Gospodarsko izvenšolsko delo učiteljstva ZA POVZDIGO KMETIJSTVA. Na podlagi ankete, ki se je vršila v mesecu novembru 1932. pri kmetijskem oddelku kraljevske banske uprave med zastopniki kmetijskega in prosvetnega oddelka ter Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v svrho sodelovanja učiteljev in kmetskih sreskih referentov za povzdigo kmetijstva, je izdala kraljevska banska uprava pooddelku zakmetijstvo in oddelku za prosveto posebne okrožnice. Oddelek za kmetijstvo daje nastopne smernice: 1. . Sodelovanje sreskih kmetijskih referentov z učiteljstvom narodnih šol je utemeljeno v obsegu in predmetu javnega delovanja obeh činiteljev tcr v sedanjih časovnih gospodarskih razmerah. Delokrog sreskih kmetijskih referentov se namreč tako glede oseb, kakor tudi glede snovi deloma krije z delokrogom učiteljstva narodnih šol. V takem primeru je sporazumno delovanje za uspešno delo nujno potrebno in je racionalno, iker se more z manjšimi duhovnimi in materialnimi žrtvami posameznika doseči večji skupni uspeh. Enotno postopanje vpliva obenem ugodno na ljudi in utrjuje v njih zaupanje do oseb in odredb svetne oblasti. Harmonično delovanje koristi učiteljstvu pri njegovem vzgojnem delu v šoli in izven šole, je pa tudi močna opora sreskemu kmetijskemu referentu pri njegovi kmetijsko-pospeševalni službi. 2. Podlaga smotrenega sodelovanja sreskih kmetijskih referentov z učiteljstvom je medsebojno zaupanje. Sodelovanje ni poseganje v medsebojno kompetenco, ampak je prostovoljno prijateljsko podpiranje medsebojnega delovanja, ki koristi stvari in olajšuje udejstvovanje med kmetskim prebivalstvom. 3. Sreski kmetijski referent naj sporazumno delo pospešuje, da ostane v stalnem stiku s sreskim šolskim nadzornikom, ki mu naj odstopa v vednost vse važnejše okrožnice in spise, ki posegajo v medsebojni delokrog. V osebni stik z učiteljstvom svojega sreza bo sreski kmetijski referent prišel na konferencah sreskega učiteljskega društva. Vabilu tega društva za predavanja se naj referent odzove, ker se mu nudi tedaj najlepša prilika, da seznani učiteljstvo s sreskim gospodarskim programom in da se z učiteljstvom dogovori o enotnem smotrenem delovanju med kmetskim prebivalstvom. Pri predavanju naj referent opozori učiteljstvo predvsem na najnavadnejše krajevne napake v kmetovanju, na najvažnejšo gospodarsko panogo v srezu in nanačin, kako bi se ta^ mogla dvigniti in prilagoditi sedanjim gospodarskim razmerajn. Predavanje naj bo prisrčno in praktično ter naj se predmet predavanja določi sporazumno z odborom sreskega učiteljskega društva. Ako sreski kmetijski referent iz kateregakoli razloga ne more prevzeti zaprošenega predavanja, naj se obrne s prošnjo za predavatelja do kmetijskega oddelka banske uprave, sam se naj pa kljub temu udeleži zborovanja. Z učiteljstvom, ki se že udejstvuje v kaki kmetijski panogi, naj bo v stalnih osebnih stikih ter naj jim prijateljsko svetuje pri njihovem delu. Posebno pažnjo naj sreski kmetijski rcferent posveča kmetijsko-nadaljeval- nim šolam, kjer naj prevzame strokovna predavanja in sodeluje pri demonstracijah. Iz okrožnice prosvetnega oddelka posnemamo nastopno: Učiteljstvo mnogo dela za kulturni podvig našega naroda v šoli, pa tudi izven šole pri raznih prosvetnih organizacijah. Vse to delo pa bo imelo popolen in trajen uspeh stoprav tedaj, kadar bo oprto na gospodarsko moč našega kmetovalca, saj je kulturni podvig naroda v ozki zvezi z njegovo gospodarsko jakostjo. Mnogo je učiteljev, ki se že sedaj s pridom udejstvujejo pri raznih kmetijskih organizacijah in so obilp pripomogli k napredku našega kmetijstva. Mnoge podružnice kmetijske družbe, Sadjarskega in vrtnarskega društva, Čebelarskega društva itd. prospevajo predvsem vsled sodelovanja učiteljev. Da damo učiteljem, ki se žele udejstvovati v tem pravcu med narodom, priložnost in pomoč, je potrebno, da se zasnuje vez med učitelji in sreskimi kmetijskimi referenti. Ti naj sporazumno in v medsebojni podpori vrše važno nalogo kmetsko-gospodarskega pospeševalnega dela. V dosego teh ciljev je potrebno, da so sreski šolski nadzorniki v stalnih stikih s sreskimi kmetijskimi referenti ter se tako medsebojno obveščajo v vseh zadevnih ukrepih in podpirajo pri delu. Kraljevska banska uprava je pripravljena poslati na zborovanje sreskih učiteljskih društev svoje strokovnjake, ki bodo učitelje seznanjali z novimi smernicami pospeševanja vseh kmetijskih panog. K tem predavanjem bo kmetijski oddelek kraljevske banske up,rave napotil tudi področnega sreskega referenta, da se seznani z učiteljstvom in se z njim razgovori o skupnem delu posebno v oni kmetijski panogi, ki je v dotičncm srezu najpotrebnejša in najnujnejša. Sreski šolski nadzorniki naj podpirajo učiteljska društva, ko bodo na svojih zborovanjih razpravljala o kmetsko-gospodarskem pospeševalnem delu. Pomagajo naj pa zlasti onim učiteljem, ki se že sedaj udejstvujejo v tem smislu in poskušajo povečati krog teli delavcev v odrejenem delokrogu. Po potrebi in možnosti naj si ti učitelji izberejo poseben odsek, ki bo vodil vse delo in stal v stalni zvezi s sreskim kmetijskim referentom. Tako organizirano delo more roditi najboljše uspchc v prid kmetijstva in pridobiti učiteljem, kakor tudi sreskim kmetijskim referentom zaupanje in spoštovanje med narodom.'- i.'i i-Li\<\.\\ Pri oceni učiteljstva naj upoštevajo šolski nadzorniki učiteljevo prizadevanje pri pospeševanju kmetijstva in pri raznih gospodarskih ustanovah za prav tako važno, kakor ostalo prosvetno izvenšolsko delo. '¦¦¦¦^z Za povzdigo kmetijstva. Sreski kmetijski referent g. Novak je na zborovanju učiteljskega društva za Gornji grad dne 11. marca razvil program o pospeševanju kmetijstva in prosil učitcljstvo pomoči. V gomjegrajskem srezu sta važni panogi: živinoreja in lesni eksport. Kaj je vse v dosego te gospodarske panoge potrebno, je jasnO razložil predavatelj, da so dobili vsi vpogled v to prostrano polje, ki se odpira učiteljstvu in v katerem se lahko udejstvuje v prid našega kme- * ta. Pri prihodnjcm zborovanju bo g. kmetijski referent pokazal praktično, kaj je podlaga za uspešno živinorejo. Po živahni debati je sklenilo učiteljstvo, da hoče pospeševati tudi sadjarstvo in ustanavljati sadjarske podruž-