščeni mieli praznik kostanja in teden kasneje se bo začel dobrodelni festival “Mille note per Jenny”. KXNXLSKX DOLINX/VXLCXNXL6 Združenje Don Mario Čemet bo odprlo sedež v Ovčji vasi Združenje Don Mario Cernet, kije v zadnjih letih ponovno začelo delovati v Kanalski dolini, da bi prispevalo k ohranitvi in razvoju slovenskega jezika, kulture in krajevnih navad, bo v soboto, 24. oktobra, ob 15. uri uradno odprlo svoj novi sedež v prostorih nekdanjega župnišča v Ovčji vasi. Otvoritev organizira Združenje “Don Mario Cernet” v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij, z Združenjem “Evgen Blankin” in z Zvezo slovenske katoliške prosvete. L’impegno della Provincia per le strade nelle valli del Natisone La pulizia dei margini delle strade provinciali nelle valli del Natisone e il cedimento periodico del fondo stradale nel comune di Drenchia in località Peternel (su una viabilità la cui manutenzione spetta alla Provincia di Udine), sono stati i problemi segnalati dagli amministratori dei comuni delle valli del Natisone all'incontro pubblico con l'assessore Franco Mat-tiussi. Durante la serata dello scorso 8 ottobre, organizzata dal consigliere provinciale Fabrizio Dorbolò (Sinistra ecologia libertà) cui ha partecipato anche il collega Federico Simeoni (indipendente), l'assessore provinciale alla viabilità ha ascoltato le proposte degli amministratori comunali, assicurando il massimo impegno dell'Ente per garantire la fruibilità delle strade provinciali per i cittadini delle valli del Natisone. Mattiussi però ha rimarcato la necessità di agire di comune accordo con le stesse amministrazioni comunali affinché emanino regolamenti che facilitino gli inter- venti della Provincia. All'incontro hanno preso parte i vicesindaci di Pulfero (Mirko Cla-vora) e Drenchia (Michele Qualiz-za) e i sindaci di Stregna (Luca Postregna), Savogna (Germano Cen-dou), Grimacco (Eliana Fabello), San Leonardo (Antonio Comugna-ro) e San Pietro (Mariano Zuffer-li). Visto il processo di riforma messo in atto dalla Regione con cui la Provincia di Udine cesserà di esercitare le proprie funzioni - ha poi ribadito Mattiussi - l'ente punterà nel prossimo anno e mezzo ad una “buona gestione straordinaria” delle viabilità non avendo più i fondi necessari per pianificare grandi interventi. 9 Kultura, Izleti &... V nediejo Burnjak v Gorenjem Tarbiju an na Livku V nediejo, 18. otubeija, bo domača Polisportiva spet organizala Burnjak v Gorenjem Tarbiju. Na pomuoč so ji parskočil še Tarbijan an tarbijska fara, Kmečka zveza. Srienjski kamun je dau pokroviteljstvo. Dielali pa bojo tudi Albergo diffuso Valli del Natisone, Pro loco Nediške doline, društva Srebrna kaplja an Potok. Program Burnjaka je ku nimar zlo bogat: ob 9.30 bo pohod “Natranke: po poti tihotapcev - sulla via dei contrabbandieri” s prò loco Nediške doline; ob 9.45 bo slovesna sveta maša an precesija. Ob 10. odprejo čezmejno kmečko an obartniško tržnico (mercato trasfrontaliero dei prodotti agricoli ed artigianali); ob 14.30 bo v cierkvi koncert klasične glasbe, godu bo Janoš Jurinčič; ob 15.30 pa bo v prestorih, kjer je bla ankrat šuola, s suojo živahno glasbo vse arzveseliu znani slovenski ansambel Modrijani. Cieu dan bojo ponujal domače dobruote an pečen kostanj. Le v Gorenjem Tarbiju bo ogled zgodovinskega muzeja “Balus” o parvi svetovni vojni, v Gniduci pa zbirke Elia Qualizza - Kaluta. Bojo igre za otroke an, sevieda, na bojo manjkale beneške ramonike, ki bojo godle po cieli vasi. Suoj Burnjak bo an lietos imiela tud Planinska družina Benečija. Telkrat pa bo čezmejni, sa ga naši planinci organizavajo kupe z Livčani ta par njih. Ob 8.30 (se uša-famo pu ure priet) začne pohod po Livški zgodovinski poti: Sveti Peter - Perati - Avsa - okopi iz 1. vojne pod Matajurjem - Jevšček, Nježna hiša, Iger predstavejo zgodbo Pepe Nježne. Je parbližno adno uro an pu lahke hoje. Opudan bo sveta maša v cierkvi svetega Jakoba na Livku. Potle bo veselica ob kostanju, jedila iz livškega kotla, vino, ramonike, ples. Takuo kije navada Planinske, bojo tudi sladčine, kijih napravejo družine otruok, ki hodejo v dvojezično šuolo v Špietru. Sudi bojo nucal za pomagat kupit igre al druge potriebe dvojezične suole. V livški šuoli si bo moč ogledat etnološko an umetniško razstavo, pa tudi predpremiero filma Moja Nediža. Ob 14.30 bo vesela igra “Potres v toplicah”, Kulturnega društva Gorenj konc iz Peratov. Approfondimenti Ciclo di conferenze a Udine sull’integrazione e sul bilinguismo U pr avlj anj e j ezikovne različnosti v javni upravi v četrtek, 15. oktobra Slovenski raziskovalni inštitut bo ob 17. uri v tržaškem knjižnem središču TS 360 predstavil monografijo “Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi - Primer slovenske, furlanske in nemške skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini” Zaire Vidau. Po pozdravnih nagovorih ravnatelja Slorij a Devana Jagodica in vodje Univerzitetne založbe Annales Tilna Glavine bo poleg avtorice o monografiji spregovoril Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. O rabi slovenščine v javni upravi v naši deželi pa bodo razpravljali predsednica paritetnega odbora Ksenija Dob rila, županja Občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin in vodja službe Občine Dolina Mitja Lo-vriha. Moderator bo Milja Tretjak. Med predstavitvijo bodo podelili tudi nagrade Slorijevega natečaja za diplomska in podiplomska dela. Tečaj ikonografije v Špietru v petak, 16. otuberja Društvo beneških likovnih umetnikov an Inštitut za slovensko kulturo runata drugi tečaj ikonografije (70 ur) s Piero Gortan. Informativni sestanek bo ob 17. uri v Slovenskem kulturnem domu v Špietre. Lekcije bojo le tam ob sabotali od 9. do 16. ure. Koledar parpravejo kupe s tečajniki. Razstava Luigija Moderjana v petek, 16. oktobra Ob 18.30 bo v Beneški galeriji v Špetru otvoritev osebne razstave Luigija Moderiana. Razstava bo na ogled do 8. decembra vsak dan od 17. do 19. ure. Ob istih urnikih bo odprt tudi muzej SMO. “CAIstagnata” al Dom pod Ješo domenica 25 ottobre Il Cai Val Natisone organizza con il Planinsko društvo V. Stanič di Kanal un’escursione adatta a tutti e poi pastasciutta, castagne e dolci per tutti. Ritrovo alle 8.00 al Passo Solarje o al Rifugio sotto il Monte lesa alle 8.30. L’itinerario ad anello (4 ore e 30 minuti) parte dal Dom pod Ješo e prosegue verso le sorgenti dello Iudrio, Clabuzzaro, Rifugio Soiarie, Klabuk - Na Gradu, Ješa e Dom pod Ješo. Inf o: Max (349/2983555). Vivere per leggere, leggere per vivere domenica 25 ottobre Alle 18, nella Galleria d’arte Grid-o in corso Mazzini a Cividale, inizia la seconda edizione della rassegna letteraria promossa da La Libreria e Galleria Grid-o con il patrocinio del-ramministrazione ducale. Il primo incontro sarà con Cristina Burelli, della Libreria Martincigh di Udine, che interverrà, introdotta da Mario Lizzerò, sul tema ‘Libri d’artista; libri illeggibili’. V Istro s Srebrno kapljo rezervacije do 5. novemberja Srebrna kaplja organizava v saboto, 14. novemberja, izlet v Istro na ogled narlieuših miestac Hrastovlje (s cierkuco s freskami ko “martvaški ples”), Buzet, Motovun, Beram an Pazin... an na tartufe! Odhod iz Špietra (pred kamu-nam) ob 7. uri, ob 7.10 pa iz Čedada (pred ‘Mitri’). Ob 13. uri kosilo s tartufi. Izlet (vključena sta avtobus an kosilo) stame 49 euru. Za rezervirat prestor (do 5. novemberja) pokličita na INAC: 0432/703119. Il progetto I.BI.S. (Integrazione e Bilinguismo con Successo) inaugura la sua fase conclusiva. L'appuntamento è per venerdì 16 ottobre alle 17.30 a Udine, nei locali di Palazzo Di Toppo Wassermann, sede dell'Università degli Studi di Udine in via Gemona 92. In programma una lezione conferenza a cura di Franco Fabbro, ordinario di neuropsichiatria infantile presso l'Ateneo friulano, dal titolo «Come apprendere le lingue alla luce delle neuroscienze». Si tratta del primo di quattro incontri che completano il percorso educativo e formativo, elaborato dall'associazione Polonik, sodalizio di promozione sociale che aggrega i polacchi residenti in Friuli Venezia Giulia e che si propone di sviluppare le relazioni tra la comunità regionale e la Polonia e più in generale di promuovere la cultura polacca e il confronto tra questa e le altre espressioni culturali del territorio. L'iniziativa, avviata la scorsa primavera, ha come obiettivo la valorizzazione della diversità linguistica, nelle sue diverse dimensioni, tra identità, dialogo interculturale, comunicazione e opportunità educativa, formativa, civica, economica e sociale. Il tutto è organizzato da Polonik, con il soste- gno della Regione autonoma FVG e con il patrocinio dell'ARLeF e dei Comuni di Udine e di Martignac-co. Il progetto prevede altre due lezioni il 24 ottobre ed il 7 novembre, entrambe con inizio alle 16 presso la Fondazione Collegio della Provvidenza, in via Scrosoppi 2 a Udine, curate rispettivamente da Jana Sovova, che tratterà il tema del bilinguismo infantile nelle coppie miste, tra difficoltà, dubbi e vantaggi, e da Dorata Stromidlo e Marco Štolfo, che coordineranno un laboratorio dal titolo “Più lingue, più idee. Conoscenze acquisite e progetti futuri”. Il 14 novembre, infine, si terrà una tavola rotonda finale. Info: 377-2746991, www.polo-nik.org e info@polonik.it. Med vsemi pričevalci o časih, ki so in ki so bili, obstaja eden, ki je šepo-sebmo zanemarjen. Plakat, ki je od svojega nastanka v 19. stoletju igral pomembno politično in družbeno vlogo, je tudi na slovenskem ozemlju pustil svoj pečat in si s tem letos končno prislužil samostojno razstavo. Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je 18. junija odprl razstavo Stoletje plakata, ki bo na ogled do 1. novembra 2015. V prelepem gradu Fužine se lahko obiskovalci sprehodijo skozi štiri sobe in iz plakata v plakat tudi skozi slovensko zgodovino zadnjega stoletja. Začetek slovenskega plakata namreč sega na prehod iz 19. v 20. stoletje, ko so začeli plakate oblikovati slovenski umetniki, kot so bili Rihard Jakopič, Stoletje slovenske zgodovine na ulicah Pismo iz slovenske prestolnice Ivan Vapotič, Maksim Gaspari in Saša Šantel. Te prve plakate zaznamujejo predvsem elementi secesijskega sloga, prilagojenega narodnemu slogu, saj njihovi ustvarjalci še niso raziskovali zakonitosti ali strukturne lastnosti plakata, ki so v drugih državah bile že uveljavljene V novonastali kraljevini SHS, kije spodbudila gospodarski, socialni, politični in kulturni razvoj, se je nato prvič bolj izrazito pokazala tipološka raznolikost plakatov. V tem obdobju so bili ražširjeni predvsem tržni plakati, ki so oglaševali izdelke in pri- reditve (pomembno poglavje je v tem obdobju recimo oglaševanje ljubljanskega velesejma). V tridesetih letih so večji pomen dobili tudi turistični plakati, ki so jih oblikovali takrat najvidnejši slovenski oblikovalci kot sta Peter Kocjančič in Janez Trpin, povečala pa se je tudi vloga plakatov na področju kulture, predvsem razstavnih. V tem obdobju so tudi reklamna podjetja doživela prvi večji razcvet, pa tudi večje tiskarne so začele odpirati svoje grafične oddelke. Plakati so učinkoviteje integrirali podobe in besede: z izščišče- no in skladno kompozicijo, kontrastnimi in močnimi barvami, skopim besedilom in centralno izpostavitvijo objekta v nasprotju s prejšnjo prebogato ornamentiko. Razvoj slovenskega plakata je prekalila druga svetovna vojna, v kateri je plakat dobil popolnoma novo, politično vsebino. V vojnem obdobju na eni strani najdemo plakate narodnoosvobodilnega boja na drugi pa kolabo-racijskih domobranskih formacij, poleg njih pa še plakate, ki so jih ustvarjali italijanski in nemški okupatorji. Ena temeljnih metod narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju je bilo širjenje ilegalnega tiska, ki je nastajal v izredno težkih razmerah. Njihovi plakati so poleg boja opozarjali tudi na pomen solidarnosti, izobraževanja, kulturnega udejstvovanja, volilne pravice žensk, ipd. Istočasno z njimi pa je potekala tudi propagandna dejavnost domo-branstva, ki je hotela prepričati ljudstvo o škodljivosti partizanskega gibanja in je imela, v nasprotju z partizansko, odlične pogoje in sredstva. Najpomembnejši dosežki na področju kakovostne oblikovne in vsebinske podobe plakata v Sloveniji pa so se zgodili v drugi polovici 20. stoletja. Plakat se je na eni strani razvijal kot pomemben propagandni in afirmativni medij nove oblasti, po drugi stralli pa so se v tem času razvile tudi vse ostale plakatne zvrsti: turistična, tržna, športna, ekološka, predvsem pa kulturna. Oblikovanje plakatov se je spreminjalo na podlagi ekonomskih in političnih razmer, tako je plakat postal resničen dokument časa v katerem je nastajal. Pri nas je doživel svoj vrhunec v postmodernističnih osemdesetih letih, s pojavom digitalnih medijev potreba pa se na žalost njegova vloga v današnjem času manjša. Teja Pahor (Vir: Cvetka Požar, Stoletje plakata) Nel campionato di Promozione una gara rocambolesca ricca di reti e di errori lancia la squadra giuliana al vertice Valnatisone sprecona regala i tre punti al S. Luigi Nel girone di Promozione è arrivata la seconda sconfitta per la Valnatisone che ospitava la squadra del S. Luigi. La squadra valligiana, passata in vantaggio con Michele Ovi-szach, è stata raggiunta e poi superata nel giro di un minuto dagli ospiti. Nella ripresa la formazione guidata da Peressoni ha ottenuto il pareggio ancora con Oviszach, fallendo poi alcune clamorose occasioni. A 10' dalla fine è arrivata la rete decisiva degli avversari, con la Valnatisone che all'ultimo istante ha sprecato un calcio di rigore con Lorenzo Meroi. Primo successo dei Giovanissimi della Valnatisone ottenuto a Laipacco a spese della Young War-riors con le reti siglate da Stefano Coren, Leonardo Canalaz, Gabriele Zabrieszach e Filippo Borgii. I ragazzi guidati da Luca Pecchia hanno centrato anche due pali ed una traversa. Troppo forte la formazione udinese degli Esordienti dell'Anco-na/A che ha dominato sul campo della Valnatisone. Da segnalare la buona prestazione fornita dal portiere locale Christian Marinig, migliore in campo e applaudito dal pubblico presente. In precedenza i Pulcini della Valnatisone guidati da Bruno lussa hanno giocato bene due tempi, Keman Bektas è stato segnalato per un episodio di fair-play. Nel campionato Amatori la formazione del Torean/Real Pulfero, grazie alla doppietta di E. Tiro ed alla rete messa a segno da Federico Crast, è tornata dalla trasferta di Brugnera con i tre punti. Nel campionato di Eccellenza la Savognese, impegnata a Bibione, sotto di una rete ha recuperato lo svantaggio grazie al centro di Maurizio Medveš. In seguito Fabio Lizzi ha parato un rigore ai padroni di casa. Si è giocata ieri sera, martedì 13 ottobre, la gara d'esordio della formazione di Drenchia/Grimacco. In Seconda categoria prosegue la serie vincente dell'Alta Val Torre che si è imposta al Farla per 3:1 grazie alla doppietta di Alberto Ca-nola ed al gol di Juriy Del Medico. Vincente nel campionato di Terza anche la Polisportiva Valnatisone di Cividale che si mantiene in testa alla classifica grazie alla rete siglata da Enrico Bait su passaggio di Lucas Viegas. Ha preso il via la Coppa Friuli di calcio a cinque con il Paradiso dei golosi che ha vinto in trasferta rullando i Black Panters. Sconfitti invece nella prima uscita i Me-renderos, la squadra poi nel se- mentre nel terzo si sono fatto im- gers. li a Faedis, ospite della 013. Tra i condo turno ha superato la Futsal. brigliare dagli avversari dei Ran- Buona prova dell’Atletico 4 Val- ragazzi guidati da Silvano Stanig, Paolo Caffi LA VALNATISONE 1965, GARA AMICHEVOLE A JESENICE (Archivio Paolo Caffi) Da sinistra a destra in piedi: Giuseppe Pittioni, Stefano Carlig, Aldo Sturam, Stefano Podrecca, Giorgio Michieli; accosciati: Tiziano Crucil, Bruno Venturini, Danilo Succaglia, Luciano Laurencig, Vanni Postregna, Roberto Tropina. Domenica prova conclusiva del campionato di corsa in montagna Gran finale domenica 11 ottobre a Tar-cetta di Pulfero, dove con la nona prova si è conclusa la 48a edizione del Trofeo Gortani di corsa in montagna. La manifestazione, organizzata dal Gruppo sportivo alpini Pulfero, ha visto al via duecento podisti che si sono impegnati per conquistare il prestigioso 12° Memorial Silvano Domeniš. Da segnalare che in questa gara hanno gareggiato tre componenti della famiglia Mlinz: Flavio e le figlie Chiara e Matilde. Nella classifica finale per società vittoria della Aldo Moro Paluz-za, seguita dalla Velox di Paularo e dal Gruppo sportivo Natisone di Cividale. Tredicesimo il Gsa Pulfero. Nel trofeo Gianni Mirai riservato alle categorie giovanili maschili trionfo del Gs Natisone, seconda Velox Paularo, terza la Mog-gese. Nel trofeo Portatrici C arniche riservato alle categorie femminili prima Atletica Buja-Treppo, seconda Aldo Moro Paluzza, terza Velox Paularo; quinto il Gs Natisone, dodicesimo il Gsa Pulfero. A Tarcetta atto finale del Gortani, tre titoli per il Gs Natisone La grinta di Lorenzo Brugnizza in una recente gara del Trofeo Gortani di corsa in montagna Infine nel trofeo Mirai ancora un successo per la Aldo Moro, seguita dalla Velox Paularo e dalle Aquile Friulane, settima posizione per il Gs Natisone ed undicesima per il Gsa Pulfero. Questi i risultati individuali conquistati dai podisti valligiani e cividalesi: CF 7. Ma-tilde Mlinz; EF 3. Sara Picogna; EM 3, Erik Martincigh; RE 3. Chiara Mlinz, 4. Serena Pashuku, 5. Sofia Candotti; Ri 1. Lorenzo Brugnizza, 4. Gabriele Cleber, 5. Marco Pus-sini; CI 2. Emanuele Brugnizza, 3. Francesco Dri, 5. Marco Corrado; AE 2. Francesca Gariup; SF 6. Alessia Remondini (Gsa Pulfero); JM 4. Elias Rorato; AMB 1. Flavio Mlinz (Aldo Moro Paluzza), 2. Michele Ma-ion. Grazie a questi risultati i giovani Lorenzo Brugnizza, Emanuele Brugnizza e Francesca Gariup del Gs Natisone hanno conquistato il primo posto della classifica finale individuale. Seconda piazza per altri due rappresentanti ducali, Sara Picogna ed Elias Rorato. risultati calendario classifiche Promozione Valnatisone - S. Luigi 2:3 Giovanissimi Young Warriors - Valnatisone 2:4 Amatori (Figo) Brugnera - Torean/Real Pulfero 0:3 Amatori (Lete) Bibione - Savognese 1:1 Alta Val Torre - Farla 3:1 Poi. Valnatisone - United 1:0 Calcio a 5 (Coppa Friuli) Black Panters - Paradiso dei golosi 0:9 Gli Amici del Dibi - Merenderos 9:7 Merenderos - Futsal Club 6:3 Promozione Sevegliano - Valnatisone 18/10 Giovanissimi Valnatisone - Cussignacco 18/10 Valnatisone - Lav. Mortean (ree.) 21/10 Esordienti Valnatisone - Academy Udinese/B 17/10 Pulcini Moimacco - Valnatisone 17/10 Piccoli Amici Raggruppamento a Torreano 18/10 Amatori (Figc) Valvasone - Torean/Real Pulfero 17/10 Amatori (Lete) Savognese - Pozzuolo 17/10 Al Cardinale - Turkey Pub 17/10 Alta Val Torre - Valmeduna 17/10 Friulclean - Poi. Valnatisone 19/10 Calcio a 5 Paradiso dei golosi - Modus 19/10 Promozione Costalunga, San Luigi Ts, Com. Gonars 12; Juventi-na, Trieste Calcio, S. Giovanni Ts 9; Valnatisone, OI3; Sistiana, Pro Cervignano, Sangiorgina 7; Zaule, 6; Ronchi, SanfAndrea SV, Primorec 4; Sevegliano 0. Giovanissimi Aurora 9;Trivignano 7; Azzurra Premariacco, Cussignacco 6; Valnatisone*, Virtus Corno*, S. Gottardo 4; Grap.Tavagnacco, Forum Julii 3; Young Warriors, Assosangiorgina 1 ; Lavarian Mortean**, Serenissima*, Moimacco 0. Amatori (Figc) Pasian di Prat, Deportivo 6; Torean/Real Pulfero, Staranzano 4; Valvasone, Tre Amici 3;Brugnera, Ba-razzettol ; Fagagna, Warriors 0. Amatori Eccellenza Colugna 4; Cassacco, Drag Store, Montenars, San Lorenzo 3; Jalmicco, Amaranto 2; Ziracco*, Pozzuolo, Savognese, Bibione 1 ; Morsan 0. Amatori 1. categoria Dinano Korda 4; Turkey Pub, Cussignacco, Coopca Tolmezzo 3; Billerio 2;Vacile, Adorgnano, Campeglio 1 ; Gunners*, Al Cardinale*, Tramonti 0. Amatori 2. categoria Alta Val Torre, Valmeduna 4; Valcosa, ARS calcio, Sedilis 3; Tecnospine, Axo Club Buja 2; Co-olloredo* 1 : Majano*, Carpacco, Farla, Dignano 0. Amatori 3. categoria Polisportiva Valnatisone, Friulclean 4; Sam-mardenchia, Arcobaleno 3; Racchiuso, Braulins*, Brigata Leonacco* 2; Blues, Moby Dick 1 ; United, Drean Team, Pingalongalong 0. * una partita in meno 11 Dopo il pranzo in piazza, la gita a Monaco Il comitato di Clenia/Correda/Tarpezzo, dopo il successo della giornata ecologica dello scorso maggio e il pranzo in piazza nel mese di luglio, ha organizzato, nei giorni 5 e 6 settembre, una gita a Monaco di Baviera e una visita guidata al campo di concentramento di Dachau, primo campo realizzato in Germania già nel primo anno di insediamento del potere nazista. La gita ha avuto una buona partecipazione, soprattutto di giovani, che in realtà sono stati i promotori dell’iniziativa sostenuta dallo stesso comitato. Nei due giorni di permanenza a Monaco il gruppo ha avuto la possibilità di visitare il centro storico della capitale bavarese, il vil- laggio olimpico, realizzato nel 1972 e, nel giorno seguente, il museo tedesco della scienza e della tecnologia che ha fortemente interessato i visitatori. Nel pomeriggio del secondo giorno la comitiva ha visitato il campo di concentramento di Dachau come doveroso impegno, morale e politico, nei confronti delle vittime di quel genocidio. Alla signora Zdenka, che ha seguito il gruppo come guida, va l’apprezzamento del comitato, così come va riconosciuta la buona organizzazione al presidente Paolo Tomasetig, alla responsabile Cathy Crisetig per la sua attiva partecipazione ed infine all'autista Marjan per la sua capacità e conoscenza. mm S© (MAS »USTIL SVET LENART Kravar Pietro Qualizza - Petar Topolukin po domače. Umaru je na 29. setem-berja an je imeu samuo 64 liet. Novica od njega smarti seje hitro arz-glasila po vsieh Nediških dolinah an vsi so ostal brez besiede, saj še tisti dan priet, v pandiejak, so ga videli zdravega an veselega. Zaspau je tan doma an se nie vič zbudu. Petra so ga poznal povsierode, zak seje zlo zavzemu za čedajski špi-tau, ki že lieta na lieta pravejo de ga zaprejo an ponuja nimar manj po- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorni urednik: MICHELE OBIT Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst / Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: info@novimatajur.it; novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 40 evrov • Druge države: 45 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 03 S 01030 63740 000001081165 SWIFT: PASCITMMXXX Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € moči ljudem, ki živjo tle v našim koncu. Za špitau se je Petar trudiu še posebno potle, ki 26 liet od tega, mu je bla na naglim umarla parlju-bljena hči Dafne. Par sarcu je imeu tudi naše navade an naš jezik. V veliki žalost je pustu ženo Patrizio, hči Ingrid, mamo Miljo, taščo, brata, sestro an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Kravarje v četartak, 1. otuberja. Zbuogam, Petar, v mieru počivi. PODBONESEC Čarnivarh V Čarnimvarhu so žalostni zavo-jo smarti še mlade vasnjanke Con-cette Cencig, uduove Specogna. Concetta je irmela samuo 60 liet. Zapustila je tel sviet zavoj o kratke, pa zlo hude boliezni. Rodila se je v Sar-kovi družini v Čarnimvarhu. Kar se je poročila, je ostala le v vasi, saj je živiela ta par Danieleh. Še mlada je ostala uduova z adnim puobam, ki se kliče Cristian an je med riedkimi mladimi, ki so ostali živet v vasi. Za njo jočejo Cristina, Franco, sestra Edda an Guerrino, brat Vito an Fabiola, navuoda Franziska, Andrea an mah Lorenzo, navuoda Elisa an Alessandro, vsa žlahta, pa tudi pu-no parjatelju, saj je bla žena liepe-ga karakterja. Nje pogreb je biu v Čarnimvarhu v sriedo, 7. otuberja popudan. Tudi mi tle na Novem Matajurju jo bomo pogrešali, saj je zvestuo skočila tle h nam za nam parnest kako novico al pa samuo za nas pozdravit. Naj v mieru počiva. Ruonac Natalia Morielaz (Liliana), uduova Clavora. Učakala je 89 liet. Na telim svietu je zapustila sina, neviesto, navuode an vso žlahto. Pogreb je biu v pandiejak, 14. setemberja. Log Evelino Blasutig iz Loga. Umaru je po dugi boliezni. Imeu je 71 liet. Zapustu je sina, neviesto, navuode, taščo an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Briščah, v pandiejak, 12. otuberja popudan. GRMEK Hlocje / Selvis Smo viedli, de je bolan, pa smo se vsi troštal, de se rieši od hude boliezni. Takuo pa nie šlo an v to-rak, 6. otuberja, Paolo Giro nas je za nimar zapustu. Imeu je samuo 57 liet. Paolo je biu iz Hlocja, Ta za rojo tih. Tle je preživeu vse njega mlade lieta. Poznal so ga nomalo povserode tudi zavojo balona, saj kar on je biu mlad so vsi, al malomanj vsi puobi njega liet cabal balon. Seje lepuo vešuolu an ratu pridan fižjoterapist. Hitro je ušafu dielo dol v Vidne an kar se je oženu z Gianno Rounjakovo iz Gorenjega Tarbja, sta malo cajta potle zazidala hišo v kraju Selvis an dol sta šla živet. V veliki žalost je Paolo pustu ženo Gianno an hčere Nicole an Marto, mamo Tereso, sestro Gianfranco an bratra Sandra, kunjade, navuode, taščo, vso žlahto an puno parjatelju tle doma pa tudi v kraju, kjer je preživeu njega zadnje lieta. Zadnji pozdrav smo mu dali v petak, 9. otuberja popudan na Liesah. Draga Teresa, v telim težkim, žalostnim momentu te močnuo objamejo vsi od Beneškega gledališča, od slovienskih kulturnih društev, ki jih imamo tle par nas, an vsi parjatelji. Sožalje vsiem v družini. ŠPETER Bjarč Za venčno je zapustu tel sviet Dino Dorbolò - Toncinelu iz Bjarč. Imeu je 71 liet. Dino je biu zlo poznan, saj njega družina je od nimar imiela malin, kamar hode puno naših ljudi, pa tudi od zuna. Za njim jočejo žena Assunta, sin Michele an hči Angela, neviesta Anna an zet Luca, navuodi Matteo an Alessandro, Martina an Leonardo, brat, sestre, vsa žlahta. Njega pogreb je biu v sriedo, 23. setemberja popudan, v Špietre. Koreda Corrado Corredig iz Korede. Učaku je vesoko starost, devetdeset liet. Zapustu je ženo, hči, zeta, navuoda, sestro an drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Klenji v torak, 13. otuberja. ©iUETMCA ŠP|TER Klenje / Šenčur Za Silvio_Per Silvia Petnajst liet od tega nas je za nimar zapustila Silvia Raccaro iz Klenja. Z ljubeznijo an žalostjo se na njo zmislejo parjateljce od Bed and Breakfast. Con tanta nostalgia, affetto e ri-conoscenza le amiche del Bed and Breakfast di Cividale ricordano la cara Silvia Raccaro che ci lasciati nell'ottobre di quindici anni fa. AFFITTASI a Scrutto casa con due camere, bagno, cucina, soggiorno, cantina, soffitta, garage e ampio cortile. Chiamare ore pasti 328 8225301 AFFITTASI / VENDESI casa a Ponteacco (San Pietro al Natisone). Tel. 0432 730412 VENDESI fisarmonica diatonica Rutar. Tel. 0432 713279 - 333 9087364 PRODAJAM harmoniko diatonično CFB, 1.550 €. Tel. 335 5387249 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 16. DO 22. OKTOBRA Čedad (Minisini) 0432 731175 Corno di Rosazzo 759057 Tarbiž 0428 2046 Miedihi v Benečiji Dreka doh. Stefano Qualizza Dreka: v sriedo od 11.30 do 12. ure Grmek doh. Stefano Qualizza Hlocje: v sriedo od 10.30 do 11.00 doh. Lucio Quargnolo 0432.723094 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12,00, v četartak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 339 6971440 - 0432.726378 Podbuniesac: v pandiejak an petak od 8.15 do 11. ure; v torak an četrtak od 17. do 19. ure Sriednje doh. Stefano Qualizza Sriednje: v petak od 12.30 do 13.00 doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30; v petak od 11.30 do 12.00 Sovodnje doh. Stefano Qualizza Sovodnje: v sriedo od 8.30 do 9.30 doh. Vito Cavallaro 0432.726378 Sovodnje: v torak od 8.00 do 10.00 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Sovodnje: v petak od 9.00 do 10.00 Il Dispensario farmaceutico della dott. D’Alessandro è aperto nell’orario di ricevimento di ambulatorio Speter doh. Valentino Tullio 0432.504098-727558 Špietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9. do 10. ure ; v torak an petak od 17. do 18. ure doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 8.30 do 11.30; srieda, petak od 16.00 do 19.00 doh. Vito Cavallaro 339 6971440 Špietar: v pandiejak an sredo od 17. do 19. ure; v četartak an saboto od 9. do 11. ure doh. Stefano Qualizza 339 1964294 Špietar: v pandiejak od 16.00 do 18.00 an v četartak od 9.00 do 11.00 ure Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/ 339.8466355 Špietar: pandiejak, srieda an petak od 15.30 do 18.30; v torak an četartak od 9.30 do 12.30 Svet Lenart doh. Stefano Qualizza Gorenja Miersa: v pandiejak an petak od 9.30 do 11.30; v torak od 16.00 do 18.00; v četartak od 17. do 19. ure doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. ure; v torak an četartak od 16.00 do 19.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico”(tel. 0432 708614). Pridejo oni na vaš duom. Nujne telefonske številke CUP - Prenotazioni telefoniche visite ed esami ....................848.448.884 RSA - Residenza Sanitaria Assistenziale (Ospedale di Cividale)... 0432 708455 Centralino Ospedale di Cividale...7081 Simone an Arianna sta imiela dva purtona Due “purtoni” per augurare ogni bene ad Arianna Petricig di Tarpezzo e Simone Guion di Topolò che lo scorso 27 giugno sono diventati marito e moglie stabilendo la loro dimora a Scrutto. Quando i nostri ragazzi si sposano e rimangono a vivere ‘a casa’è una bella notizia per tutti noi che qui viviamo. Durante la santa messa ha cantato il coro Slavija, di cui faceva parte anche Pietro Qualizza, amico degli sposi che ci ha lasciati qualche giorno fa “Tajšan liep purton, de je ki. Velik an z rožam oflokan!”, takuo nam je odguorila Rosina Scuderin - Furj anova iz Topoluovega, kar smo jo vprašal, če so ga nardil za novice, ki so jih imiel v družini. Je bla zlo vesela nam poviedat telo lepo novico: noni so posebna stvar za navuode, glih takuo navuo-di za none. Rosina nam je paršla pravit od nje navuoda Simona Guion, ki na 27. junija je pred utar v cierkvi v Podutani peju le- po čečo, kije tisti dan ratala njega žena. Ona je Arianna Petricig an je iz Tarpeča. Tudi v tisti mikani vasici so se parjatelji zbral za narest purton mladim novičam. Tisti dan so se vsi veselili z njimi. An vsi, pru vsi, so zve- stuo sparjel novico, de Simone an Arianna ostanejo živet tle doma, tle v naših dolinah, v Škratovem. Simone an Arianna, de bi bluo vaše življenje pun zdravja, ljubezni an sreče. “LA MARMI” di Barbara Specogna Zona Industriale n. 45 SAN PIETRO AL NATISONE (UD) Tel. Fax 0432 727073 - Celi. 338.5983168 lamarmi@live.com - www.lamarmi.it Lapidi e monumenti, piani cucina soglie scale nei migliori graniti. IL NOSTRO STILE NON CAMBIA: DA OLTRE 60 ANNI QUALITÀ ASSORTIMENTO SERVIZIO PASSIONE MADE IN ITALY Liepa poroka v Matajurju Oženila sta se Denis Gosgnach an Cristina Medveš Denis e Cristina vivono ora a Cividale ma per pronunciare il loro sì hanno scelto la chiesa di Matajur, paese natale dello sposo e poco distante dal paese dove Cristina è cresciuta, Barza. È un avvenimento sempre più raro qui nelle Valli, e quando succede è una gioia per tutti i paesani, sopratutto per i più anziani che ricordano quando le campane delle loro chiese suonavano molto spesso per i matrimoni e per i battesimi. A Cristina e Denis gli auguri di una vita felice V Matajure so se v saboto, 22. vošta, zvonuovi veselo oglasil za oznant, de tisti dan v cierkvi je bla poroka Čeče an puoba od tistega kraja. Ženila sta se Denis Gosgnach - Urbanu iz tiste vasi, an Cristina Medveš - Dol par tine tih z Bare. Njih tata an mame so Marcello Urbanu an Graziella Azolinova, Renato Dol par Tine tih an Patrizia Predan. V vasi je bluo tisti dan veselo an živuo, ku kar so bli ankrat sejmi. Na poroki seje zbralo puno žlah-te an parjatelju an kar sta se noviča parkazala pred cierkvijo, potle ki sta j ala “ja”, sojih paršli pru zve-stuo gledat an vasnjani, tudi zak tle par nas so no-viči nimar buj riedki... Cristina an Denis niesta šla živet deleč od duo-ma, saj sta v Čedade, zatuo se vsi troštajo, de se bota pogostu vračala v soje rojstne kraje. Srečno življenje vam vsi iz sarca željo! r 'HoZe étewe nicete KAŠA Ka kor: no pest ičmena za vsakega, lomber, predarsin, čebula, česnak, memi te ardeči. An dan priet, ku jo bota kuhal, denita kašo (ičmen) odpuščat tu uado. Tu ponu denita marzio uado, kašo, doložita su, no però al dvie lomberja, nomalo predarsina, čebulo celo, česnak an merne te ardeče (cele). Če vam je všeč, de bo nomalo buj sauoritno, denita not an an kos prasečine. Muorta kuhat počaso, dokjer se na stisne. ŽUPA Z MALONAM Ka nam kor: an sriednji malon. Če ga imata tu varte al pa ga gresta kupavat, veberita tistega, kjer nohat gre tu olub. Nam kor še batuda, ušenična an serkuova moka, su. Olupemo malon, ga zriežemo an veberemo uon kar je mahnuo an sienje. Ga zribamo (ne previč tankuo!). Tu an lonac veliemo batudo, doložemo notar vas malon. Batuda muora bit čez anj. Pustimo stat takuo an par ur. Potle denemo kuhat. Kar zaurieje, na stuojta se bat če se vam L bo zdielo zvarjeno! Tu ni bukalin zmiešamo nomalo use-nične an serkuove moke. Naj bo vič tiste serkuove. Počaso počaso usujemo tu lonac. Mešajmo z leseno kuharinco le napri, dokjer se na nar-djo ku majhani štrukji. Pokušajmo, de če nie zadost osoljeno, doložemo še nomalo soli an pomiešamo še nomalo s kuharinco. Če na koncu se vam bo zdielo previč gostuo, doložita nomalo masla an mlieka. Če vam ostane še za drugi dan, doložita nomalo mlieka a n zagriejta. J