PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačama » gotovini Abb. postale I gruppo Cena 100 lir Leto XXX. Št. 78 (8784) TRST, torek, 2. aprila 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POLEMIKA 0 REFERENDUMU ČEDALJE BOLJ ŽIVAHNA OSTER BERLINGUERJEV ODGOVOR FANFANIJU Tajnik KPI obtožil K D, da se iz volilnih računov premika na desno - Danes v Genovi začetek kongresa PSD! - La Malfa ostane tajnik PRI Grozote fašizma v Latinski Ameriki GENOVA, 1. — Ob uradnem odprtju kampanje KPI za referendum o razporoki je strankin tajnik Berlinguer na shodu v Genovi ostro, pa čeprav v zelo zmernem tonu, odgovoril tajniku KD Fanfaniju, ki je preteklo soboto sprožil izredno polemičen napad proti komunistom ter spet povlekel na dan argumente iz časa hladne vojne. Kljub takemu zadržanju naših nasprotnikov — je dejal Berlinguer — bodo komunisti spoštovali obvezo po vodenju razumne in umirjene kampanje ter se sklicevali na inteligenco in zdrav razum Volivcev. Berlinguer Je zavrnil Fanfanijevo tid;tev, po kateri bi sporazum o razporoki za preprečenje referenduma pomenil v bistvu, da bi KD sprejela komunističi predlog o «zgodovinskem kompromisu». Tajnik KPI je dejal, da ti dve vprašanji nimata nič skupnega. Treba je namreč razlikovati med splošno strategijo in perspektivo boja komunistov, uresničitev katerih bo terjala težaven proces za spreminjanje gospodarskih in političnih odnosov in vprašanjem referenduma, ki je omejen in kontigenten, pa čeprav zelo važen. Dejansko je Fanfani zavrnil predlog za sporazum zaradi svojih strankarskih in volilnih računov, je dejal Berlinguer. Tajnik KD se namreč boji konkurence mi-sovcev in reakcionarnih klerikalcev. Fanfanija skrbi samo, da ne bi zgubil glasov na desni, pri tem pa s premikanjem na desno daje duška desničarskim in protidemokratičnim silam. Kot dokaz tega premika na desno je Berlinguer navedel tri dejstva. Prvo dejstvo je, da so se fašisti, odkar je Fanfani sporočil, da hoče referendum, opogumili in okrepili ter so sedaj zadovoljni, kot so sami izjavili, ker je KD prekinila odnose z levico, s čimer se je odprla možnost desničarske alternative. Drugi dokaz tega premikanja na desno je v tonu vulgarne antikomunis-tične kampanje, ki jo vodijo demokr-ščanski voditelji, in v nenehnem sklicevanju na 18. april 1948, ko si je KD priborila absolutno večino, s čimer se je odprlo nesrečno obdobje za delavce, za demokracijo in za državo. Tretje negativno dejstvo pa je poseg širokega dela duhovščine v politični boj, česar predvsem po vatikanskem koncilu ni bilo pričakovati. Stabšče demokrščanskega vodstva na kampanji o referendumu zaskrblja tudi republikance, kot izhaja iz o-krožnice. ki jo je danes razposlalo strankino tajništvo deželnim tajnikom in krajevnim sekcijam. Dokument med drugim ugotavlja, da bi bilo politično ravnotežje ogroženo predvsem v primeru, da bi na referendumu zmagali nasprotniki razporoke. To bi lahko celo privedlo do novega razpusta parlamenta in ponovnih pravočasnih volitev v ozračju politične negotovosti in gospodarske nestabilnosti, kar bi bil pogoj za volilni uspeh skrajnih kril. Zgodilo bi se lahko, da bi bilo nemogoče sestaviti kakršnokoli vlado z nevarnimi posledicami za italijansko demokracijo. Zato okrožnica poudarja, da se morajo republikanci popolnoma angažirati v kampanji za referendum, sai ne gre samo za zaščito zakona f ortuna - Basiini. Vprašanje referenduma bo eden od najvažnejših argumentov, o katerih bo razpravljal kongres PSDI, ki se bo začel jutri v genovski športni palači. Uvodni poročilo bo imel tajnik Orlandi, kongres pa bi se moral zaključiti v soboto. Socialdemokratski kongres vzbuja največje zanimanje zaradi pričakovanega spopada med sedanjim strankinim vodstvom in bivšim predsednikom republike Sara-gttom, ki zelo ostro kritizira sedanjo politiko stranke in način njenega vodenja. Volilni sistem je sicer omogočil, da so se Orlandi, Cariglia in Tonassi predstavil na kongresu s trdno večino, tudi s podporo Preti-jeve desne struje, vendar pa se strankino vodstvo kljub temu boji Saragatovega napada, predvsem zaradi ogromnega ugleda, ki ga bivši predsednik republike še vedno uživa v stranki. Na področju političnih strank moramo še beležiti, da je poslanec Ugo La Malfa preklical danes svoj odstop s položaja tajnika PRI. Sam La Malfa je poslal v tej zvezi članom strankinega vodstva pismo, v katerem pravi, da se bo vrnil na čelo stranke čez kakih deset dni, komaj bo okreval. Potem ko je podal sliko sedanjega gospodarskega položaja je minister poudaril, da prav zaradi sedanjih težav pritičejo danes sindikatu in delavcem še večje odgovornosti. Tudi sindikati pa morajo razumeti stališče vodstev Fiata in Alfa Romeo, ki poudarjata potrebo po povečanju produktivnosti in po večji moči na mednarodnem tržišču, kar je tudi v interesu države. Po drugi strani pa je minister pozval podjetja z državno udeležbo, naj se prepričajo o pravicah delavcev in o pravilnosti njihovih normativnih in gospodarskih zahtev. Bertoldi je o-menil tudi vprašanja referenduma in izrazil željo, da bi to ne ločevalo delavskega razreda. Minister je opozoril, da bi utegnila biti raz-poroka samo pretveza za uresničitev političnega preokreta na desno, ki bi preprečil reforme in napredek delavskega razreda. Družina ni danes v krizi zaradi razporoke, je še dejal minister, pač pa zaradi revščine, brezposelnosti in izseljevanja. * v "7f lllllll V INTERVJUJU SARAJEVSKEMU DNEVNIKU «0SL0B0DJEM» Popit: Italijansko stališče ogroža napore za utrjevanje miru v Evropi Predsednik CK ZK Slovenije obsodil tudi kratenje nacionalnih pravic slovenske skupnosti na Koroškem - Protest skupščine Bosno in Hercegovine V Rimu se je včeraj nadaljevalo zasedanje mednarodnega sodišča «Russell IL», ki želi opozoriti javnost na grozote, ki jih vsak dan zakrivijo fašistični režimi v Južni Ameriki, kot so čile, Brazilija in Urugvaj. Tudi včeraj so bila na dnevnem redu pričevanja oseb, ki so bile strahotno mučene v južnoameriških zaporih. Na sliki je na govorniškem odru mlada brazilska državljanka Nancy Unger, ki je na lastni koži okusila zverinske metode fašističnih krvnikov. Za predsedniško mizo sedijo (z leve) predstavnik Kolumbije Gabriel Garcia Marquez, Jugoslovan Vladimir Dedijer in Italijan Lelio Basso Minister Bertoldi o sindikalnem sporu v Alfa Romeo MILAN, 1. — «Mislim, da bo še ta teden dosežen sporazum o sporu v Alfa Romeo in verjetno tudi o sporu v Italsider.» S temi besedami je minister za delo Bertoldi zaključil govor, ki ga je imel da nes na skupščini delavcev Alfa Ro meo v tovarni v Areseju blizu Milana. ■iiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiimiifiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST V KRIZI Britanski minister Callaghan grozi z izstopom Velike Britanije iz EGS Nova britanska laburistična vlada zahteva ponovno proučitev pogojev, pod katerimi je London stopil v EGS - Ostra reakcija francoskega zunanjega ministra Joberta - London za tesnejše sodelovanje z ZDA v okviru NATO LUKSEMBURG, 1. — Britanska laburistična vlada je predložila na današnjem zasedanju zunanjih ministrov EGS «belo knjigo» o odnosu Velike Britanije do gospodarske skupnosti. Gre za dokument, ki ga je britanski zunanji minister Callaghan prebral svojim evropskim partnerjem in ki obsega vrsto temeljnih vprašanj za bodočnost EGS. Dokument, ki ga je prebral minister Callaghan, vsebuje stališče, ki ga bo nova Wilsonova vlada zastopala znotraj EGS v skladu z obveznostmi ki so jih laburisti sprejeli v tdku volilne kampanje. Takoj po umestitvi nove vlade je ministrski predsednik Wilson napovedal v parlamentu, da je njegov namen doseči ponovna pogajanja o osnovnih pogojih, pod katerimi je Velika Britanija stopila v EGS. Callaghan je danes dejal, da je njegova stranka nasprotovala vstopu Velike Britanije v EGS, vsaj pod pogoji, ki jih je dosegla konservativna vlada. Laburisti nasprotujejo predvsem skupni kmetijski politiki, ne strinjajo se z bodočo finančno ureditvijo EGS, z gospodarsko politiko in z odnosi med deveterico in tretjimi državami. Calla- ghan je izjavil, da se bo britahsko ljudstvo izreklo o udeležbi Velike Britanije v EGS z referendumom. Britanski minister je opozoril zunanje ministre EGS, da se njegova vlada ne bo imela za vezano, če se pogajanja med Veliko Britanijo in njenimi evropskimi partnerji ne bodo uspešno zaključila. Laburistični minister ni podrobneje obrazložil, katere so zahteve nove britanske vlade, izjavil pa je da njegova vlada proučuje z vseh zornih kotov, katere utegnejo biti posledice politike EGS. Dejal je, da je evropski načrt o gospodarski in monetarni združitvi preveč ambiciozen in nevaren. Po njegovem mnenju evropska skupnost ne ustreza željam evropskih narodov, predvsem ne želji Britancev. Kar zadeva kmetijsko politiko je britanski minister omenil, da njegova država uvaža največ živil iz EGS, kar jo, zaradi protekcionistične organizacije, drago stane. Zahteval je drastično skrčenje izdatkov za kmetijstvo. Callaghan je poudaril, da predstavlja skupna kmetijska politika oviro za tradicionalno izmenjavo med Veliko Britanijo in državami Commenwealtha. iimiiiiiiiHiiMiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitniiimnimiiiiiimiiiimmiimumiimmmmiiiiiiiim'imiiiuiiB PRVIČ PO UVEDBI NOVEGA DELEGATSKEGA SISTEMA Volitve v Sloveniji Delegacija ANPI zaključila obisk v Ljubljani - Jugoslovanski protest proti Avstriji zaradi nespoštovanja arhivskega sporazuma (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 1. - Včeraj so bile po vsej Sloveniji volitve članov delegacij krajevnih skupnosti in delegacij družbeno - političnih svetov občinskih skupščin. Hkrati so volih tudi kmetje svoje delegacije za svete združenega dela občinskih skupščin. To so bile v republiki prve volitve, odkar je v veljavi nov sistem oblasti in nov način volitev. Udeležba je bila izjemno velika, saj se je volitev udeležilo kar 92 odstotkov volilnih upravičencev. Največji odstotek je bil na območju Murske Sobote, kjer je volilo 98 odstotkov upravičencev. • « • Podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Jože Brilej je sprejel tričlansko delegacijo italijanske partizanske organizacije ANPI, ki jo je vodil Arrigo Boldrini. Po krajšem razgovoru je podpredsednik Brilej zadržal goste na kosilu. Sprejema so se udeležili predsed nik Zveze združenj borcev Slovenije Janko Rudolf, predsednik komisije skupščine SR Slovenije za vprašanja mednarodnih odnosov Edo Brajnik, predsednik komisije CK ZKS za mednarodna, ekonomska in politična vprašanja Vlado Šestan in Mara Rupena. Popoldne je italijanska delegacija odpotovala v domovino • • * Svet skladateljev znanosti in umetnosti Jugoslavije je na 20. plenar- nem zasedanju sklenil, da soglaša s pobudniki odprtega pisma o neizpolnjenem arhivskem sporazumu med Jugoslavijo in Avstrijo in se uvršča med sopodpisnike. Odprto pismo, ki ga je izdalo ar-hvisko društvo Slovenije v štirih jezikih — slovenščini, srbohrvaščini, francoščini in ruščini, seznanja jugoslovansko in mednarodno javnost z dejstvom, da Avstrija še doslej ni izpolnila svojih obveznosti do Jugoslavije, ki jih je sprejela z arhivsko konvencijo 1923 in ponovno s protokolom leta 1958, p» katerem mora vrniti tudi med okupacijo naropane kulturne vrednote. Odprto pismo je pwdpisalo že 19 zveznih, republiških in pokrajinskih arhivskih društev ter zvez zgodovinarjev. S podpisom skupnosti jugoslovanskih univerz in zdaj še sveta aka- demij znanosti in umetnosti terja _________________ vsa jugoslovanska znanstvena in u- i se je zaključilo pozno zvečer, nakar Ko je obravnaval odnose s tretjimi državami in še zlasti z ZDA, je britanski zunanji minister dejal, da Velika Britanija hoče ostati v Atlanski zvezi, ki pa mora biti učinkovita. Zaradi tega je treba čimpreu premostiti sedanja nesoglasja med Ameriko in Evropo. EGS bi se morala prizadevati, da bi čim tesneje sodelovala z Združenimi državami, je dejal Callaghan. Po posegu britanskega zunanjega ministra so si sledili odgovori drugih udeležencev zasedanja. I-talijanski zunanji minister Moro je omenil tradicionalno prijateljstvo med Italijo in Veliko Britanijo ter aktivno italijansko prisotnost pri dolgih pogajanjih za vstop Velike Britanije v EGS. Moro je dejal, da si je težko zamisliti ponovna pogajanja, ki bi lahko privedla do negativnih zaključkov za EGS in za vsako posamezno državo članico. Poudaril je, da je sporazume treba spoštovati in dodal, da so nekatere temeljne točke, o katerih se znotraj EGS ni mogoče več pogajati. Moro je izjavil, da si države članice prizadevajo, da bi dosegle nostopno integracijo svoje politike. To integracijo so dosegli že na nekaterih področjih, stremijo pa še po gospodarski združitvi, po skupni industrijski politiki in po deželni politiki, česar ni mogoče opustiti, ne da bi se odrekli skupnim idealom. V zaključku svojega posega je ita-lijanski zunanji minister izrazil željo, da bi bile britanske zahteve take, da bi omogočile pozitivno rešitev, ne da bi pri tem žrtvovali skupne evropske politike. Najbolj oster v svojih izvajanjih je bil francoski zunanji minister Jobert, ki je dejal, da so pogajanja za vsop Velike Britanije v EGS trajala mesece in mesece in da so britanski voditelji imeli možnost, da uveljavijo svoje stališče. Namen pogajanj je bil postopna prilagoditev posameznih držav sistemu, ki predpostavlja dokajšnjo spremembo pravil, ki urejujejo njihovo gospodarsko politiko ter njihove zunanje odnose. Države članice se morajo prilagoditi pravilom, ki obstajajo v skupnosti ne pa skupnost tistim, ki obstajajo v posameznih državah. V zaključku svojega govora je Jobert pozval ministrski svet, naj zavrne vsako ponovno proučitev spw-razumov. V otvoritvi današnjega zasedanja je sedanji predsednik sveta skupnosti, zahodnonemški zunanji minister Scheel predložil skupno s predsednikom izvršne komisije Orto-lijem resolucijo o kratkoročnih vprašanjih in težavah v dejavnosti EGS. Zasedanje zunanjih ministrov fiied drugim nadaljeval preučevanje petrolejskega načrta in programe za javne naložbe. metniška javnost od Avstrije izpo1 nitev obveznosti, ki jih je spreji leta 1923 in 1958. Zato je zadnji čas da avstrijska vlada spozna, kako je izpolnitev njenih obveznosti za njo mednarodna dolžnost. DRAGO KOŠMRLJ RIM, 1. — Poslanska zbornica je začela danes razpravljati o zakonskem osnutku o pokojninah. Zakonski osnutek vsebuje med drugim predloge o enotnem izterjevanju so cialnih prispevkov fo ' neli še neuradno srečanje, med Ì. .rim so obravnavali še nekatera druga pereča vprašanja, kot so na primer odnosi EGS-ZDA ter večstranska pogajanja deveterice z arabskimi državami. V pelek sestanek CIPE RIM, 1. — Na ministrstvu za proračun se bo v petek zjutraj sestal pod predsedstvom ministra Gio-littija medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje. Odbor bo Ustavna komisija poslanske zbornice o financiranju strank RIM, 1. — Poslanska komisija za ustavna vprašanja je na današnji seji začela preučevati zakonske predloge za javno financiranje političnih strank. Gre predvsem za dva zakonska osnutka, od katerih nosi prvi podpis socialista Bertoldija, drugega pa je pripravil demokristjan Piccoli. Poročevalec večine Galloni (KD) je podčrtal, da člen 49 ustave govori o političnih strankah, katerim pa je treba dati na razpolago sredstva za delovanje. Zato so predlogi o javnem financiranju stranke po mnenju Gallo-nija povsem v skladu z republiško ustavo. RIM, 1. — Predsednik republike Leone je sprejel danes zvečer na Kvirinalu notranjega ministra Ta-vianija. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Predsednik CK ZK Slovenije Franc Popit je v intervjuju sarajevskemu «Oslobodje-nju» odgovoril tudi na vprašanje o pogojih, v katerih žive jugoslovanske manjšine v sosednih državah in na vprašanja v zvezi z noto italijanske vlade, ki je sprožila val ogorčenja in protestov jugoslovanske javnosti. Popit je dejal, da se republika Slovenija v okviru enotne zunanje politike Jugoslavije zavzema za vsestranski razvoj odnosov s svojimi sosedi, za napredek medsebojnega spoštovanja na osnovi enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Nacionalne manjšine so po besedah Popita pomemben dejavnik zbližanja in utrjevanja odnosov, če jim je o-mogočen vsestranski razvoj in uresničenje nacionalnih pravic. Čeprav smo v tem pogledu dosegh določene rezultate v odnosih s sosednimi državami, s katerimi meji Slovenija, vendar ne moremo biti zadovoljni, jo poudaril Popit, posebno ko gre za odprte kršitve pravic slovenske manjšine, ki so določene v mednarodnih pogodbah, kot je to primer v sosedni Avstriji. Izpadi šovinističnih in neonacističnih sil proti Slovencem v Avstriji se po besedah Popita ne le odražajo na dobrososedkih odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo, temveč o-grožajo demokratične pridobitve same Avstrije. ZK Slovenije bo tudi v bodoče konstruktivno prispevala h graditvi dobrososedskih odnosov. Zavedamo se, da je uspeh teh naporov odvisen od skupnega zavzemanja vseh zainteresiranih držav za premostitev ostankov nreteklosti. V odgovor na vprašanje v zvezi z italijansko noto je Popit dejal: «Smatramo, da je italijanska vlada s tem korakom zavzela skupno stališče z najreakcionamejšimi italijanskimi imperialističnimi in iredentističnimi krogi in se s tem spustila v zelo nevarno igro, ki resno ogroža ne . DAMASK, 1. — Vojaški položaj na Golanskem višavju se je v zadnjih urah ponovno zaostril, ko so Izraelci poslali na sirsko fronto večje število rezervnih oddelkov. V Tel Avivu je vojaški glasnik izjavil, da gre za «previdnostne ukrepa», češ da so Sirci v zadnjih dneh večkrat spremenili položaj svojim četam. Od 12. marca beležijo vsak dan topniške spopade med izraelsko in sirsko artilerijo. Izraelski vojaški glasniki poročajo, da postaja sirski ogenj na severni fronti čedalje močnejši in da Sirci streljajo tudi ponoči. V vojaških krogih predvidevajo, da se bo sirski vojaški pritisk v prihodnjih dneh okrepil Prav da nes so sirske granate zadele izraelsko naselje, ki so ga ustanovili po koncu oktobrske vojne. Poroča jo o škodi na električni napeljavi, poškodovan ja bil tudi vodovod, niso pa zabeležili človeških žrtev. Glasnik sirske vojske je poročal, da sta dva vojaka bila ran iena v teku spopadov, ki so bili danes popoldne. Dodal je, da je do spo padov prišlo vzdolž celotne črte prekinitve ognja, poročal je tudi, da je sirsko topništvo uničilo dvanajst telavivskih baterij, štiri tanke, eno opazovalnico, tri utrdbe in tri manjša skladišča orožja. Sirski ministrski podpredsednik Hajdar je obtožil Izraelce, da se skušajo okoristiti s premirjem in izboljšati svoje položaje. Današnji spopadi na Golanskom višavju so trajali približno do 18.30. Ob zaključku poročata obe strani le o neznatnih človeških žrtvah. Sirci so baje imeli dva ranjena, Izraelci pa pet. Sirci ujeli opazovalca OZN DAMASK, 1. — Sirski vojaški glasnik je sporočil, da so sirske enote, ki so delovale za izraelskimi linijami, ujele v nedeljo zvečer dva častnika mirovnih sil OZN. Poročilo dodaja, da so ju sirski vojaki zamenjali za Izraelce zaradi slabih vremenskih razmer in zaradi slabe vidljivosti. Oba opazovalca OZN sta trenutno v bolnišnici v Damasku, kjer ju je obiskal sirski obrambni minister. KAIRO, 1. — Kairski tednik piše, da predsednik Sadat upa, da bo u-tegnil še letos sklicati srečanje na vrhu neuvrščenih, ki naj bi se ga udeležila, poleg Sadata samega, še jugoslovanski predsednik Tito ter indijska ministrska predsednica Indirà Gandi. O tem naj bi Sadat že govoril v teku svojih sestankov z jugoslovanskimi in indijskimi voditelji. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||||||imill,ITmilMIIIII,|||)|||I||||S SKORAJ DVE LETI PO TRAGIČNEM ATENTATU Proces za pokol karabinjerjev v Petovljali : včeraj samo razprava o sodnem postopku Po vsej verjetnosti bo razprava trajala mesec dni Pred tržaške porotnike so včeraj ob 9.30 stopili obtoženci pokola karabinjerjev v Petovljah. Na sliki jih vidimo, ko še čakajo na sodni zbor. Za rešetkami stojijo od leve proti desni sestra in brat Mazzorana, Resen, ki ga delno prikriva Scopazzijeva, ki je na svobodi, Badin, La Rocca in Budiein. Obsežno poročilo o prvem dnevu procesa berite na goriški strani DANES Na uradnem odprtju kampanje KPI ob referendumu o razporoki je tajnik Berlinguer odgovoril na o-ster protikomunistični napad tajnika KD Fanfanija in ugotovil, da je KD preprečila sporazum, ki bi omogočil, da bi se izognili referendumu, zaradi ozkih strankarskih računov v bojazni, da ne bi zgubila glasov na desni. Prav zaradi tega pa se KD sedaj pomika na desno ter s tem pomaga desničarskim protidemokratičnim silam, ki se skušajo ponovno vključiti v politično igro. V Genovi se bo danes začel kongres PSDI s poročilom tajnika Orladija. Pričakujejo, da bo senator Saragat na kongresu cprozil frontalni napad na strankino vodstvo, ki pa si je s pomočjo krivičnega volilnega sistema zagotovilo na predkongresnih shodih trdno večino. Na zasedanju zunanjih ministrov EGS je zastopnik nove britanske laburistične vlade Callaghan predložil svojim evropskim kolegom «belo knjigo», v kateri navaja, katere so točke, s katerimi se Velika Britanija ne strinja v programu EGS ter napoveduje, da bo nova londonska vlada zahtevala ponovno proučitev pogojev, pod katerimi je stopila v gospodarsko skupnost. Laburisti bodo zahtevali tudi ponovna pogajanja, da bi vsaj delno dosegli ugodnejše pogoje, predvsem na področju kmetijske politike, saj stanejo Veliko Britanijo živila, ki jih mora uvažati iz EGS, zelo drago. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ V DEŽELNEM SVETU PO USPEŠNI AKCIJI TURINSKIH PREISKOVALCEV ZAČETEK RAZPRAVE 0 NAČRTIH Slike iz Maksimilijana ve dvorane ZA RAZVOJ KMETIJSKIH DEJAVNOSTI so od včeraj spet v našem mestu V ospredju živinoreja - V petih letih namerava dežela izdati nekaj nad 12 milijard lir - D. Lovriha o problemih Krasa Deželni svet je na včerajšnji seji. najmanj 10 odst. vseh hlevov na začel razpravo o novem deželnem zakonu, ki uvaja vrsto javnih posegov za razvoj kmetijskih dejavnosti in v prvi vrsti živinoreje. Pred tem se je z zakonom ukvarjala kar na 13 sejah pristojna komisija deželnega sveta, ki jo vodi svetovalec Ermano (PSI). Zakonsko besedilo spremljata dve poročili, in sicer poročilo večine, ki ga je sestavil svetovalec Del Gobbo (KD) in poročilo opozicije, ki ga je podal svetovalec Moschioni (KPI). Zakon namenja kmetijstvu in še posebej živinoreji nekaj nad 12 milijard lir, ki naj bi jih v Furlaniji -Julijski krajini potrošili v naslednjih petih letih. Od teh sredstev naj bi 5,8 milijarde lir potrošili še v letošnjem letu. V manjšinskem poročilu se naglasa jo nekateri pomisleki v zvezi s posegi, ki jih predvideva nova norma. Dejstvo je, naglasa poročilo, da je deželna uprava od svoje ustanovitve pred desetimi leti izdala za razne oblike pomoči domačemu kmetijstvu okoli 100 milijard lir, ustrezni posegi pa so ostali brez vidnejših uspehov. Od zadnjega ljudskega štetja (leta 1961) se je iz goratih predelov naše dežele izselilo 12 - 20 odst. prebivalstva in ta pojav je najhuje prizadel Nadiške doline, od koder se je izselilo kar 40 - 50 odst. vseh domačinov. Statistični podatki nadalje kažejo, da se je število ljudi, aktivno zaposlenih v kmetijstvu, v zadnjih desetih letih v naši deželi zmanjšalo v večjem razmerju kakor v ostali Italiji. Najnovejši zakonski osnutek ne nudi trdnega jamstva, da bosta kmetijstvo in živinoreja v deželi dejansko izšla iz sedanje krize, kajti ukrepi, ki jih namerava sprejeti deželna uprava, ne predpostavljajo širše zamišljenega načrtovanja na tem področju, kakor se tudi ne oslanjajo na ustrezne kmetijske strukture. Razen novosti, ki jo predstavlja predvidena ustanovitev posebnega zadružnega organa za razvoj živinoreje in razpečevanje ustreznih proizvodov — pravi nadalje poročilo — zakon ne prinaša novih prijemov, ki bi zagotavljali o-pustitev dosedanjega breznačrtnega poseganja v kmetijske dejavnosti. V razpravo o novem zakonskem osnutku so posegli svetovalci Boschi (MSI), Bettoli (KPI), Ermano (PSI), Martinis (KD), Bergomas (KPI), Chinellato (KD), Puppini D’Agaro (Furlansko gibanje), Cogo (KD) in Lovriha (KPI). Dušan Lo-vriha se je zavzel zlasti za razvoj kmetijstva in živinoreje na tržaškem in goriškem Krasu. Naglasil je, da je živinoreja najvažnejša pridobitna dejavnost v teh krajih, brez nje pa si tudi specializiranih kultur ne moremo zamisliti. Na Krasu je danes še kakih 750 hlevov, ki štejejo skupno okrog 3.000 glav govedi. Živinoreja žal upada, saj je zanjo na voljo čedalje manj zemlje, številne pašnike pa je spremenilo v neuporabno površino cestno omrežje, ki ne dopušča rednega prehajanja živine na pašo. Družba je doslej žrtvovala tudi kmetijstvo lažnemu mitu osebnega avtomobila, česar niso odvzele prometne strukture pa so kmetijstvu odtegnile vojaške služnosti, razlaščevanja, tovorna postajališča in razna javna dela. Če k temu dodamo še lansko sušo, ki je povzročila izpraznitev reja področje trgovine v Furlaniji -Julijski krajini. Včeraj je spregovoril še zadnji govornik na spisku, komunist Pascolat, nakar sta na pripombe in dopolnila skupščine odgovorila poročevalec Ginaldi (KD) in odbornik za industrijo in trgovino Stopper. Pascolat je med drugim predlagal, naj bi dežela organizirala posebno konferenco o problemih trgovine na drobno v Furlaniji - Julijski krajini, Stopper pa je na predlog pristal, vendar bo deželna uprava sklicala konferenco šele potem, ko bo izdelan načrt za temeljitejšo preosnovo ustreznih dejavnosti v naši deželi. Pri končnem glasovanju je bila norma sprejeta soglasno. • Deželni odbornik za promet Co-cianni in krminski župan Jacuz sta se včeraj srečala z okrajnim ravnateljem železniške uprave Contal-dijem. Obravnavali so vprašanje predvidene uskladitve železniških in cestnih zvez na ozemlju Furla- Krasu, si lahko ustvarimo mnenje o težavah, s katerimi se mora dan za dnem boriti kraški živinorejec. Posegi, ki jih predvideva deželni zakon, so v določeni meri sprejemljivi — je dejal Lovriha — nevarno pa je, da bo pomoč iz javnih sredstev prišla prepozno, to je v trenutku, ko bo večina naših hlevov prazna. Na koncu se je Lovriha zavzel za to, da bi deželna uprava priznala tržaškemu in goriškemu Krasu iste ugodnosti, ki jih novi zakon predvideva za hribovita področja ter čimprej raztegnila ustrezne olajšave tudi na občini Devin • Nabrežina in Zgonik, ki ju je pristojna komisija v Rimu pred kratkim vključila v kraško gorsko skupnost. Razprava o posegih za razvoj kmetijstva se bo nadaljevala na današnji seji, končno glasovanje o novi normi pa bo po vsej verjetnosti prihodnji teden. V prvem delu seje je deželni svet zaključil razpravo o zakonu, ki u- nije - Julijske krajine. ............................... mininiuim n .......................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuhiiiiiiiiiiihiiiiii Načelnik turinskih preiskovalcev jih je predal skrbniku za spomeniško varstvo JAVNI SHOD VČERAJ V MILJAH Poseg javnih ustanov mora preprečiti stečaj ladjedelnice «Alto Adriatico» Če ne bodo posegle oblasti, bodo sindikati napovedali pokrajinsko stavko Včeraj zjutraj je bil v miljski ladjedelnici «Alto Adriatico», kateri spet grozi zapora, javni shod, ki ga je sklical tovarniški svet v obrambo ladjedelnice, zaposlitve in gospodarstva. Shoda so se udeležili poleg delavcev tudi številni zastopniki javnih ustanov, tovarniških svetov in sindikatov, manjkala pa sta upravnika ladjedelnice Napoleone in Fachini. Najprej je spregovoril zastopnik enotnega sindikata kovinarjev Lu-dovisi, ki je oporekal potrebo po stečaju, saj ima ladjedelnica tri jih lahko dobi še več. Za njim je govoril miljski župan Millo, ki je ugotovil, da je že tretjič ladjedelnica na robu stečaja. V prihodnje je treba vzeti ladjedelnico zasebnikom in jo izročiti javnim upraviteljem, ki e-dini lahko zagotovijo razvoj take industrije. Po govoru zastopnika PSI Robbe, ki je tudi prebral solidarnostno brzojavko deželnega podpredsednika Pittonija, so spregovorili še zastopniki KD Birsa in Niccolini, Donadel ter Rossetti za KPI. Vsi so se strinjali s predlogom, naj bi javni finančni ustanovi Gepi in Iri odkupili večino del- naročila, v kratkem pa ...............Illllllin...............IIIIIHIHI."""II"'*""* GOSPODARSKA POLITIKA V DEŽELI { -J.'-- /f-‘ Komunisti zahtevajo takojšnjo naložbo najmanj 50 milijard lir Sklepna beseda člana vsedržavnega vodstva stranke L. Barce nic in naj bi jih upravljali bolje, kot je do sedaj storila Friulia, ki je. sicer imela le manjše število delnic. Shod se je zaključil s posegom zastopnika pokrajinskega združenja sindikatov Fabriccija, ki je orisal posledice zapore za gospodarstvo po-krajirme in izjavil, da bodo delavci mesta in okolice stopili v stavko, če ne bodo rešili ladjedelnice. Preteklo soboto se je v Trstu sestal deželni odbor KPI, seji pa so prisostvovali tudi predstavniki zveznih odborov stranke. Na dnevnem redu je bila razprava o trenutnem političnem položaju in o nujnih po; segih na gospodarskem področju. V okviru politične diskusije je deželni tajnik Cuffaro naglasil pomen prizadevanj ob skorajšnjem referendumu, kajti od izida ustreznega glasovanja ne bo odvisna samo ena izmed pridobljenih svoboščin v Itali- ■MHiin-i........................................... SINOČI V CCA V TRSTU Pesnikova plemenita beseda ki zasluži publiciteto Slavn! pesnik Biagio Marin o obmejnih odno-sih med dvema narodoma in mejah med njima Redkokdaj je bilo v tržaškem krožku za kulturo in umetnost — Circolo della Cultura e delle Arti — pred polno malo dvorano gledališča «Verdi» toliko govora o odnosih med Italijani in Slovenci (ter Hrvati) v teh naših obmejnih krajih. Povod je bila že pred mnogimi meseci izšla knjiga: Guido Miglia: «Dentro l’Istria». o kateri sta obširno govorila slavni italijanski narečnik pesnik 83-letm Biagio Marin iz Gradeža in tržaški odvetnik Guido Tiberini. Predstavil ju je dr. Carlo Ulcigrai skupaj z avtorjem, ki je ob zaključku sinoč-njega poučnega večera tudi sam spregovoril o pomenu svoje knjige in o nujnosti odprte meje, za katero pa se je - kot je dejal - zal pred meseci pojavil «oblak». Zlasti zanimivo je bilo obširno razglabljanje B. Marina prežeto s pesnikovo že znano odprtostjo in simpatijo do slovanskih narodov. (Po pesnikovi zpslugi je namreč že pred mnogimi leti v istem krožku predaval o slovenski moderni liriki prof. dr. Josip Tavčar). Ugledni predavatelj je prepričljivo obrazložil svoje globoko humanistične in humanitarne ideje o vprašanjih na stičišču dveh narodov, o trenjih tn tudi tragičnih spopadih ter sožitju med njimi, zlasti pa o premagovanju ne le političnih in carinskih, temveč tudi kulturnih mej. Še prav posebno zanimiva je bila njegova razlaga o tem, kako so bogatejši na znanju, izkušnjah, kulturi, politiki itd. ljudje ob meji in kakšne so njihove prednosti pred ostalimi prebivalci iz notranjosti dežele. Pesnik je svojo razlago dopolnjeval z znanimi stališči Mazzinija in Slataperja, katerega prijatelj in sodobnik je bil. Obširno je navedel več odstavkov iz Migliove knjige kakor tudi nekaj stavkov iz 1 Trst. pozitivne kritike, ki jo je še lansko jesen napisal o isti knjigi za radio Trst A že omenjeni prof. Josip Tavčar. Seveda je nemogoče stisniti v to bežno kratko poročilo vso zanimivost in poučnost pesnikovega razlaganja o tako zapletenih vprašanjih kakršna nastajajo v teh naših obmejnih krajih. Bralec našega dnevnika, ki ga je poslušal, se je moral nehote spomniti prejšnji teden v Ljubljani izrečenih besed (z najuglednejšega političnega foruma) o tem, kako današnji jugoslovanski voditelji «tudi danes verjamejo, da bo Evropa v drugi polovici stoletja bogatejša za spoznanje, da je potrebno prenehati s spreminjanjem meja, pač pa začeti z njihovim ukinjanjem in ustvarjanjem razmer za svobodno gibanje ljudi ne glede na njihovo nacionalno in državno pripadnost. In če te besede v tukajšnjem in ostalem italijanskem tisku niso bile objavljene, bi bilo predvsem za italijanski del prebivalstva vzdolž te naše meje zelo koristno in poučno če bi ta tisk objavil v celoti vsaj plemenite besede, ki jih je sinoči skoraj eno uro bral veliki pesnik Biagio Marin in se pri tem odločno zavz l tudi za naše narodnostne pravice. Odv. G. Tiberini je za njim prebral krajšo razpravo o tistem delu Migliove knjige, ki se tiče kritike šolstva v današnji Italiji. Sam pisatelj Guido Miglja pa se je zahvalil obema govornikoma in zelo odločno povedal mnenje tistih Tržačanov, ki se zavedajo osamljenosti svojega mesta, če bi se me ja okrog njega zaprla. Pod vodstvom predsednika Pittonija se je včeraj sestal posveto valni odbor, ki upravlja Sklad za ji, temveč tudi sama italijanska demokracija. Cuffaro je povabil predstavnike stranke, naj se živo zavzamejo za to, da bo čim več državljanov 12. maja glasovalo «ne». Član deželnega vodstva stranke S. Zorzenon je nato podal poročilo o gospodarski politiki deželne uprave in naglasil, da se je deželni odbor pred časom zavedel o tem, da je v tej politiki popolnoma zašel. Zato se je odločil, da bo v prihodnje o-sredotočil javne posege na omejeno število vodilnih področij. Važno je, je naglasil Zorzenon, da se ta nova politika ne bo izvajala z vrha in da se ne bo omejila na uresničitev določenih javnih del, temveč da bo osnova novih posegov čim bolj demokratična. Kar zadeva področja, ki zahtevajo nujne ukrepe — kmetijstvo, stanovanjske gradnje, promet, zdravstvo in industrija — zahtevajo komunisti takojšnjo naložbo najmanj 50 milijard lir. Sklepno besedo je povzel član vsedržavnega vodstva stranke L. Barca, ki je med drugim omenil, da se komunisti v državnem merilu borijo za preureditev davčnega ustroja, za določitev političnih cen za kruh, testenine in mleko, za zamrznitev stanovanjskih najemnin in za pravične najemnine v kmetijstvu. Trenutno se komunisti seveda še posebej borijo za zmago demokratičnih načel v okviru skorajšnjega referenduma. Tržaško odposlanstvo pri ministru sen. Coppu Skupina predstavnikov tržaškega gospodarstva se bo danes v Rimu sestala z novim ministrom za trgovinsko mornarico Coppe«!. V odposlanstvu bodo deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper, predsednik pokrajinske uprave Zanetti, župan Spaccini, predsednik Neodvisne ustanove za tržaško luko Tonutti in predsednik trgovinske zbornice Caidassi. Ministru Coppu bodo člani odposlanstva orisali sedanji položaj tržaške luke in kopenskih zvez z zaledjem, zlasti zvezi z vladnimi načrti za preureditev državnega pomorstva in okrepitev ustreznih storitev in prista nišč. Seja občinskega sveta v Nabrežini Na svoji včerajšnji seji je občinski svet v Nabrežini z večino glasov odobril sklep o pogojeni lotizaciji 87.677 kv m površine v Sesljan-skem zalivu, kjer namerava podjetje Visentin zgraditi nov turistični center. Za odobritev sklepa so glasovali svetovalci KD, Slov. skupnos ti in PSDI, proti je glasovala skupina KPI, vzdržal pa se je PSI. Slovesna predaja slik Ponoči 13. marca letos so tri tajin-stvene osebe s temnimi gumijastimi oblekami podvodnih ribičev v grljan-skem portiču neslišno stopile v vodo in odplavale proti pristanu Miramar-skega gradu, pri čemer so vlekle za seboj majhen gumijasti čoln. čoln so privezali, osebe so se kot temne sence nevidno približale gradu, naslonile nanj dolgo lestev, ki so jo našli v bližini. Eden je pazil, dva neznanca pa sta na balkonu prvega nadstropja razbila šipo in se splazila v notranjost grada. Neslišno sta šla v Maksimiljanovo prestolno dvorano in snela s stene tri slike: Rembrandtovo, Canalettovo in Cranachovo. Kot sta neslišno prišla, tako sta se neslišno oddaljila v družbi tretjega pajdaša. Okvirjev so se iznebili, slike pa so hoteli odnesti po morski poti: naložiti so jih nameravali na čoln, teda tega ni bilo mogoče. Čoln, že prej preluknjan, ni bil za nobeno rabo. Zato so se tatovi, ki so verjetno dobro poznali miramarski park, vrnili v grljanski pristan po spodnji stezi. Tu se zgubljajo sledovi za njimi. Leteči oddelek tržaške kvesture, ki je takoj sprožil preiskavo tudi v bližnjih in daljnih pokrajin severne Italije, je bil stalno na preži, vse dokler ni prišla vest iz Turina, da so našli ukradene slike. Preiskovalci so vedeli, da se bodo, če ne tatovi, ki se neradi «odkrijejo», ' vsaj ' preprodajalci «oglasili». In res je po Turinu krožila vest o prodaji slik, vrednih 2 milijard. Criminalpol se je s svojim specializirahim osebjem takoj «vmešal» v kupčijo. Preprodajalci so, ko so domnevni kupci dokazali, da imajo 400 zahtevanih milijonov, pokazali slike in celo dovolili natančni pregled z ultrardečimi žarki Preiskovalci so imeli tako v rokah dokaz, da gre za ukradene slike. Poseči pa niso hoteli: hoteli so namreč priti do tatov in čeprav so bili skeptični, so vseeno hoteli tvegati. Domenili so se za kraj predaje slik in denarja: na nekem stopnišču, kamor je bilo treba nujno priti peš. Toda preprodajalci so verjetno kaj zavohali in sploh niso prišli iz avta. Nasprotno: pognali so se v beg. Preiskovalci pa so se lotili zasledovanja in celo streljali v zrak. Na koncu mosta Regina pa so preprodajalci •aniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuMiiiiiiniiiiiniiiiiiiiniiii Končno v tržaških zaporih domnevna morilca B. Jelicha Sestanek med SS in sindikati Na vabilo konfederacije sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL je prišlo do skupnega sestanka s Slovensko skupnostjo. Sestanek, ki je bil na sedežu CG IL, je potekal v obojestranskem poglabljanju perečih vprašanj, ki zadevajo tržaško splošno gospodarstvo, posebej pa tržaško pristanišče in ladjevje. Predstavniki sindikatov in Slovenske skupnosti so nadalje analizirali tudi druge probleme, med temi predvsem razlaščanje in kraške rezervate. V zvezi s temi problemi so predstavniki sindikatov dejali, da je problem razlaščanja gotovo težak problem za slovensko narodno skupnost in da bodo kot sindikati posvetili temu vprašanju, tudi v zvezi s kraš-kimi rezervati, še več pozornosti. Ob koncu nedvomno pozitivnega sestanka, so predstavniki sindikatov in Slovenske skupnosti izrazili željo po ponovnem sestanku, na katerem bi nadaljevali začeto problematiko. Sest dni potem, ko so švicarske oblasti izročile italijanski policiji domnevna morilca tržaškega barmana Borisa Jelicha, so 22-letne-ga Milančana Antonia Zanzarellija in 25-letnega Gerarda Antoina Alen-neja pripeljali v naše mesto. Vse do včeraj zjutraj sta bila v zaporih v Comu, še prej pa sta presedela skoro mesec dni v ziiriških zaporih, dokler ju niso izročili italijanskim oblastem na podlagi ti- ralice tržaških sodnih organov. Iz Coma so ju odpeljali včera, zjutraj kmalu po 6. uri z vlakom. Zato so ju v Trstu čakali že ob 13.50. Vendar zaman. Zaradi zamud ju ni bilo niti na naslednjem via ku ob 15.10, temveč šele na vlaku, ki je prispel na železniško postajo s precejšnjo zamudo po 17. uri. Pričakali so ju karabinjerji, ki so ju takoj odpeljali v koronejske zapore. (Na sliki vklenjena osumljenca). odvrgli zavoj s slikami in se tako izognili aretaciji! Slike Rembrandta, Canaletta in Camacha so včeraj pripeljali v Trst Kmalu po opoldnevu sta skrbnik za spomeniško varstvo prof. arh. Alessandro Degani in ravnatelj Mira-marskega muzeja prof. Salvatore Imbuti pričakala v stekleni dvorani iz piemontskega 7. stoletja palače Economo na Trgu Libertà vicekvestor-ja Criminalpola dr. Giuseppa Montesana in njegove agente in iz njihovih rok vidno zadovoljna prevzela nepoškodovane slike. Turinskega vice-kvestorja, ki je osebno vodil akcijo proti preprodajalcem, sta spremljala načelnik tržaškega letečega oddelka dr. Petrosino in major Morandini. Slike so torej ponovno v Trstu, policijo, posebno pa turinsko, čaka sedaj težje delo identifikacije tatov in cele tolpe. Zelo verjetno so tatovi iz Veneta, ki se lotijo tatvine kadar zvedo, da so na trgu razpoložljivi kupci. Sami se ne -, vmešajo v pogajanja, ki jih vodijo preprodajalci. Ti vnovčijo denar, slike pa po navadi odnesejo v Ženevo in spravijo v varnostno omaro neke banke. Ključ in podatke za dvig umetnin pa posredujejo kupcu. Tokrat se tatvina ni izplačala: tatovi so res še na svobodi, toda slike bodo kmalu visele v prestolni dvorani Mira-marskega gradu^ D Včeraj-danes Danes, TOREK, 2. aprila FRANC Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 18.33 — Dolžina dneva 12.49 — Luna vzide ob 13.35 in zatone ob 3.06. Jutri, SREDA, 3. aprila ŽARKO Vreme včeraj: naj višja temperatura 17,1 stopinje, najnižja 11.3, ob 19. uri 13,9 stopinje, zračni pritisk 1013,2 mb ustaljen, veter 15 km severovzhodnik, sunki 27 km na uro, vlaga 38-odst., nebo 6 desetink pooblačeno, morje rahlo razburkano, temperatura morja 11 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 31. marca in 1. aprila se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 64-letni Pietro Masè, 79-letni Pietro Crevatin, 71-letna Giuseppina Cumar por. Cedi, 32-letna Bianca Schettino por. Campanile, 77 letna Erminia Rigruto vd. Finelli, 91-letna Maddalena Miloch vd. Ben-ci, 80-letna Maria Pasqualis vd. Romano, 1 mesec stara Laura Mar corin, 81-letna Maria Callin, 74-letni Antonio Fait, 58-letni Giovanni Za-nevra, 79-letni Luigi Pirchio, 70-let na Malvina Nessi, 70-letna Pia Mi locco por. Allegri, 74-letna Argia Gatti vd. Ferluga, 82-letna Antonia Peschierin Batti, 93-letna Domenica Runtich vd. Villio, 76-letna Milka Pečar vd. Spetič, 73-letni Giusto Mer-candel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Esculapio, Ul. Roma 15: INAM, Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19-30 do 8.30) Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24 Serravallo. Trg Cavana 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije ttel. 213-137); Milje (tel. 271-124). (smeš BANCA DI CREDITO DI TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Georges Feydeau BOLHA V UŠESU Vodvilska komedija v treh dejanjih Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: URBAN KODER Plesi: LOJZKA ŽERDINOVA Režija: ŽARKO PETAN V nedeljo, 7. aprila, ob 16. uri za ABONMA RED C — nedeljski popoldanski in RED F — okoliški V nedeljo, 7. aprila, ob 20. uri za ABONMA RED B — prva ponovitev, RED D — mladinski v sredo in RED E — mladinski v četrtek V sredo, 10. aprila, ob 20.30 za ABONMA RED A — premierski STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Karl August Corner P E P E L K A Pravljica v štirih dejanjih Prevod: Scena: Koreograf: Kostumi: Glasba: Režija: Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA Danes, 2. aprila, ob 15.30 Gledališča OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» V petek bo premiera Giordanove opere «Andrea Chenier», ki jo bo dirigiral Carlo Franci. Režija Dario Della Corte. V glavnih vlogah bodo nastopili tenor Giorgio Merighi, sopranistka Orianna Santunione in baritonist Mario Sereni. Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice. ROSSETTI Danes ob 20. uri glasbena revija Lattanzija, Mitija in Lo Scalza «Ja-copone». Ponovitve bodo do nedelje, 7. t.m., in sicer večerne ob 20., dnevne pa ob 16. uri. Abonenti Teatra Stabile imajo popust. Koncerti PODONAVSKA GLASBA S KOMORNIM ORKESTROM Drevi ob 20.30 bo v veliki dvorani CCA, Ul. S. Carlo 2, v okviru letnega ciklusa «Vabilo h glasbi» četrti koncert. Tržaški komorni orkester bo pod vodstvom Fabia Vidalija predvajal odlomke iz del Czermaka, Dvoraka, Lannerja in Bartoka. Vidali bo osebno orisal predvajana glasbena dela. Vstop je prost. Slovenski khib priredi danes, 2, aprila, ob 20.30 predavanje: MARIO MAGAJNA POTOVANJE PO SEVERNI IRSKI VROČI DEŽELI Na zanimivo, z barvnimi diapozitivi ilustrirano predavanje o deželi, ki je že vrsto let neprestano v središču pozornosti, vljudno vabljeni! Kino PD «Ivan Grbec» v Skednju vljudno vabi na predavanje ške-denjskega rojaka dr. Pavla Fonde ki bo v petek, 5. aprila, ob 20.30 Aktualno predavanje PROBLEMI PSIHIATRIČNE OSKRBE bo gotovo pritegnilo občinstvo. Prosveta La Cappella Underground 19.00—21.00 «I pompieri di Viggiù» (1949) Maria Mattolija. Igrajo Totò, Nino Taranto, Isa Barzizza, Carlo Dap-porto, Wanda Osiris, Silvana Pam-panini, Carlo Campanini in drugi. Ariston - l.N.C. 16.30—22.00 «La circostanza». Barvni film režiserja Er-manna Olmija. Nazionale 15.30 «Un tipo che mi piace». Barvni film režiserja Leloucha. V glavnih vlogah igrata Jean Paul Beimondo in Annie Girardot. Excelsior 15.30 «A Venezia un dicembre rosso shocking». Barvni film v katerem igrata Julie Christie in Donald Sutherland. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «La governante». Martine Brochard, Turi Ferro, A-gostina Belli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «I guappi». Banni film, v katerem igrajo Claudia Cardinale, Franco Nero in Fabio Testi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonelli, Lilla Brignone, Alessandro' Momu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «L’arbitro». Barvni zabavni film. V glavnih vlogah igrata Landò Buzzanca in Joan Collins. Aurora 16.30 «La grande abbuffata». Barvni film. Igra Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Ad un'ora della notte». Barvni film. V glavni vlogi Elisabeth Taylor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «La polizia sta a guardare». Barvni film. V glavni vlogi i-gra Enrico Maria Salerno. Impero 16.30 «Come si distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo». Barvni zabavni film. Igra Jean Paul Beimondo. Filodrammatico 16.30—22.00 «Diario proibito di un collegio femminile». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Il mio nome è nessuno». Barvni film. Igrata Teren-ce Hill in Henry Fonda. Ideale 16.00 «Ercole contro Roma». Alan Steel, Vandisa Guida. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «La mia legge». Barvna detektivka, v kateri igrata Alain Delon in Simone Signoret. Abbazia 16.00 «Signore e signori». G-Moschin, V. Lisi, A. Lionello in F. Fabrizi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «Addio fratello crudele». Igrata Fabio Testi in Charlotte Rampling. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Rocco e i suoi fratelli». Razstave V galeriji Tergeste je odprl razstavo slikar Silvano Delise, ki bo razstavljal do 5. aprila. V galeriji Cartesius bo Stefan Poe-mandy razstavljal do 4. aprila. V prostorih Centro Friulano Arti Plastiche v Vidmu, v Ul. Springer 14 razstavlja svoja dela tržaški slikar prof. Avgust Černigoj. V galeriji Tribbio (Piazza vecchia 6) razstava videmskega slikarja Freda Pittina. Razna obvestila SPDT obvešča, da bo drugo predavanje planinske šole v četrtek, 4. t.m., ob 19. uri v Soščevi hiši na Proseku. Na sporedu bo predavanje o načrtovanju izleta, prehrani in o-premi. Predaval bo Duško Jelinčič. Sledilo bo pradvajanje diapozitivov. Prispevki Mladinski odsek PD «Vesna» v Križu organizira v četrtek, 4. aprila, ob 20. uri v dvorani «Albert Sirk» srečanje s slovenskim pisateljem Cirilom Kosmačem. Vljudno vabljeni! PD «France Prešeren» - Boljunec priredi v petek, 5. aprila, ob 20.30 v prostorih osnovne šole Kosovelovo proslavo. Sodelujejo gojenci Glasbene matice, recitatorji in pevski zbor «F. Prešeren». PD Vesna priredi v soboto, 6. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu gostovanje mladinskega odseka SPD Tabor z Opčin z mladinsko igro «Sneguljčica». Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira letovanje otrok v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek, od 9. do 11.30 na sedežu SKGZ v Trstu, Ulica Geppa 9. Namesto cvetja na grob Tereze Bizjak darujejo za Dijaško matico družina Žvankova (Padriče 52) 2.000 lir, družina Drejčeva (Padriče 15) 2.000 Ur in Ana Svetko iz Padrič 3.000 Ur. V počastitev spomina A. Cergolja daruje Graziella Gregorič 2.000 Ur za PD Cankar. Namesto cvetja na grob Lojzeta Cergolja darujeta Ada in Albin Orel 1.000 Ur za Dijaško matico in 1.000 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor. V spomin Adija Premruja in Lojzeta Cergolja darujejo stari can-karjaši in prijatelji 10.000 Ur za PD Cankar in 10 000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. V počastitev spomina Adine tete Jaje darujejo Marija T„ Meri č.. Slava S. in A. Turk 6.000 Ur za Slovensko planinsko društvo v Trstu. Namesto cvetja na grob Srečka Milkoviča daruje Silvestra Ražem (Kraljeva) 2.000 Ur za spomenik pad-Um v NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob Tereze Bizjak daruje gostilna Grgič 2.500 lir za ŠZ Gaja in 2.500 Ur za PD Slovan. V isti namen daruje Saša Kosovel 3.000 lir za ŠZ Gaja. S U Ž A L J E Sekcija PSI Sv. Jakob in ženska komisija PSI izrekala svoji članici Vidi Cergolj ob nenadni smrti možu Alojza globoko sožalje. ŠD Gaja izreka nogometašu Milkoviču globoko sožalje ob izgubi dragega deda Srečka. TRST - UL. F. FILZl 10 38-101. 30-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 634— 1532— 211 — 135— 247— 33,60 39— 39— MENJALNICA rseh tujih valut Sporočamo žalostno vest, da je v nedeljo, 31. marca, umrla naša draga teta MILKA SPETIČ roj. PEČAR Pogreb bo danes ob 15.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Katinaro. Žalujoče družine Orel, Pertot, Spetič, Bečaj in Hedman Žalovanju se pridružujejo Margaret Nadlišek in njeni. Trst, Katinara, Ljubljana, Stockholm, 2. aprila 1974 primorski dnevnik GORIŠ KI DN E VNIK 2. aprila 1974 V VELIKI DVORANI TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA V zaselku procesa proti obtožencem pokola karabinjerjev v Petovljah je sodni zbor ovrgel vse zahteve branilcev Proces bo verjetno trajal ves mesec - Občinstvo napolnilo dvorano in z zanimanjem sledilo razpravi Pogled na sodni zbor s predsednikom dr. Corsijem Romano Resen, Gianni Mezzorana, Furio Larocca, Maria Mezzorana por. Goriup, Giorgio Budi-cin in Enzo Badin so prišli včeraj zjutraj v veliko dvorano tržaškega porotnega sodišča, kjer se je pričel proti njim proces pod hudo obtožbo, šesterico namreč obtožujejo, da je pripravila in izvedla 31. maja 1972 krvavi dinamit-ni atentat, ko so na cesti pri Petovljah našli grozno smrt trije karabinjerji postaje iz Gradišča in sicer brigadir Antonio Ferraro ter karabinjerja Franco Dongiovanni in Donato Poveromo. Na zatožni klopi izven kletke je sedela še Anna Maria Scopazzi, ki je obtožena, da je nudila pomoč Resenu in da je pozneje tudi pričala po krivem. Atentat je napravil na vso goriš-ko javnost grozen vtis, preiskovalci so iskali na vse strani in po skoro letu dni trajajoči preiskavi so karabinjerji, tudi na podlagi izpovedi zapornika Di Biaggia, prijatelja obtožencev, 20. marca 1973 v zgodnjih jutranjih urah a-retirali šesterico. Po aretaciji so bili obtoženci več časa v samicah, preiskavo je tedaj prevzel goriški sodnik dr. Raoul Cenisi, v prvi fazi pa jo je vodil državni pravdnik dr. Bruno Pascoli, ki je na tem procesu tudi javni tožilec. Sodišču predseduje dr. Egone Corsi, stranski sodnik je dr. Giuseppe D’Amato, porotniki pa so Luciano Pitton, Antonio Ressel, Sergio Mu-naroni, Maria Stacul, Pietro Pre-scerni in Rodolfo Roze. Dodatni ljudski sodnik pa je Mario Pan-nella. Obtožence branijo štirje odvetniki iz Gorice in sicer odv. Roberto Maniacco (brani Budicina in Resena), odv. Livio Bernot (brani oba Mezzorana in Scopazzijevo), odv. Nereo Battello (brani Badina) in odv. Carlo Pedroni (brani Barocco). Prizadete stranke, svojce umrlih karabinjerjev, so zastopali odvetniki Morgera iz Trsta in Gomirato iz Vidma (za svojce Poveroma), Emo Pascoli iz Gorice, Lino in Mario Sardos - Albertini iz Trsta in Severi iz Gorice (za svojce Ferrara) in Boni iz Tržiča ter Salvi iz Lecce ja, ki je bil odsoten in ga je nadomeščal Morgera (za svojce Dongiovanni ja). Interese poročnika Tagliarla, ki je pri eksploziji izgubil prste desne roke, sta zastopala odv. Morgera in odv. Gomirato. Bilo je ob 9.37, ko je sodni uradnik v rdečem plašču naznanil vstop sodnega zbora. Za predsednikom ! je, da je prva preiskovalna faza Corsijem in stranskim sodnikom traiala osem mesecev in je bila u-D'Amatom je stopilo v dvorano še radno naperjena proti neznancem, šest porotnikov in prvi že izbrani čeprav so preiskovalci imeli indi- lliililiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii REVIJA« PRIMORSKA POJE» Pesem je mogočna silnica ki ne pozna nobenih meja V soboto nastop v Ilirski Bistrici, v nedeljo pa v Divači namestni ^ porotnik. Predsednik je ce prav na račun osumljencev. U-zatem izžrebal še pet namestnih stava zagotavlja, da imajo obtožen- porotnikov, ki se bodo morali pred- ---------' staviti danes zjutraj pred pričetkom razprave, nakar se je po pre-branju dolge zaprisege s strani prvega namestnega porotnika začel pravi proces. V bistvu pa se proces včeraj sploh ni začel, pač pa so se takoj začeli pričakovani spori o postopku med tožilcem, zastopniki prizadetih strank in branilci obtožencev. Prvi spor je bil med odvetnikoma Battellom in Maniaccom ter javnim tožilcem Pascolijem in zastopnikom prizadetih strank odv. Morgero. Branilca sta zahtevala, naj se najprej predložijo ugovori v zvezi s preiskovalnim nostopkom, javni tožilec in odv. Morgera pa sta predlagala, naj bi se najprej uradno pričel proces, to se pravi, naj bi se prej prebrala obtožnica. Po več-minutnem glasnem kreganju je predsednik Corsi zmajal z glavo rekoč: «Kaj bo, če se že kregamo, preden se sploh proces prične in če se ne strinjamo niti z načinom, kako proces začeti...» Vendar je uslišal zahtevo branilcev in dal besedo odv. Maniaccu, čeprav se je zastopnik prizadetih strank odv. Morgera glasno upiral takemu ppstopku, ki naj hi kršil osnovna zakonska določila. Odv. Maniacco je takoj predlagal, naj se pravno razveljavijo vsi sodni akti, ki so jih sprejeli pred formalizacijo preiskovalnega postopka. Pravno veljavnost svoje zahteve je utemeljil z ugotovitvijo, da niso javili obtožencem, da se je proti njim začel sodni postopek in da je med preiskavo sodna policija — konkretno karabinjerji — kršila pravice obrambe. Po zakonu ima namreč vsakdo pravico, da ga takoj obvestijo, brž ko se proti njemu začne sodna preiskava, pa čeprav je samo o-sumljen. Samo na tak način se lahko prizadeti učinkovito brani. Če pa sploh ne ve, da vodijo na njegov račun preiskavo in nima zagovornika, je obramba hudo prizadeta. Iz teh razlogov je ugotovil, da je treba razveljaviti preiskavo in svojo zahtevo je še dokumentiral z datumi prvih zaslišani, hišnih preiskav in telefonskih nrisluškovanj, ki so se začeli osem mesecev preden so z zapornim nalogom sporočili osumi iencem. da vodijo proti njim preiskavo. Za odv. Maniaccom, ki je zastopal Resena in Budicina, je za brata Mezzorana in za Scopazzijevo spreeovoril odv. Bernot. Obrazložil ci pravico do obrambe vedno in pri vsakem sodnem postopku, je še dejal odv. Bernot in tokrat je preiskovalec državni pravdnik Pascoli očitno kršil to določilo. Med oporekanjem odv. Morgere je odv. Bernot zaključil in narekoval zapisnikarju Chiarelliju zahtevo po razveljavitvi sodne preiskave ali vsaj po razveljavitvi zapisnikov zasliševanj, stanovanjskih preiskav in drugih aktov, katerim niso prisostvovali zastopniki osumljencev. Odv. Nereo Battello brani obtoženega Enza Badina. 22-letnega študenta, ki biva v Ulici Venezia v Stražicah. že v začetku svojega govora je odv. Battello dejal, da branilci ne zahtevajo od sodnikov tolerance, marveč točno in analitično ugotavljanje dejstev in strogo spoštovanje obstoječih zakonov. Te zakone pa so preiskovalci ignorirali že od samega začetka, najprej ko je sodna oblast ukazala karabinjerjem naj sledijo na razne načine nekaterim, ki so še danes na zatožni klopi, to že dva dni po atentatu, ko je sodna oblast ukazala postaviti pod nadzorstvo telefone nekaterih oseb, ko so v Rim poslali na analitični center glasove okrog dvajsetih ljueH: ki jih imajo karabinjerji registrirane. Preiskovalni sodnik pa ni imel za potrebno obvestiti osumljence, naj si izberejo odvetnika - branilca, kar bi bilo po obstoječih zakonih pravilno, marveč je kar sam nadaljeval s preiskavo in tudi pozneje so bili postavljeni branilci v težak položaj, ker so prišli do dokumentacije zelo pozno. Iz Battellovega govora je prišlo na dan tudi morebitno politično o-zadje tega atentata, kar so preiskovalci v končni fazi zavrnili, že v prvih dneh po atentatu so se karabinjerji vrgli na vso moč na tako-imenovano «rdečo sled», že 2. junija, dva dni po atentatu, je bil telefon La Rocce pod nadzorstvom in prav tako so bili pod nadzorstvom trije anarhisti, dva iz Gorice in eden iz Gradišča. Po nekaj dneh preiskave pa so to sled opustili, preiskava se je nadaljevala po «črni sledi» in po sledi navadnih kriminalcev, t. j. politično nevtralnih. Policijska oblast pa škili vedno na levo in je 14. junija poslala v Rim nekaj posnetkov raznih glasov, med katerimi tudi tajnika komunistične sekcije v Zagraju. Preiskovalci so zaslišali celo anarhističnega dolgolasca Danellija, ker je s preveliko zavzetostjo prebiral pred neko trafiko vesti o preiskavi in o atentatu. Letošnja revija Primorska poje je zabeležila dve nadaljnji pomembni etapi. V soboto zvečer se je o-glasila v Ilirski Bistrici, kjer so nastopili v glavnem manjši ansambli, v nedeljo popoldne pa v Divači. Zanimanje za revijo je bilo veliko, kar je potrdila tudi udeležba. V obeh krajih sta bili dvorani premajhni, da bi lahko v njih našli prostor vsi obiskovalci, med katerimi smo srečali tudi številne Tržačane in Goričane. Na začetku prireditve v Ilirski Bistrici je spregovoril predsednik tamkajšnje kulturne skupnosti Franc Gombač. Izrazil je zadovoljstvo, da je bila tokrat izbrana Ilirska Bistrica za tako pomembno prireditev, ki združuje v eno celoto Primorsko in slovensko zamejstvo. Na tej prireditvi so nastopili: moški oktet Javor iz Pivke, dekliški zbor iz Devina, ki ga vodi Herman Antonič, moški zbor Kras iz Dola-Poljan, ki ga vodi Pavlina Kome-lova, nonet iz Sovodenj, ki ga vodi Zdravko Pete jan, moški oktet iz Nove Gorice, Tržaški oktet, ki ga vodi Sergij Radovič, komorni moški zbor iz Idrije in moški zbor Tabor z Opčin, ki ga vodi Sveto Grgič. V nedeljo so v Divači nastopili naslednji zbori: mešani zbor Rdeča zvezda iz Saleža, ki ga vodi Janko Obad, moški zbor Razpotje iz Cola, mešani zbor iz Bukovice, moški zbor Soča iz Nove Gorice, ki ga vodi Marjan Cigliò, moški zbor iz Anhovega, mešani zbor Slovenskega kulturnega društva Bazovica z Reke, vodi ga prof. Rajko Hrovat, moški zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, vodi ga Dimitrij Grlj, mešani zbor Anton Možina - Brje, moški zbor Igo Gruden iz Nabrežine, ki ga vodi Sergij Radovič in moški zbor Franc Zgonik iz Branika, ki ga vodi Gvido Filipčič. O pomenu revije je v Divači spregovoril predsednik Zveze kulturno -prosvetnih organizacij občine Sežana prof. Evgen Prinčič. Med drugim je poudaril, da revija «Primorska poje» povezuje primorske in zamejske Slovence v eno samo celoto, da je pesem mogočna silnica, ki ne pozna meja, nas druži in spodbuja. m. k. Ni pa v aktih procesa vest, da so na domu fašista Ivana Boccaccia, ki je izgubil življenje pri ugrabitvi letala v Ronkah nekaj mesecev kasneje, našli časopise z rdečo obrobljeno vestjo o atentatu pri Petovljah. Prav tako ne najdemo zabeleženih časopisnih vesti, da je o atentatu pri Petovljah nekaj po vedal tudi Ventura, ki je zaprt v milanskem zaporu in obtožen krvavih črnih atentatov zadnjih let. Prav tako ni, je dejal odv. Bat tello, v aktih vest, da je vojaška obveščevalna služba SID sestavila poročilo o tem atentatu. Branilec odv. Battello je zahteval, da se to poročilo priloži aktom procesa. Preiskovalci so hoteli na vsak način najti krivce v nekem gori-škem miljeju, ki ima svoje vsakodnevne postojanke v osmicah, stranskih gostilnah, ljudeh, ki imajo majhne opravke s policijo. Di Biag-gio je bil prijatelj osumljencev in 5. julija 1973, ko je bil že zaprt v videmskem zaporu zaradi druge obsodbe in ko je prišel v spremstvu karabinjerjev v Gorico na neki proces, je ob povratku v Videm na peronu goriškega kolodvora povedal karabinjerju, ki ga je spremljal, da ve vse o petoveljski zadevi. Nekaj dni pozneje ga je o tej stvari pričel zasliševati kapetan karabinjerjev De Chirico in niti takrat, pri vseh zaslišanjih, ni bilo zraven branilca. Battellov govor, v katerem je branilec skušal prikazati vso preiskavo kot zakonsko neutemeljeno, je enkrat prekinil javni tožilec dr. Bruno Pascoli, večkrat pa branilec civilne stranke odv. Morgera. Battello je zahteval, kot že odvetnika Bernot in Maniacco, ki sta govorila pred njim, razveljavljenje celotnega preiskovalnega postopka, poleg tega pa še poziv drugih prič, pol- kovnika karabinjerjev Mingarellija, kapetana De Chirica, nekaj novinarjev in drugih. Battello je še zahteval, da se doda sodnim aktom poročilo o anonimnem telefonskem pozivu karabinjerjem iz Vidma z dne 22. junija (neznanec je takrat telefoniral, da bodo karabinjerji našli nekaj o zadevi Petovlje v telefonski kabini poleg videmskega kolodvora). Zahteval je, da se doda tudi poročilo SID, v katerem osrednje vodstvo protiobveščevalne službe javlja, da ni izginil eksploziv T 4 iz nobene baze NATO v Italiji. Zahteval je, da pred sodiščem priča izvedenec, ki bo lahko povedal, če je treba imeti na razpolago strokovnjake za uporabo eksploziva T 4. Podobne zahteve je postavil tudi odvetnik Pedroni, ki brani obtoženega Furia La Rocco. Tudi po njegovem mnenju je preiskava neveljavna, ker niso imeli osumljenci na prvih zaslišanjih na razpolago branilca, poleg tega pa so imeli po zaključku preiskave branilci samo petnajst dni na razpolago, da so si lahko ogledali zajetno, skoro tri tisoč strani debelo obtožno knjigo. Vse to otežkoča delo branilcev, osumljenci pa niso imeli dovolj garancij. Po Pedronijevem mnenju je policijska oblast prehitro opustila politično sled in sicer po njegovem «rdečo sled». Baje je o tem atentatu govoril tudi neki anarhist v Milanu in policija ga ni poslušala, ker je bilo laže najti krivce med štirimi predmestnimi bahači («quattro bulli di periferia» je dobesedno dejal odv. Pedroni). Po govorih štirih branilcev je na kratko spregovoril zastopnik civilne stranke odv. Morgera, ki je protestiral, ker so branilci govorili porotnikom o vsebini procesa, v trenutku ko ljudski sodniki procesa niti ne poznajo. Zahteve branilcev je v celoti zavrgel državni tožilec dr. Bruno Pascoli, ki je povedal tudi, da je že kot državni pravdnik in vodja preiskave iste zahteve zavrnil skupno s preiskovalnim sodnikom dr. Ce-nisijem že med preiskavo in takoj po njenem zaključku. Dr. Pascoli se je spustil v razpravo o nekdanji vlogi sodne in policijske oblasti ter dejal, da niso mogli preiskovalci dati osumljencem v roke nalog o zasliševanju in vabila naj si najdejo branilce, kajti v takem primeru bi bili osumljenci odleteli kot ptički in se poskrili, že v začetku preiskave so se pokazale nekatere sledi, vendarle niso bile stvari gotove in je bilo treba iskati, iskati in še vedno iskati dolgo časa, dokler se ni pokazala jasna slika. Protesti branOcev pa nimajo osnove, kajti po aretaciji šesterice je preiskovalni sodnik obnovil vso preiskavo in takrat so imeli branilci možnost, da so ščitili interese svojih klientov. Sodnemu kolegiju je predlagal, da zavrne vse zahteve branilcev. Sodniki so se umaknili, ostali v sejni dvorani samo tričetrt ure, in po vrnitvi v porotno dvorano je predsednik Corsi zavrnil zahteve branilcev po razveljavitvi preiskave. Prav tako sodniki menijo, da zahteve po novih pričah, ki jih zahteva obramba niso utemeljene in zato bodo o možnosti in potrebi teh novih prič razpravljali med potekom procesa. Zdelo se je že, da se je prva fa- za preiskave zaključila in predsednik sodišča je poklical zastopnike civilne stranke, ko je odv. Battello ponovno zahteval razveljavitev postopka. Zakon določa, da morajo biti spisi dokumentov in vsi predmeti, ki so v zvezi s preiskavo, v pisarni sodišča. «Bila sva z odvetnikom Maniaccom v pisarni tržaškega sodišča v soboto, 30. marca, pa nisva našla neke tuljave, o kateri je govor v obtožnici. Tuljavo so našli karabinjerji nedaleč od kraja atentata, v njej so sledovi dinamita in čeprav trdi preiskovalni sodnik, da gre morda za tulia-vo ki služi divjim ribičem v bližnji Soči in Vipavi, hočemo vedeti zakaj je ni med akti.» Spet so mo- S£/A OBČmmA SVETA V GORICI Resna zaskrbljenost zaradi omejitve proizvodnje v kemičnem oddelku «fiocco» Počasno odstranjevanje kazermet in vsega, kar je z njimi v zvezi Goriški občinski svet je na začetku sinočnje seje razpravljal o interpelacijah, ki so jih svetovalci predložili med sejo ali pred njo. O vpisu delavcev kemičnega tekstilnega obrata «fiocco» v dopolnilno blagajno sta spregovorila Colella (KD) in Wilma Brajnik (KPI). Colella je predlagal občinsko posredovanje, da se zagotovi nadaljevanje proizvodnje in izvajanje vladne politike o gospodarskem razvoju ter predlagal tudi deželni poseg, da se omilijo gmotne posledice. Svetovalka Brajnikova je rekla, da Sol-way, ki je ustavila dobavo sode, ta proizvod redno izvaža v inozemstvo. Ukinitev dobave predstavlja izsiljevanje monopolnega obrata, da bi v sedanji krizi zvišal ceno sode in ga niti najmanj ne polju. Razumljivo je. da je vladalo med prebivalci tega naselja zanimanje za sejno razpravo in so zato v velikem številu zasedli prostor za občinstvo ter svetovalki tudi javno dajali priznanje za njeno izvajanje. Svetovalec Coana (MSI) je nato zahteval od župana odgovor na njegovo interpelacijo o nekdanji coni B. Dejal je, da se je celo begunska organizacija izrekla o tem vprašanju, medtem ko občinska uprava o njem molči. Župan De Simone je nato odgovoril na nekatere interpelacije, na druge pa bo odgovoril kasneje. Te- mnenja, da je prav, če se na občinski seji govori o napakah, vendar je reševanje vprašanja kazermet zelo zapleteno in dolgotrajno delo. Župan je nato odgovoril na interpelacijo svetovalcev Sanzina in Del-laga (PSI) o fašističnih provokacijah. Dejal je, da so obsodili in tudi nastopili proti tistim, ki kvarijo demokratično vzdušje, obrnili so se na odgovorne urade ter prejeli od prefekture odgovor, da kvestura nadzoruje povzročitelje neredov in da so jih nekaj že prijavili sodišču. Svetovalec Dellago je v zvezi z rali sodniki v svojo zbornično so- briga, če bodo zaradi tega delavci bo in ko so se vrnili, so sprejeli i brezposelni. bramlčevo težo. | svetovalka Pirella (KPI) je nato Proces se bo nadaljeval danes ! odprla vprašanje kazermet, se pra-ob 9.30 in bo trajal skoraj do kon-1 vi preselitve stanovalcev iz teh ca aprila. j razpadajočih zgradb na solkanskem žave v «fiocco» so po njegovem mne- županovim odgovorom predlagal naj —4.„i--------i— i—• -u-"* se čimprej odkrije «skriti del lede- ne gore», torej tisti ljudje med go-riškim meščanskim slojem, ki navdihujejo nasilna dejanja. V nadaljevanju seje so svetovalci razpravljali o ra ionskih svetih. O tem bomo poročali prihodnjič. nju nastale zato, ker kemični obrat ne dobavlja podgorskemu po 7000 ton sode na leto, kolikor je predvideno v pogodbi. V zvezi s kazerme-tami je navedel težave, ki jih ima občina z najemanjem posojil za do-vršitev že začetih javnih del ter pri tem omenil tudi težave, kadar se spušča v nakup državne imo-vine. Odbornik Tomassich pa je iimmiiiiiiiiiiiiimiimniiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiMninHmmtnMiuimuunnuuiHHHinHnuiuHninHHuiniuiiuiutiMHut, SHOD SINDIKALNIH AKTIVISTOV VČERAJ V TRŽIČU Razprava o prenašanju delavske oblasti iz tovarn v družbeno dogajanje Izvoljena 18-članska delegacija, ki bo Goriško zastopala na konferenci v Riminiju Bencinski boni v avtomobilskem klubu Goriški avtomobilski klub (ACG) sooreča, da so v njihovih uradih v Gorici. Krminu, Gradežu in Tržiču že pričeli z razdeljevanjem bencinskih bonov za drugi obrok. V dvorani Roma v Tržiču so se včeraj dopoldne sestali predstavniki sindikalnih organizacij ter sindikalni voditelji CGIL, CISL, UIL. Na skupščini so izvolili 18-člansko delegacijo, ki bo goriško pokrajino zastopala na vsedržavni sindikalni konferenci v Riminiju od 6. do 8. aprila. V imenu pokrajinske sindikalne federacije je shod odprl in vodil Colleoni, uvodno poročilo pa je imel član tajništva Marchesan, ki je obravnaval prav vsa vprašanja s katerimi se danes soočuje sindikat, med katerimi so izvajanje federalnega sporazuma, izvajanje politike enotnosti, uresničevanje sindikalne avtonomije nasproti strankam. ki ne izključuje, ampak poudarja važnost sodelovanja v strankah, poglavitnih vzvodih demokracije. Marchesan je nato podal stališče sindikata do mednarodnih vprašanj ter je govoril o miru o potrebi po razorožitvi, demokratični obrambi ter protifašistični mobilizaciji, ki naj obvaruje demokratične ustanove. Osrednji del svojega govora je Marchesan posvetil enotnim temeljnim strukturam, tovarniškim svetom in conskim svetom. Poudaril je važnost stališča vsedržavnega vodstva o formiranju conskih svetov. V diskusiji so spregovorili Donda, poslanec Franco, Rizz, Colleoni. V imenu pokrajinske sindikalne federacije je imel zaključni govor Colautti, ki je povzel poglavitne misli izrečene na konferenci ter se zlasti zadržal pri ustanovitvi conskih svetov. Colautti je dejal, da se sindikati ne pogajajo samo v tovarni, ampak tudi v družbenem življenju, izhajajoč iz avtonomnih stališč v odnosu do ostalih družbenih sil. Pri uresničevanju delavskih zahtev izven tovarne so pripravljeni tudi na spopade, če so potrebni, da zgradijo drugačno družbo in nakažejo drugačen gospodarski razvoj. Z ustanovitvijo conskih svetov hočejo uresničevati reforme in dati demokratično rešitev družbenim vprašanjem s pospeševanjem kolektivne potrošnje nasproti zasebni, z obrambo kupne moči delavskih mezd in zagotavljanjem šolanja delavcev. Colautti je nato govoril o reformi prevozov, preventivnemu zdravstvu, temeljnih sindikalnih e-notah ter gradnji otroških jasli, da se omogoči zaposlitev ženstva. Za goriško pokrajino je predlagal ustanovitev štirih conskih svetov, in sicer za območja Tržiča, Gorice, Gradeža ter Gradišča - Krmina. Z ustanovitvijo conskih svetov se nočejo ukiniti obstoječe teritorialne strukture. Conski sveti, ki so sindikalna struktura,' hočejo “navezati stike s kategorijami, ki delujejo na področju pristojnosti conskega sveta. Shod sindikalnih aktivistov se je zaključil z obveznostjo, da bodo ustanovili conske svete, utrdili tovarniške svete in svete v ustanovah, pospešili enotni sindikalni razvoj, čuvali svobodo in demokratične pridobitve, zavrnili fašistične in nacionalistične provokacije, ki imajo namen zaustavljati proces sindikalnega združevanja, ter izvesti reforme, za katere lahko veliko naredi tudi dežela Furlanija - Julijska krajina. V Ločniku zgorel fiat 600 Zaradi kratkega stika je včeraj zjutraj v Ločniku zgorel stari fiat 600, GO 47939, last Pietra Calligara iz Ulice Mochetta 37. Voznik se je na cesti, ki pelje na ločniško pokopališče ustavil v kavarni. Ko se je vrnil v avtomobil, je opazil, da iz motornega prtljažnika uhaja dim. Najprej je skušal sam pogasiti o-genj, nakar je poklical goriške gasilce, ki so v pol ure dela pogasili plamene. Škode je približno za 100 tisoč lir. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira letovanje otrok v Savudriji in Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek, od 9. do 11.30 na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2. Šolske vesti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin OB ROBU PROCESA PRED POROTNIM SODIŠČEM OBTOŽENCI, ODVETNIKI IN TOŽILEC Proces, ki se je včeraj začel pred tržaškimi porotnimi sodniki, je med najvažnejšimi, če že ne najvažnejši proces, kar jih je bilo v zadnjih letih pri nas. Nič čudnega torej, če je privabil v veliko dvorano nenavadno številno občinstvo, nad 200 oseb. Že pred 9.30 se je pred vhodom trlo ljudi. Občinstvo so sestavljali pretežno priletni radovedneži, deloma iz Trsta, deloma pa iz Gorice. Bilo je tudi precej mladih, večinoma znanci in sorodniki obtožencev. Oo mlajših so karabinjerji zahtevali pred vhodom osebno izkaznico, ker je vstop mladoletnim prepovedan. Zelo skrben je bil tudi pregled novinarjev in fotografov, ki so stopali v dvorano po stranskih vratih. Ko so se pojavili obtoženci, se je kar zabliskalo od flešev in žarometov televizijskih snemalcev. Medtem ko so glavni obtoženci bili v kletki pod skrbnim varstvom karabinjerjev, je edina obtoženka na svobodi, 22-letna Anna Maria Scopazzi sedela sama na klopi pred kletko. Vsi obtoženci so bili čedno oblečeni zlasti pa Scopazzijevo, ki je pritegnila pozornost vseh z elegantnim rdečim suknjičem, črnimi hlačami in zeleno ruto ter primerno šminko in dolgimi, nakodranimi rjavimi lasmi. Obtoženci so ves čas mimo sledil procesu. Badin, ki si je v zaporu podobno kot La Rocca pustil rasti brado, si je celo večkrat nekaj zabeležil notes. Samo ko je predsednik Corsi zavrnil vse zahteve zagovornikov, so se obtoženci nemirno spogledali in klonili glave. Med obtoženci sta dve ženski, med porotniki pa ena sama. Sicer je predsednik Corsi izžrebal kar 4 nadomestne porotnice in enega samega nadomestnega porotnika. Tudi med odvetniki je ena sama ženska, odv. Romana Tomadini, ki sodeluje z odv. Pedronijem Za najbolj «nemirnega» se je med odvetniki izkazal zastopnik priza- detih Morgera, ki je ves čas oporekal. Izredno umirjen je bil javni tožilec Pascoli, ki si je pred kratkim pustil rasti košate brke. Čeprav je bil ves čas glavna tarča napadov branilcev, je vzrojil samo enkrat proti odv. Battellu. Ta izredno bojeviti, sicer pa zelo učinkoviti odvetnik, je označil ves preiskovalni postopek za «sodno goljufijo». Tožilec se je v odgovoru skliceval na kopico pojmov, od Descartesa do francoske študentske revolucije maja 1968, od hčere angleške kraljice do kritik italijanskim zakonoda-jelcem in celo ustavnemu sodišču. Tožilca, ki se je po lastnih izjavah krepko učil pred 40 leti, si je privoščil tudi odv. Bernot. Oporekel mu je, da se je v zadnjih 40 letih marsikaj spremenilo in da so leta 1948 sprejeli republiško ustavo ... Zbor branilcev je svojevrstna zanimivost. Poleg neopredeljenega odv. Maniacco so še goriški občinski svetovalci Battello (KPI), Bernot (KD) in Pedroni (MSI). Nič čudnega, če se Pedroni in BatteT^o nista strinjala: komunistični odvetnik je namignil na odgovornost fašistov, Pedroni pa je govoril o «rdečih brigadah». Toliko ur zasedanja je vse — sodnike, odvetnike, novinarje, občinstvo — precej utrudilo. Verjetno najbolj pa je utrudilo priče, bilo jih je nad 60, ki so morale čakati stoje v tesnem hodniku. Resnici na ljubo sta se prav gotovo najbolj utrudila karabinjerja v paradni uniformi ki sta negibno stala za predsedniškom stolom od začetka do konca, ne da bi si mogla niti obrisati potu s čela .., Poln avtobus na izlet v Pordenon Izlet v Pordenon na odbojkarsko tekmo Noncello — Dom, ki sta ga organizirala Mladinski krožek Gorica in Športno združenje «Dom» je popolnoma uspel. Na vseh postajališčih se je zbralo veliko število mladine, ki je do kraja napolnila avtobus, nekateri pa niso dobili prostih sedežev in so morali vso pot stati. Toda tudi v takih «stisnjenih» razmerah ni manjkalo veselega vzdušja in družabnosti. Ob povratku domov so številni izletniki izrazili mnenje, da bi bilo treba organizirati večkrat podobne izlete. Za zanimivo pobudo gre torej vsa pohvala mladim organizatorjem obeh društev. • Gorišk* CONI sporoča, da so me-stm sedež premestili v Ulico 24. maja 1 v III. nadstropje, tel. 28-30. Do 6. aprila sprejemajo prijave za mladinske igre Na bližnjih mladinskih športnih igrah bodo lahko sodelovali vsi mladinci, rojeni v razdobju od leta 1958 do 1988. Občinska komisija je ze sestavila program dela, ki za-jema domala vse športne panoge. V občinskem zdravstvenem uradu je vsak ponedeljek in petek od 15. do 17.30 na razpolago občinski zdravnik, ki bo izdal potrdilo, da je športnik, ki namerava sodelovati na teh igrah, za to sposoben. Prijave sprejema občinski urad za šnort in mladino do vključno 6. a-pnla. Do druge nedelje aprila dovoljen lov na ptice selivke Po nalogu predsednika goriške pokrajine bo na Goriškem dovoljen lov na ptiče plovce in močvirnike do druge nedelje aprila. Znano je namreč, da se lov na vse ptice selivke zaključi 31. marca. Lovci naše pokrajine pa so na predsednika pokrajine naslovili pismo v katerem ga naprošajo, naj dovoli lov na te ptiče vsaj do druge nedelje v aprilu. S predsednikovim odlokom pa je prepovedan lov na divje race, vodne kokoške ter sloke. Ravnateljstvo gimnazije - liceja «Primož Trubar» v Gorici sporoča, da bo v četrtek, 4. aprila, roditeljski sestanek. Sestanek bo v risalnici u-čiteljišča, Ulica Croce 3, ob 18. uri. Starši ali namestniki dijakov so vabljeni, da se sestanka udeležijo. Ravnateljstvo nižje srednje šole «I-van Trinko» v Gorici sporoča, da bo v četrtek, 4. aprila, v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Na sestanek, ki se bo pričel ob 18. uri, so vabljeni starši dijakov ali njihovi namestniki. Izleti Slovensko planinsko društvo - Gorica priredi na velikonočni ponedeljek, 15. aprila, prvi tradicionalni spomladanski družinski izlet v hotel «Planika» v Ajdovščini. Na programu je krajši izlet do izvira Hublja ter srečelov in prosta zabava, ki bosta v prostorih hotela. Vpisovanje sprejemajo na sedežu društva v Ul. Malta 2. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo bo i- melo jutri, 3. aprila, 27. redni občni zbor. ki bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 s pričetkom ob 20. uri. Na občni zbor so vabljeni člani društva. Rod Modrega vala vabi člane, bivše člane in prijatelje na TABORNIŠKI VEČER v sliki in besedi, ki bo ponedeljek, 8. aprila, ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič», Verdijev korzo 13, bKino C orir n VERDI 17.00—21.30 «Le 5 giornate*. A. Celentano in M. Tolò. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 17.00—21.30 «Pane e cioccolata». N. Manfredi in A. Cerino. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-21.30 «Il grande dittatore». C. Chaplin in P. Goddard. VITTORIA 16.30—21.30 «Le svedesi continuavano a ballare... la mazurca a letto». O. Sai taft in B. Towe. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 16.30—21.30 «Wu-kung, la mano della vendetta». L. Lieh in G. Tong. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Tržit AZZURRO Zaprto. EXCIJLSIOR Zaprto. PRINCIPE 17.30—22.00 «Chi è l'altro». Barvni film. j\ora Gorica SOČA «Mož z imenom konj», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Pobeg», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Prosto. RENČE «Legenda o črnem Charlyju», ameriški barvni film ob 20.00. PRVAČINA Prosto. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Erika Piteo, Andrea Mania, Simone Lutman, Andrea Stru-chel. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538. Svojci umnega karabinjeija Dongiovanulja, ki so prišli as pr očes iz rojstnega Lecceja DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich. tel 72480. f \ ....uhm! Nocoj pouovno na sporedu Paolo Stoppa v drugem delu detektivke «Il commissario De Vincenzi». Ob njem «popevkarica» Gabriella Andreini Vseučiliščno središče V Skopju SKOPJE, 1. — Na levi obali Vardarja v neposredni bližini sodne palače in mladinskega doma ter univerzitetne biblioteke bodo do konca letošnjega leta dokončali dela pri gradnii tako imenovanega univerzitetnega centra. Gre dejansko za majhno mesto, če pa vzamemo v poštev, da gre za univerzitetno mesto Makedonije, je to že dokaj veliko mesto, saj bo tu moglo študirati nič manj kot 20 tisoč visokošolcev. Na 30 tisoč kv. metrov površine gradijo vrsto med seboj povezanih zgradb za pravno, ekonomsko, filozofsko in filološko fakulteto, pa tudi za rektorat skopske univerze. Veliki kompleks bo razpolagal tudi z večjim številom kabinetov, predavalnic ter s štirimi velikimi amfiteatri, katerih vsaki bo mogel sprejeti do 400 študentov. Tu sta nadalje dve veliki med seboj ločeni biblioteki, ena za ekonomsko druga za pravno fakulteto in vsaka bo razpolagala s sto tisoč strokovnimi knjigami. Od velike veže vseučiliščnega centra, ki bo mogel sprejeti do tisoč oseb, do kabinetov, učilnic in amfiteatra vodijo široki svetli hodniki z okrasnimi vodometi, ki jih je nič manj kot enajst. tfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii lil lili iifiii iIiiIi^iIiiIIii,,i,,,„111 iii„iii„ ,ii mm,m im,mi, imi lltliIlil||||||||il|il||||il um (| V DEŽELI, KJER PEČ GORI NAJMANJ DESET MESECEV V LETU V Murmansku, daleč na severu je cvetje cenejše kot v Moskvi V pol stoletja se je na polotoku Kola naselilo 900 tisoč ljudi - Mnogo višje plače in številni privilegiji - Skoraj ne najdeš upokojenca KIROVSK, aprila. - V tukajšnjem rudarskem muzeju vam s ponosom pokažejo «ploščo» s preciznimi metereološkimi statističnimi podatki, ki govore, da je mesto Kirovsk 293 dni na leto pod snegom, 292 dni v megli in da tu 190 dni na leto več ali manj sneži. To so zares za naše pojme nedojemljivi in nesprejemljivi podatki. Vrhu tega so celo znanstveniki trdili, da je v takšnih klimatskih razmerah življenje nemogoče. In vendar ... V kraj, kjer so odkrili neizčrpne zaloge apatita (minerala, ki ga u-porabljajo pri proizvodnji fosfornih gnojil), ki ga je Sovjetska zveza morala dolgo uvažati, je pred 40 leti prišel tedanji sekretar leningrajskega oblastnega komiteja boljše viške partije Sergej Kirov, ki je nato pri moskovski vladi izposloval, da naj se tam začne graditi novo mesto. In tako je bilo 1931. leta, torej pred 43 leti, ustanovljeno mesto, ki je dobilo ime po njem. Gre za današnji kirovsk. Veliko pozneje, pred osmimi leti, je nastalo tu v neposredni bližini še eno mesto, ki je dobilo ime po mineralu, ki ga tu kopljejo. Mesto se danes imenuje Apatiti. V Kirov-sku in Apatitiju pa živi danes 100 tisoč prebivalcev. Sosednji mesti sta daleč na severu preko polarnega kroga na polotoku Kola. Pa ne le Kirovsk in Apatiti, tudi največja sovjetska polarna luka in hkrati tudi največja svetovna polarna luka Murmansk ni stara. Nastala je 1915. leta, bolje povedano še pozneje, kajti tega leta so šele začeli graditi železniško progo proti Murmansku in ko so gradbeniki prišli na cilj, je tu živela le ena edina družina. Bila je družina Semiona Korznjeva. Danes pa Murmansk šteje 350 tisoč prebivalcev, je torej večji od Trsta. Hkrati je Murmansk eno velikanskih gradbišč, saj na dolžini 20 km rušijo stare lesene hiše in gradijo montažne nebotičnike. Na področju ki spada pod Marmursk, in ki obsega površino pol Italije, živi danes že okoli 900 tisoč ljudi, vtem ko je nekoč, pred oktobrom, živelo tu le nekaj plemen Sama. To velikansko severno področje se je tako močno poselilo iz izključno gospodarskih razlogov. Murmansk oziroma njegova luka je «okno» Arktike, čeprav smo v polarnem krogu, je pristanišče Murmansk skoraj vse leto upora d-no, ker doteka sem topla voda zalivskega toka. Zato je Murmansk tudi veliko ribiško središče. Vsak tretji prebivalec Murmanska živi od ribe, oziroma od ribolova. Moderne ribiške ladje plujejo po severnih morjih. Gre za velike plovne objekte, ki so že nekakšne tovarne rib, kajti kadar pristanejo v luki, izkrcajo že predelano ribo neposredno v železniške vagone. Mnoga mesta pa so tu nastala neposredno ob rudnikih. Tako na primer mesto Nikelj in že omenjeno mestece Apatiti. Vse kaze, da Sovjetska zveza potrebuje veliko surovin, pa čeprav mora ponje tako daleč na sever. Dobro, če to zahteva Sovjetska zveza, sovjetska oblast, recimo država. Toda kaj vleče, kaj vabi ljudi v te kraje, kjer so peči deset mesecev v letu prižgane, kjer se mora človek z juga šele prilagajati na klimo? Vtem ko Sibirci svoje materialne privilegije prikrivajo še s svojim graditeljskim navdušenjem, ljudje s področja nad polarnim krogom kar odkrito in brez predsodkov poudarjajo, da jih je zvabila v te kraje visoka plača. da so jih sem zvabili privilegiji. Pravzaprav imajo ti ljudje — na j višjo življenjsko raven v Sovjetski zvezi. Tu so plače višje celo kot v Sibiriji, trgovine pa odlično založene. Če na primer v Moskvi kdaj zmanjka zelenjave ali pomaranč, jih v Murmansku ne bo nikoli zmanjkalo. Brž ko se delavec tu na skrajnem severu zaposli, bo vsakega pol leta dobil za 10 odst. višjo plačo. In to se dogaja sproti vse do tedaj, dokler ne doseže 80 odst. višje plače. Nato pa se njegova mezda pomnoži s tako imenovanim «polarnim koeficientom» od 1,2 da 1,8, tako da dobi delavec v poprečju 260 rubljev. V tovarni apatita v Kirovsku celo 360 rubljev, v atomski centrali v kraju Polarna zora pa znaša mezda 500 rubljev, gradbeni delavci pri gradnji centrale pa dobijo še več. Privilegiji ljudi na tem področju se s tem še ne končajo. Vtem ko je sovjetskemu državljanu zagotovljen letni doflust 30 delovnih dni, znaša letni dopust ljudi, ki delajo v Zapolarju, 42 delovnih dni. Vrhu tega ima tukajšnji človek brezplačno vožnjo na delo, brezplačno vožnjo na dopust in z dopusta, krajši je tudi njegov delovni staž, ker gre v pokoj s 55. letom, ženska pa s 50. letom, torej traja njegov delovni staž 5 let manj kot drugod po Sovjetski zvezi, le da mora tu prebiti vsaj 15 let. In vendar tudi ti «severnjaki» hlepijo za soncem in med prebi-Ivalstvom teh krajev skoraj ne najdeš upokojenca. Brž ko nekdo prispe do upokojitvene dobe, se odpravi na jug, Marsikdo si ohrani pravico do stanovanja, mnogi pa so si še pred odhodom na sever zagotovili stanovanje ^a jugu, da Lepa Grkinja Sofia Kammara v filmu «Judež mori ob petkih», ki ga je režiral Stelvio Massi Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne mešajte se v spletke kolegov. V večernih urah boste prejeli novico, ki vas bo razveselila. BIK (od 21.4. do 20.5.) Namesto svojih kolegov boste morali sprejeti neko pobudo vi. Družina vam bo dokazala privrženost. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če hočete dobro izpeljati zadevo, bodite bolj podjetni in manj popustljivi. Prijetno srečanje. RAK (od 23. 6. do 22.7.) Vztrajno izpolnjujte svoj načrt in ne sprejemajte novih nalog. Prijetno razpoloženje v novi družbi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne spuščajte se v posle, ki vam jih predlagajo nepoznane osebe. Neki dogodek v družini vas bo vznemiril. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S svojo iskrenostjo in prostodušno-stjo boste rešili poslovni nesporazum. Povrnil se bo mir v družino. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pazite, da svojih pobud ne sprejemate v neprimernem trenutku. Razgovor z ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Trenutno se morate zadovoljiti z drugorazredno vlogo. Po nekem srečanju boste spremenili načrte. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nudila se vam bo priložnost, da pomagate kolegu. Reševati bo treba hudo družinsko zadevo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojim posegom boste odpravili spore med sodelavci. Z drago o-sebo boste dokončali načrte. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Jutro bo zelo uspešno, ker se boste seznanili z zelo vplivno osebo. Razumevanje in zadovoljstvo v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zamenjujte pogum z brezbrižnostjo. Do ljubljene osebe bodite bolj odkritosrčni in potrpežljivi. se bodo vanj vrnili, brž ko bodo šli v pokoj. So pa tudi «severnjaki», ki so si v 15 ali več letih dela v Zapolarju privarčevali tolike denarja, da si kot upokojenci kupijo stanovanje na toplejšem jugu. Kadar se začno šolske počitnice, izgine iz polarnih mest skoraj vsa mladež. Tudi ti potujejo na jug, celo v tako imenovana «pionirska taborišča» na Krim Mi na črnomorsko obalo Kavkaza. Posamezna podjetja imajo tam svoje počitniške domove, ki jih dajo na voljo otrokom. Ljudje, ki živijo v megli in ledu, v krajih, ki ozelenijo le za dva do tri mesece na leto, tako rekoč hlepijo po — zelenem. V Murmansku skoraj ne vidiš normalnega drevesa. V Kirovsku, ki je nekoliko južneje, zemlja ozeleni za par mesecev, na travnikih vzcveti nekaj cvetja, več cvetja je tudi po parkih, Toda ni to normalno cvetje in zelenje, kajti le polarno - alpski botanični vrt, edinstven na svetu, je sposoben poskrbeti, da se ob času posadi toliko cvetnih sadik, da bodo pravočasno vzcvetele na mestnih drevoredih in v parkih. Zares svojevrsten je ta botanični vrt, ki so ga ustanovili hkrati ko so ustanavljali mesto. V njem je zaposlenih kakih 150 ljudi, ki gojijo kakih 5 tisoč vrst rastlin. Tu so zimske gredice, v katerih vzgajajo celo tropske plezalke, tu dozorevajo smokve, tu imajo cvetje, ki ga mi dobivamo iz južnejših krajev. Seveda se ta botanični vrt ne specializira s temi tropskimi in južnimi kulturami nasploh za to, da bi z njimi okitil mesto, pač pa jih goji z izključno znanstvenega vidika. Toda mesto ima od tega koristi. In v Murmansku, Kirovsku, Apatitiju in drugod so po dolgih, dolgih mesecih zime zares potrebni nekaj zelenila, nekaj cvetja. In resnici na ljubo je tu cvetje cenejše kot v Moskvi. Poleg tega botaničnega vrta pa so tudi rastlinjaki, s katerimi razpolagajo mesta. V Kirovsku morete sleherni dan sredi zime dobiti sveže pravkar nabrane kumare. Zrasle so v domačih zimskih gredicah. Do iu smo govorili o prednostih, ki jih imajo ljudje Zapolarja z višjimi plačami in drugimi dohodki. Povedali smo tudi o naporih, da bi jim življenje bilo lažje in prijetneje. Toda to ni vse. Prebivalci teh krajev imajo tudi svoja gledališča, celo svojo gledališko akademijo. Dve lutkovni gledališči priredita na leto 360 predstav. To se pravi, da je predstava malone sleherni dan. In vendar boš težko prišel do vstopnice. Predstave, vse predstave so vnaprej razprodane. D. B. V ULMSKIH KROŽKIH Ciklus nemških filmov v Goethejevem zavodu Nemški inštitut za kulturo v Trstu (Ul. Coroneo 15), odsek Goethejevega Instituta, najavlja zanimivo filmsko pobudo, s katero bo po treh letih končno nadaljeval predvajanja najzanimivejših novih zahodnonemških filmov. Ciklus vsebuje nekaj del najboljših režiserjev nove generacije. Prvi film, ki bo na sporedu danes, v torek 2. aprila ob 20. uri sicer ni med najpomembnejšimi: Kurta Hojfmanna «Rheinsberg» (1967). Sledilo pa bo nekaj izvrstnih del. V četrtek, 4. aprila ob 20. uri bo na sporedu uveljavljeni film Uweja Brandnerja «Ich liebe dich — ich tote dich» (Ljubim te — u-bijem te, 1970). V soboto, C. aprila ob 18. uri bodo predvajali film Wima Wen-dersa «Die Angst des Tormanns beim Elfmeter» (Strah vratarja pred enajstmetrovko, 1972), ki se je pred dvema letoma uveljavil v Benetkah. V torek, 9. aprila ob 20. uri bo na vrsti «Fata Morgana» (1971) režiserja Wernerja Herzoga, ki mu je že lani krožek posvetil dve predvajanji. Ciklus se bo nadaljeval v torek, 21. maja ob 20.30 s filmom Rainerja Wernerja Fassbinderja «Die bitteren Tranen der Petra von Kant» (Grenke solze Petre von Kant, 1972); medtem ko so prejšnji filmi v golem izvirniku, bo ta s francoskimi podnaslovi. V torek, 28. maja ob 20.30 z angleškimi podnaslovi pa bo na sporedu film Volkerja Schlbndorffa in Margarete von Trotta «Stroh-feuer», ki je leta 1972 uspešno nastopil na beneškem festivalu. Film Maria Mattolija v La Cappella Underground La Cappella Underground bo danes, v torek, 2. in jutri, v sredo, 3. aprila ob 19. in 21. uri predvajala italijanski komični film «I pompieri di Viggiù» (1949). Gre za antologijo takrat najbolj uveljavljenih igralcev avanspektakla, med katerimi sodi predvsem veliki komik Totò; poleg njega bomo v tem filmu lahko gledali Nina Tarante. Iso Barzizzo, Carla Dapporta, Wando Osiris, Silvano Pampanini, Carla Camvaninija in druge. Film je režiral Mario Mat-tèli, režiser, ki bi si po našem mnenju zaslužil kritično odkritje, saj je v svojem dolgoletnem delovanju (gre za Veterana italijanskega filma, ki je od leta 1966 v pokoju) z veliko doslednostjo režiral veliko filmov najpomembnejših italijanskih komikov. Njegova režija je vedno zelo iznajdljiva, saj so Totòjevi filmi, ki jih je režiral on, med najbolj uspelimi deli igralca. Po četrtkovem predvajanju musicala mojstra Vincenta Minnellija z Judy Holliday «Susanna agenzia squillo» bo v petek, 5. in soboto. 6. t. m. Cappella nadaljevala ciklus «svetovi možnosti» s fantastično kriminalko Maria Bave «Ecologia del dehtto» (1971); temu režiserju namerava krožek, če bo mogoče, prihodnje leto posvetiti retrospektivo v njegovi prisotnosti v okviru retrospektive zlate dobe i-talijanskega filma, ki so ga poleg Bave obogatili Riccardo Freda, Antonio Margheriti, Anglež Michael Reeves in nekateri manjši režiserji. V ponedeljek bo krožek prikazal nemško verzijo filma G. W. Pab-sta «Die Dreigroschenoper» po Brechtovi operi, v torek, 9. in sredo, 10. t. m. pa znanstvenofantastični klasik Gordana Douglasa «Assalto alla Terra (Them!, 1954); oba filma bosta verjetno na sporedu v izrednem predvajanju v soboto 13. t. m. v Slovenskem dijaškem domu. Predvajanja v Cappelli se bodo po četrtkovem musicala 11. a-prila, Roubena Mamouliana «La bella di Mosca», nadaljevala v petek, 12. in soboto 13. t. m. z italijansko premiero francoske sur-realne mojstrovine «Bianche», ki jo je režiral Poljak Walerian Bo-rowczyk. V torek, 16. in sredo, 17. t. m. pa bo na vrsti premiera sovjetskega filma Andreja Mikhal-kova - Končalovskega «Prvi učitelj». Medtem sé bo na sedežu krožka začela tudi razstava lepakov ameriških filmov iz 40. in 50. let, ki jo namerava konec meseca krožek obogatiti s poljskimi lepaki ob priložnosti serije filmov, ki bo posvečena poljskemu režiserju ita- lijanskega porekla Krzysztofu Za-nussiju. Že zdaj ima vsekakor o-biskovalec Cappelle priložnost, da si ogleda (ob priliki serije musi-calov) nekaj lepih «posterjev» iz knjige Johna Kobala. Marco Bellocchio: «Ginepro fatto uomo» Tržaški kinoforum je prikazal srednjemetražni film, ki ga je Marco Bellocchio režiral leta 1962 na državni filmski šoli kot diplomsko delo in ki ni bil še predvajan; naslov je «Ginepro fatto uomo». Mimo tega filološkega pomena pa film ni posebno zanimiv. S. G. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Tri farse Ervina Fritza Tisti, ki so prebirali dve pesniški zbirki mladega pesnika Ervina Fritza (Hvalnica življenja, leta 1967, Dan današnji, leta 1972), so poleg resničnega pesniškega talenta morali priznati pesniku tudi izjemno mero duhovitosti. Seveda so bralci lahko ugotovili, da je Fritz pesnik, ki piše pesmi bolj v konvencionalnem kot v modernem smislu besede, ki je zelo komunikativen, obenem pa prizadet izpovedovalec sodobnih in splošno človeških problemov. Vsi bralci obeh pesniških zbirk so morali priznati avtorju pristnost njegove umetniške besede, pa tudi dobršno mero duhovitosti, ki preveva nekatere njegove močno zejedljive in satirične stvaritve. O slednjem pa se bodo lahko prepričali tudi bralci Fritzove nove knjige. Le da to pot ne gre za knjigo pesmi, temveč za tri farse, tri dramatične tekste, ki jih je pesnik objavil pod naslovom FARSE. Ta knjiga s tremi farsami, (v javnost jo je dala Državna založba Slovenije v o-premi Miše Bernik), ki jih deloma že poznamo po uprizoritvi na televiziji oz. objavi, prinaša torej troje odrskih tekstov, ki pa ka-kažejo Fritza bolj pesnika kot dramatika. Bolj izpovedovalca sodobnih tegob in problemov časa, kot pa dramatika, bolj lahkotnega satirika kot pa avtorja težavnih, morečih tekstov, jssum V svoji, knjigi Farse je Ervin Fritz združil troje tekstov, troje dramskih besedil z, flffčlovi: Karantena, Komisija za samomore in Kralj Malhus. Vsi trije teksti so zajeti iz sodobnega življenja, oziroma predstavljajo vsaj aluzije na našo sodobno stvarnost, kar velja zlasti za tretji tekst. Prvi tekst Karantena je satira na razmere med vojaki v vojašnici, je zajedljiva zgodba o brezpravnih vojakih, zgodba, ki se ji prej nasmeješ kot pa da začneš ob njej razmišljati. Druga Komisija za samomore je že globlja in govori o težavah malih in mladih ljudi, ki naj rešitev iščejo v samomoru in pri tem zaidejo v birokracijo današnjega časa, najdejo pa s tem tudi rešitev svojih težav. Tretja zgodba o Kralju Malhusu, kjer je avtor skombini-ral Cankarja in Shakespeara v sodobno farso, pa je morda še najbolj aluzija na sodobnost, polna duhovite satire in humorja. Vsi trije teksti so torej prežeti s sodobno tematiko, občečloveško in družbeno, prežeti s kritiko in satiro teh humorjem, obenem pa z avtorjevo kritično in moralno zavzetostjo. Čeprav vse tri farse ne predstavljajo posamično kakih velikih stvaritev, pa so združene v knjigi vendar zanimiv Fritzov prispevek k naši tovrstni skromni literaturi, ki v satirični in s humorjem prepleteni besedi govori o stiskah, tegobah in radostih malega človeka in nekaterih problemih sodobnega časa. Sl. Ru. Podjetje za čezoceansko plovbo «Jugooceanija» iz Kotora namerava obnoviti in povečati svojo mornarico. Kotorsko podjetje se je dogovorilo z neko britansko ladjedelnico za dobavo štirih čezoceanskih ladij za skupno tonažo 285 tisoč ton. Vrednost naročila znaša 137 milijard starih dinarjev. V zvezi s tem so bili pred dnevi v Kotaru predstavniki družbe, ki so prispeli za zaključna pogajanja in podpis pogodbe. CIRIL GALE: OBRAČUN V POSTOJNI TOREK, 2. APRILA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost: Halo Svevo 13.30 DNEVNIK 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino 18.00 Resnične zgodbe RATKO IN MEDVED Prvi del zgodbe, ki jo je napisal Michele Romano 18.45 Poljudna znanost: Življenje v Franciji 19.15 Nabožna oddaja 20.00 DNEVNIK 20.40 II commissario De Vincenzi Ponovno smo s Paolom Stoppo v lovu na kriminalce. Na sporedu je drugo nadaljevanje zapletene zadeve, ki se dogaja v «Albergo delle Tre Rose». Komisarju De Vincenziju se mudi, kajti zadeva postaja nevarna. Ugotovi, da so goljufa Navarre-na umorili zato, ker je bil priča prvemu umoru. Sled treh lutk je še vedno veljavna, toda pohiteti bo treba, da se preprečijo nadaljnji umori. Glavni protagonisti drame nakazujejo sled k nekemu Juliusu Lessingerju, ki naj bi bil nekakšen «maščevalec», ki izhaja iz precej oddaljene dobe in iz Tran-svaala. Toda Lessingerja nihče ne pozna, nihče ne more reči, pod katerim imenom se krije. Zato De Vincenzi zaslišuje goste hotela in med temi je popevkarica Stella, neki čudni «poslovni človek» Besesti, potem je tu neki italijansko - ameriški kriminalec Al Righetti, ki je povezan z mračno organizacijo «Cosa nostra». Vse kaže, da so lutke povezane z nekim daljnim zločinom in hkrati nekakšno sredstvo, s pomočjo katerega bi bilo možno priti do neke dediščine. Toda sedanje dogajanje, sedanji umori so še vedno povezani z vsem tem? 21.45 MANAGERS , Mesto sonca: Adriano Olivetti Nicola Caracciolo je svojo današnjo oddajo o kapitanih ita lijanske industrije posvetil Adrianu Olivettiju, ki je umrl 1960. leta in ni močno razvil industrijo pisalnih strojev le v Ivrei. pač pa tudi drugod 22.15 Govori, ki ostanejo Antonio Gramsci in tovarniški sveti 13. septembra 1919 so v dveh podjetjih turinske Fiat izvolili prve tovarniške svete. Bil je to začetek velikega gibanja, ki je v dveh mesecih potegnilo za seboj kakih sto tisoč kovinarjev. Bila je to najbolj napredna delavska stroka v Italiji. Antonio Gramsci, ki je bil tedaj star 28 let in ki je komaj ustanovil list «Ordine nuovo», je sestavil nekakšen okvir novega tovarniškega organizma, delavskih svetov. Po 50 letih, v zna ni «vroči jeseni», smo ponovno prišli do podobnih delavskih organizmov 22.30 DNEVNIK — Vremenska slika DRUGI KANAL 18.15 Poskusna oddaja za gluhoneme 18.45 Športni dnevnik 19.00 Italijanski komiki: Macario «IL FANCIULLO DEL WEST» Film je režiral Gianfranco Angelucci, v glavnih vlogah pa igrajo poleg Erminia Macaria še Eili Paivo, Tino Scotti in 20.00 Ob 20. uri 21.00 Polpretekla doba Čemu Amerika? 22.00 Jazz na konservatoriju JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 9.35, 10.05, 14.10, 15.35 in 16.05 Šola Ivo Lola Ribar, Nemščina, Zgodovina Bosne in Hercegovine, Zemljepis, Izobraževanje 17.00 ŠOLSKA TV Razpad kolonialnega sistema V prvi oddaji ciklusa «Neuvrščeni» bo avtor oddaje dr. Vlado Benko odgrnil zaveso z mogočnosti in sijaja kolonialnih cesarstev in metropol, bogatenja finančnega kapitala Velike Britanije, Francije, Belgije in drugih držav, brezskrbnega življenja tedanjega vrhnjega sloja ter parad, s kakršnimi so se zabavali voditelji teh držav. Po drugi strani pa bo pokazal bedo in neenakopravnost «geografskega juga», ki je bil takrat področje najbolj surovega izkoriščanja. Pokazal bo, kako ni bila Nemčija zadovoljna s takšno delitvijo sveta in je hotela drugačno razdelitev s prvo svetovno vojno. Kolonializem se je sicer še ohranil, toda svet je bil priča tudi oktobrski revoluciji, ki je postavila zahtevo po enakopravnosti vseh narodov na svetu 17.50 Karel Čapek: ROPARSKA PRAVLJICA 18.01 Obzornik 18.25 Moški zbor «Grafika» 19.00 Prehrana dojenčkov: Biološki pomen sestavine prehrane 19.20 Na vrsti je nemi film «POTEPUH» V glavni vlogi je Chariie Chaplin, ki se tokrat predstavi kol reven muzikant z violino. Na poti sreča Cigane, ki grdo rav najo z ugrabljeno deklico. Chaplin ji skuša pomagati, seveda na svoj način 19.45 Detelj Nagajivček - risanka 20.00 DNEVNIK 20.35 Pogovor z delegati 7. kongresa ZK Slovenije 21.00 Hans Fallada: SAM MED VOLKOVI Dramska nadaljevanka se danes zaključi. 22.10 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK S 20.30 ČAJKA — Sovjetski igrani film 22.00 čankajšek s Formoze TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Pevec in orkester; 19.10 Slovenski revialni tisk: 19.25 Program za najmlaj še; 20.00 šport; 20.35 Busonijeva opera «Dr. Faust»; 22.20 Nežno in tiho. TRST 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Program po želji; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Na našem gramofonu; 9.00 Operni zbori in baleti; 9.30 Minghettijev show; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 Jezikovni pogovori; 15.10 Polke in valčki; 16.15 Poskočne; 17.00 Program za mladino; 17.45 V našem studiu; 18.00 Parada orkestrov; 19.00 Domači pevci lahke glasbe; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Večer ob rocku; 22.00 Na sporedu je Srebotnjak. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Najboljše; 12.10 četrti spored; 13.20 Strnjena komedija; 14.07 Filmska glasba; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 17.40 Program za mladino; 18.45 Sindikalno-eko-nomska panorama; 20.00 Masse-netova opera «Le jongleur de No-tre Dame»; 21.55 Parada orkestrov. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 «Vojna in mir» — nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeno-govor-m spored; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-go- | vorni spored; 17.10 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.20 Nabožna oddaja; 19.50 Pisan glasbeni spored. H' ‘h. •^kAM 9.30 Glasba za otroke; 10.00 Koncert; 11.40 Umotvori iz preteklosti; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Arnejeva opera «Comus»; 15.45 Plošče; 16.30 Glasba in poezija; 17.35 Enotni razred; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Socialno skrbstvo; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Zagrebški glasbeni bienale. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Gozd — večnadstropna hiša; 10.15 V ritmu starih plesov; 11.00 Turistični; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Zvoki in barve orkestra; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.10 Srečanja z glasbeniki; Toni Grčar; 14.40 «Na poti s kitaro»; 15.40 Pavel šivic: Dve narodni; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Prežihov Voranc: Novela; 17.10 Koncertni oder; 17.45 Marko Kerševan : Odnos komunistov do religije; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Z orkestrom RTV Ljubljana; 18.30 V torek na svidenje!; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Milana Ferleža; 20.00 Slovenska zemlja; 20.30 Jean Giraudoux; Intermezzo; 21.30 Melodije; 22.15 Popevke; 23.05 M. Klopčič; Pesmi; 23.15 Simf. orkester. Italijanska nogometna prvenstva ALI IZIDI Genoa - Cagliari 1:0 Cesena - Napoli 1:1 Fiorentina - Milan 3:2 Inter - Bologna 1:1 Juventus - Torino 1:1 L.R. Vicenza - Foggia 1:0 Lazio - Roma 2:1 Sampdoria - Verona 2:1 LESTVICA Lazio 34; Juventus 30; Napoli 29; Fiorentina in Inter 28; Milan 24; Bologna in Torino 23; Cesena 22; Roma 21; Cagliari 20; Foggia in L.R. Vicenza 19; Sompdoria, Verona in Genoa 15. PRIHODNJE KOLO Cagliari - Sampdoria, Cesena - Juventus, Genoa - Foggia, Inter - Fiorentina, Napoli - Lazio, Roma -L.R. Vicenza, Torino - Bologna, Verona -Milan. B IZIDI Avellino - Taranto 1:1 Brescia - Varese 1:1 Brindisi - Ascoli 1:1 Como - Catania 2:1 Novara - Arezzo 1:0 Palermo - Ternana 1:0 Perugia - Bari 2:0 Reggiana - Parma 0:0 Reggina - Aatalanta 1:0 Spai - Catanzaro 0:0 NOGOMET VA SKUPINI CUGE V nedeljo za Triestino tretja domača zmaga Strelec odločilnega gola je bil D'A lessi LESTVICA Ascoli 37; Varese 35; Como 34; Parma in Spal 30; Avellino in Palermo 28; Taranto in Novara 27; Brindisi 26; Arezzo, Atalanta in Reggina 25; Reggiana 24; Brescia, Perugia in Catanzaro 23; Catania 22; Bari 15. PRIHODNJE KOLO Arezzo - Bari, Atalanta - Paier mo, Ascoli - Reggina, Catania - Novara, Catanzaro - Brindisi, Parma - Brescia, Taranto - Reggiana, Ternana - Perugia, Spai - Como, Va-lese - Avellino. Triestina — Lecco 1:0 (1:0) TRIESTINA: Marson, Lucchetta, Sabbadin, Albicocco, Riva, Pomaro, Rossi, D’Alessi, Dri, Brusadelli, Schillirò (Berti v 85. min.). LECCO: Maraviglia, Ratti, Casti-glioni, Bosani, De Nadai, Motta, Ja-coni. Gamba, Chimenti (Zandegu v 46. min.), Majoli, Marchi. Sodnik: Lapi iz Firenc. Strelec: D’Alessi v 9. min. Gol D’Alessija v prvih minutah i-gre je zagotovil v nedeljo Triestini njeno tretjo domačo zmago v letošnjem prvenstvu. Tržačani so premagali Lecco, ki je bil na drugem mestu lestvice in pred pričetkom srečanja velik favorit za končno zmago. Vendar pa so gostje zaigrali zelo slabo in popolnoma drugače kot v prvem medsebojnem srečanju. Sploh pa je bil Lecco povsem drugačen kot v prvem delu prvenstva C lige. Triestina je tako imela razmeroma lahko nalogo, morda tudi zato, ker je v tem zadnjem tednu dobila nekoliko poguma, potem ko se je zanjo začel zanimati Rocco. Ne glede na to pa so tržaški tretjeligaši zaigrali enkrat toliko dobro in dali navijačem zadoščenje po zadnjih poraznih nastopih. Morda se je s tem spet vžgalo upanje na obstoj v C ligi, ki je bilo še prejšnji teden ničevo. Triestina je celotno nedeljsko sre- A SKUPINA c; -= = = IZIDI Alessandria - Bolzano 1:0 Belluno - Savona 1:0 Triestina - Lecco 1:0 Gavinovese - Legnano 3:2 Derthona - Mantova 1:1 Padova - Solbiatese 2:1 Seregno - Trento 1:0 Udinese - Pro Vercelli 2:1 Monza - Venezia 3:1 Clodiasottomar. - Vigevano 1:0 LESTVICA Alessandria 41; Lecco in Udinese 34; Venezia 33; Monza 32; Seregno in Mantova 31; Pro Vercelli 29; Belluno 28; Trento 27; Vigevano in Solbiatese 26; Bolzano 25; Legnano in Gavinovese 23; Padova 22; elodiasottomarina 21; Savona 19; Triestina 18; Derthona 17. PRIHODNJE KOLO Mantova - Bolzano, Legnano -Derthona, Udinese - Gavinovese, Seregno - Monza. Pro Vercelli - Padova, Alessandria - Savona, Vigevano - Solbiatese, Belluno - Trento, elodiasottomarina - Triestina, Lecco - Venezia. Cagliari - Genoa 2 Cesena - Napoli X Fiorentina - Milan 1 Inter - Bologna X Juventus - Torino X L.R. Vicenza - Foggia 1 Roma - Lazio 2 Sampdoria - Verona 1 Brescia - Varese X Palermo - Ternana 1 Reggiana - Parma X Triestina - Lecco 1 Pro Vasto - Marsala X KVOTE: 13 — 25.814.500 lir 12 - 737.500 lir Medtem ko Alessandria nadaljuje s svojo zmagovito potjo v A skupini C lige, je Lecco klonil v Trstu, tako da ga je na drugem mestu dohitel Udinese, ki je zmagal v Vercelli-ju. Nepričakovan pa je poraz Venezie v Monzi. Kljub drugemu mestu je za Videmčane in za Lecco izključeno, da bi lahko še posegli v boj za prvo mesto, saj je sedem točk naskoka Alessandrie vseeno preveč. Na dnu lestvice se je položaj nekoliko spremenil, predvsem za Triestino, ki je zapustila neljubo zadnje mesto. Med kandidati za izpad je le Derthona zgubila točko, vse druge ekipe pa so zmagale, tako da je stanje za Tržačane za sedaj še vedno kritično. domačini bili bolj uspešni pri metanju na koš. Zadnjo tekmo prvenstva bo Patriarca odigrala v nedeljo doma proti Brini, ki se je že uvrstila v finalni del prvenstva. TRŽAŠKA KOŠARKA B liga — Lloyd 109 točk V predzadnjem kolu druge italijanske lige je Lloyd z lepo igro odpravil skromno ekipo Marazzi s 109:91 (51:56). V tržaških vrstah je bil Pozzecco daleč najboljši (30 točk), zadovoljili pa so še Bassi (20), Guadagnino (19) in Oeser (16). Lestvica po 21. kolu: Duco 34, Brina 32, Alpe 28, Patriarca 26, Lloyd 2 itd. V prihodnjem in zadnjem kolu bo Lloyd Adriatico gostoval v Bergamu. C liga — Italsider v zadnji sekundi Italsider je v Castelfrancu osvojil zmago v dramatični tekmi. Srečanje se je namreč zaključilo pri stanju 64:63 za domačine. Sodnika pa sta ugotovila, da so zapisnikarji zgrešili in da do konca srečanja manjka še sekunda. In prav v tej sekundi je Dalla Costa dosegel za Italsider zmagoviti koš (65:64 za Tržačane' ob splošnem ogorčenju domačih navijačev. Tudi v tej ligi je bilo na sporedu predzadnje kolo. Lestvica po 21. kolu pa je naslednja: Cerier 34, Dienai 32, Italsider in Romolo Marchi 28 itd. V prihednjem in zadnjem kolu bo Italsider doma igral proti vodečemu Cerieru. b. 1. NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Primorje osvojilo derbi v Dolini Razen Brega so v nedeljo zmagale vse slovenske ekipe Breg — Primorje 1:2 (1:0) BREG: Favento, Possega, Žafran, Saxida, Vidos, Mahnič, Lovriha, Marchesich, Race, Grahonja in Samec. PRIMORJE: Štoka, Blažina, Vi-sintin, Versa, Vatta, Husu (Bezin), Rustja, Tomizza, Bolčič, Barnaba, Drioli. SODNIK: BandeUi. GLEDALCEV: 80. Obe postavi sta stopili na igrišče pomlajeni. Breg je predstavil pet igralcev pod 20 leti, Primorje pa štiri. Po začetnem žvižgu so bili domači nekoliko bolj prisebni in so bili večkrat bliže vratom Primorja, kakor gostje Bregovim, toda obe o-brambi sta čistili brez težav. V 27. minuti igre je sodnik dosodil kazenski strel v korist «plavim». Race, ki je bil v tem delu igre povsod navzoč, je z glavo preusmeril lepi strel Marchesicha v mrežo. Ta hladna prha je spravila Primorje v krizo, ki je trajala do konca polčasa. Dobro organizirana obramba «plavih», toda kronično šibki napad Juventina — Stock 1:0 (1:0) JUVENTINA: Plesničar, Corva, Nanut, Zin, Uras, E. Tabaj, Mikluš Marvin, Ferletič, Sirk, Ferfolja, Berdon. STOCK: Ellero, Zarattini, Maran-zana, Tremul, Tulliani, Fontanot, Ulcigrai, Solinas (Budicin), Forti, Monzoni, Camassa. Sodnik: Tellini iz Palmanove, Strelec: v 31. min. p. p. Nanut (11-metrovka). Juventina je v nedeljo na lastnih tleh premagala vodeči Stock z golom Emila Nanuta, ki je realiziral 11-metrovko. Zmaga domačinov je povsem zaslužena, saj so Štandrež ci tokrat zaigrali zelo dobro, kljub temu, da so v ekipi manjkali številni standardni igralci. Zaradi tega je bil trener Culot prisiljen poslati na igrišče prenovljeno postavo. V tej tekmi je prvič nastopil mladi Karel Mikluš, ki je do sedaj igral za mladinsko ekipo. Po desetih minutah prevlade Sto cka so Štandrežci prevzeli pobudo. To jim je uspelo zaradi dobre skupne igre, kjer so se predvsem izkazali Plesničar, verjetno najboljši na Čanje gradila na sredini igrišča, zanesla pa se je lahko tudi na odlično obrambo, ki je nevtralizirala redke napade gostov.' Na' sredini i-grišča se je popolnoma vživela vezna vrsta Albicocco, D’Alessi in Brusadelli, napad pa je slonel na Dri ju in Schilliroju, medtem ko je prvi i-gral nekoliko slabše, je bil zadovoljiv drugi napadalec, ki letos ni izpolnil obljub o toči golov. Lecco je v drugem polčasu skušal izvesti nekaj protinapadov, da bi dosegel vsaj remi, vendar je bilo vsako njegovo naprezanje zaman, čeprav je večkrat kazalo, da domačini ne bodo zdržali pritiska. Vendar pa se je končno vse dobro izteklo, saj so gostje s časom postajali vedno bolj živčni in niso znali več jasno izvajati svojih akcij. Radi KOŠARKA V MOŠKI B LIGI Patriarca ni pokazala dovolj volje za zmago Febal — Patriarca 78:74 PATRIARCA: Bruni 8, Soro 21, Pieric 25, Furlan 2, Flebus 4, Mauri 6, Del Ben 8, dessi, Ferri. FEBAL: Cinciarini 28, Ercolessi 6, Piccoli 2, Lesa 6, Sarti 3, Maineri 11, D’Orazio 14, lluboli 8, Fer- i, Mariani. SODNIKA: Brianza in Giuffrida iz Milana. V soboto je Patriarca klonila tudi proti ekipi Febala iz Pesara in tako obtičala na četrtem mestu lestvice. Tekma je bila ves čas zelo dolgočasna, posebno Goričani so igrali slabo in niso pokazali nobene volje do zmage. Tekma se je odločila v zadn:'h minutah, ko so Po odmoru je prevzelo pobudo Primorje in je ob pomoči vetra, ki je prej pomagal Brežanom, pokazalo bolj koordinirano in praktično igro. Po napadalnosti in zagrizenosti se je najbolj izkazal Barnaba, ki je s hitrimi posegi nevarno prodiral v kazenski prostor Brega. V teku 10 minut je Primorje najprej izenačilo z Vatto po zamotani akciji in kmalu nato v 39. minuti d.p. je Barnaba (najboljši na igrišču) zapečatil izid srečanja. O sodniku lahko rečemo, da mu je piščalka večkrat ponagajala. IST ll■lll■lllllm^ltllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||lI■llll|||u■l||||||■I|||l||f|||il|||||||||||||||||||||||l||||UI,11,111111,, V NOGOMETNI D LIGI Pro Gorizia si je zagotovila obe točki Poprečna igra obeh moštev niste, bila v stanju izkoristiti zme- j u_ branijca E Tab ^ Urag de k: se je polotila «rdeče-rumenih» ( ter Fer]etič v du 0 tem igral. cu moramo reci, da je pokazal iz-redno požrtvovalnost. V 25. minuti prvega polčasa je nasprotni branilec žogo ustavil z roko, a sodnik ni dosodil 11-me-trovke. Šest minut kasneje pa je sodnik dosodil kazen 11 metrov, čeprav prekrška za to kazen ni bilo. Thiene — Pro Gorizia 0:0 (0:0) PRO GORIZIA: Siricano, Sdrigot ti. Campi (Marson), Zoratti, Torninovi, Bianco, Ridolfi, Barile, Mo-messo, Comuzzi, Omizzolo. THIENE: Stefani, Fabris, Sardel, Burdini. Testolin, Rinaldo (Bertoldo), Bizzotto, Manuzzato, Bianco, Costalunga, Marchierò. Sodnik: Conti iz Ravenne. Strelec: v 12. min. d.p. Sardel (avtogol). Pro Gorizia je obdržala tretje mesto na lestvici. Kljub temu se razlika med Goričani in Oltrisarcom ni povečala, kajti tudi ta ekipa je v soboto premagala Rovereto. O nedeljski tekmi ni kaj dosti povedati, saj lepe igre ni bilo videti. Domačini so skušali z neorganizirano igro priti do gola, ki bi jim prinesel zmago. Povedati je treba, da se Thiene nahaja v slabih vodah in zato nujno rabi točke. Goričani so zaigrali precej dobro na sredi igrišča, ko pa je bilo tre- 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. Veti ver Prosperino Loch Ness Corrai Estuario Parsifal Desiderio Divario Tuscolana Epsilon Sir Artic Pronunciation X X 2 X 1 X 2 2 X 2 1 2 KVOTE: 12 - 6.931.958 lir 11 — 210.000 lir 10 — 15.100 lir ba streljati v vrata se jim je vedno kaj zataknilo. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni in ni prišlo do večjih nevarnih akcij. Nekoliko bolj živa igra je bila v drugem delu srečanja, ko so Goričani prevzeli vajeti igre v svoje roke. V osmi minuti se je gostom * ponudila izredna priložnost za gol. ’ Nekaj minut kasneje pa je Ridolfi streljal močno proti vratom. Verjetno bi žoga šla ven, če bi ji branilec Sardel ne spremenil smeri in poslal za svojega vratarja. Po golu so se Goričani zaprli v obrambo in so skušali le obdržati prednost e-nega gola, kar jim je tudi uspelo zaradi neučinkovitosti nasprotnega napada. V nedeljo je prvič nastopil sloverv ski igralec Marson iz Sovodenj. V promocijski nogometni ligi Dragocena zmaga Ponziane Ponziana — Cormonese 1:0 Pred neposrednim srečanjem s Pro Cervignanom, ki bo v nedeljo v Trstu, si je Ponziana zagotovila še eno dragoceno zmago v promocijskem prvenstvu. Sama je namreč zmagala proti Cormoneseju, Cervignano pa je bi! prisiljen deliti točke s Sangiorgino. Tri točke prednosti bi morale biti dovolj za Tržačane pred nedeljskim spopadom, ki bi moral odločati o dokončni uvrstitvi, posebno še zaradi tega, ker jo tudi tretjeuvrščeni Maniago zgubil točko. Tržačani so zmagali s precejšnjo lahkoto, zmagoviti gol pa je dosegel Januzzi. V devetem povratnem kolu je prišlo do presenetljivih izidov. Za največje presenečenje je poskrbela Juventina, ki je na domačih tleh premagala voditelja lestvice Stock. Kljub temu porazu pa so Tržačani o-stali še vedno sami na vrhu lestvice, saj je tudi ekipa Flaminia nepričakovano klonila Duinu. Spodrsljaj Flaminia ni izkoristila niti Maggesano. Proti vrhu lestvice pa se preriva S. Anna, ki je tudi v nedeljo zmagala. Goriški Audax je po remiju z Edera praktično odrezan od ostalih tekmecev za končno zmago. Lep korak naprej je naredila Vesna, ki je odpravila Inter SS in Primorje, ki je v Dolini premagalo Breg. Do pomembne zmage je prišla tudi Zarja, čeprav v zadnjih, sekundah igre. S to zmago sedaj Bazovci zaostajajo le za točko za Fossalonom, ki ostaja skupaj z Zarjo tretji kandidat za izpad. Breg je namreč že obsojen in Inter ŠS skoraj nima več možnosti za rešitev. DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI SPRANI Streljal je Nanut in premagal vratarja. V drugem delu igre so gostje pričeli ostreje napadati. Do nevarnih akcij ni nikoli prišlo in to zaradi preudarne igre štandreške obrambe. Nekajkrat je sam Plesničar ubranil nevarno žogo. V zadnjih minutah igre so se domačinom ponudile tri izredne priložnosti za gol. Do važnega preobrata bi lahko prišlo v zadnji minuti, ko je sodnik Tellini dosodil gostom ll-motrovko zaradi Tabaje-vega prekrška nad tržaškim napadalcem. Na srečo Juventine pa je igralec Stocka strel zgrešil. P. R. Vesna — Inter SS 1:0 (0:0) VESNA: Rado Tence, Verzier, Botti, Germani, Sandor Tence, Skrem, Kelemenic, Valente. Caha-rija, Bortolotti, Boris Tence. 12. Tretjak, 13. Di Candia. INTER SS: Princig, Balducci, O-lenik, Marzari, Di Silvestro, Netti, Marchetti, Magris, Brualin, Paniz-zutti, Suard. Sodnik: Galante iz Trsta. Strelec: v 32. min. d.p. Bortolotti. Pripombe: igrišče v dobren stanju. gledalcev približno 350. Sodnik je v 12. min. d.p. polčasa izključil Suarda zaradi grobe igre in ugovarjanja. Vesna je povsem zasluženo premagala skromno enajsterico Inter SS, ki se bo verjetno morala posloviti od te kategorije. Križani so vseskozi prevladovali na igrišču. stov. Igralci Fčssalona so se v glavnem le branili in so imeli v obrambi najboljši del celotnega moštva. Le poredkoma so se spuščali v protinapade, kar pa ni presenetilo Ba-zovcev. Kljub svoji premoči pa Zarja ni prišla do gola, čeprav ni manjkalo strelov v vrata. Naj omenimo strel Rudija Marca iz prostega strela v 20. min. p.p., ki pa je žogo poslal naravnost v prečko. Drugi polčas je bil za Zarjo u-spešnješi, saj je tokrat nadigrala nasprotnika, ki je bil utrujen in prav v zadnji minuti so Bazovci dosegli zmagoviti gol. Najprej ,je vratarju Fossalcna uspelo odbiti Žogo iz neprestanih strelov nasprotnikovih napadalcev, nakar je Metlika potisnil žogo v mrežo. Gol je bil popolnoma zaslužen, saj je bila ba zeviška ekipa vseskozi boljša od nasprotnika. RAAL 2. AMATERSKA LIGA Gostom pa je treba priznati, da so so v prvem polčasu dobro branili. V drugem delu igre pa je Vesna še pospešila svoje napade. Srečanje je postalo živčnejše, tako da je moral sodnik izključiti branilca gostov Suarda. Dinamični Boris Tence, Valente in Germani na sredini igrišča, Bortolotti in Caha-rija pa v napadu, so sprožili proti nasprotnim vratom, vrsto napadov. Gol je visel takorekoč v zraku. V 32. minuti je Boris Tence lepo prodrl po desni strani nasprotnega kazenskega prostora, podal je proti sredini, kjer je spretni Bortolotti z glavo usmeril žogo v mrežo. Križani so tudi po golu stalno napadali. Najugodnejšo priložnost za gol je v 39. minuti imel Germani, a je nerodno streljal mimo vratnice. Križani so nas presenetili zaradi hitre igre v napadu in borbenosti na sredini igrišča. Sodnik Galante je zadovoljivo o-pravil svojo nalogo. b. 1. Zarja — Fossalon 1:0 (0:0) ZARJA: Tasso, Metlika, Dario Marc, Primožič, Stojan Križmančič, Vojko Križmančič, Grgič, Bon, Žagar, Rudi Marc, Kalc. STRELEC: v 45. min. d.p. Metlika. Zarja je v nedeljo končno le prišla do zmage. Na bazoviškem igrišču je nastopila proti Fossalonu z lepo in borbeno igro. Bazovci so pokazali, da so zadnje čase tehnično dobro pripravljeni, zlasti v napadu, ki je prizadejal obrambi Fos salona precej preglavic. Začetek srečanja je potekal v znamenju premoči domačinov. Ti so često našli pot do nasprotnikovih vrat z lepimi akcijami, ki so zmedle obrambo go- V 3. AMATERSKI NOGOMETNI UHI Sovodnje dosegle kar osem zadetkov Doberdobci so s težavo iztrgali točko Azzurri 1:0 2:1 1:0 1:0 0:0 1:0 1:0 0:0 Duino — Flaminio Primorje — Breg Juventina — Stock S. Anna — Campanelle Muggesaua — Libertas Zarja —- Fossalon Vesna — Inter Edera — Audax LESTVICA Stock 35, Flaminio in Muggesana 32, S. Anna 31, Audax 30, Vesna 27, Primorje 26, Edera 25, Juventina 24, Duino in Campanelle 23, Libertas 22, Fossalon 19, Zarja 18, Inter SS 13, Breg 4. PRIHODNJE KOLO Fossalon — Muggesana, Campa nelle — Juventina, Audax — Elami nio, Stock — S. Anna, Duino — E-dera, Libertas — Zarja, Inter SS — Breg, Primorje — Vesna. Sovodnje — Borgo Fasulli 8:1 (3:1) SOVODNJE: Devetak, Collini, Kovic, Gruden, Ferfolja, Petejan, S. Florenin, P. Florènib, Sambo, Tfàm-puž, B. Marson (Pozzo). Goli za Sovodnje: Sambo (3), S. Florenin (2), P. Florenin, Trampuž in Pozzo, vsak po enega. Po treh »aporednin porazih je ekipa Sovodenj spet prepričljivo zmagala. Tokrat je bila žrtev go-riška ekipa Borgo Fasulli, ki je prejela kar osem golov, enega pa dala. V prvem polčasu so gostje še kar dobro odbijali sovodenjske napade. Kljub temu so vedno imeli pobudo Sovodenjci, ki so že v prvem delu igre dali tri gole. V drugem polčasu pa so se domačini razigrali in zabili pet golov nasprotnemu vratarju. Visoka zmaga je vlila precej samozavesti sovodenjski ekipi, katero čakajo sedaj težka srečanja, posebno z doberdobsko Mladostjo. To srečanje bo na velikonočni ponedeljek. Mladost — Azzurra 2:2 (1:1) MLADOST: Pieri, Jarc (G. Ferfolja), F. Ferfolja, Devetak, B. Peric, Doncovio, Pahor, A. Peric, F. Marizza, G. Marizza, Cotič. AZZURRA: De Marchi, Marconi, Martellani, Delich, Rupil, C. Roldo, M. Roldo, Di Lenardo, lansig, Sle mitz, Lo Presti. Sodnik: Andrigo iz Tržiča. Strelci: v 16. min. p. p. Lo Presti, v 32. min. Pahor; v 9. min. d. p. Slemitz, v 40. min. Doncovio. V domači tekmi je Mladost s težavo remizirala proti razigrani Azzurri, ki je dvakrat prišla prva v vodstvo. Tekma ni bila zadovoljiva, čeprav tega rezultat ne kaže. Do-berdobska obramba se je tokrat izkazala kot zelo nezanesljiva, kar je tudi krivo, da je slovenska ekipa prejela dva gola in je bila v stalni nevarnosti, da bi gostje ne povečali vodstva. . Že. v, Ift-, miputi prvega polčasa so gostje prišli v vodstvo, ker se je domači vratar preveč oddaljil od lastnih vrat. To pa je izkoristil Lo Presti, ki je žogo poslal v mrežo. Nato so domačini ostreje pritisnili ter prišli do izenačenja. V teh trenutkih so bili Doberdobci zelo nevarni in bi lahko tudi podvojili. V drugem polčasu je Azzurra prišla spet v vodstvo. Doberdobci so tako morali Spet zavihati rokave in se potruditi, da bi prišli do izenačenja. Sreča jim spočetka ni bila naklonjena, saj so večkrat za las zgrešili gol. Do izenačenja pa je prišlo v 40. minuti igre, ko je Doncovio, iz kazenskega strela, zatresel nasprotno mrežo. F. K. Primorec — De Macori 1:1 V prijateljski tekmi je Primorec remiziral proti ekipi De Macori z 1:1. Gol za Primorca je dosegel v 15. minuti drugega polčasa D’Este. Postava Primorca: V. Kralj, B. Križmančič (d.p. Stranjščak), Sluga, čuk, Sosič, D, Možina, D'Este (Diracca), V. Možina, P. Kralj, B. KRIŽMANČIČ Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA IZIDI Crvena zvezda — Dinamo 0:0 Hajduk — Proleter 2:1 Olimpija — Velež 0:0 Zagreb — Sloboda 0:2 Željezničar — Sarajevo 0:0 Borac — Čelik 3:1 Vojvodina — Bor 1:0 Vardar — Partizan 1:1 Beograd — Radnički 2:0 LESTVICA Hajduk 32, Velež 30, Crvena zvezda 27, Željezničar, Čelik in Radnički 26, Partizan 24. Vardar, Beograd. Dinamo in Proleter 23, Vojvodina, Olimpija, Sloboda in Sarajevo 22, Borac 21, Zagreb in Bor 20. PRIHODNJE KOLO Zagreb Crvena zvezda, Sloboda - Vardar, Partizan - Olimpija, Velež - Hajduk, Proleter Željezničar, Sarajevo - Borac, Čelik - Beograd Radnički - Vojvodina, Bor -Dinamo. 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD IZIDI Dinamo (V) — Novi Sad 1:3 Maribor — Leotar 0:0 Rijeka — Šibenik 0:0 Osijek — Famos 3:1 Crvenka — Igman 3:2 Kozara — Spartak 1:0 Dinamo (P) — Karlovac 1:0 Mura — Bačka 1:1 Mercator — Iskra 1:0 LESTVICA Rijeka 30. Osijek 27. Kozara 24, Novi Sad, Crvenka in Iskra 23, Leotar 22, Dinamo (V), Bačka in Dinamo (P) 21, Maribor in Famos 20, Šibenik in Igman 19, Spartak 18, Karlovac 17, Mercator 16, Mura 14. PRIHODNJE KOLO Spartak - Rijeka. Leotar - Osijek, Šibenik - Dinamo (P), Famos - Mura, Karlovac - Crvenka, Bačka -Kozara, Igman - Mercator, Iskra Dinamo. Novi Sad - Maribor. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Železničar — Drava 1:1 Aluminij — Koper 3:1 Ljubljana — Šmartno 2:0 Rudar — Nafta 1:1 Kladivar — Slavija 2:2 Slovan — Kovinar 4:0 Izola — Ilirija 0:1 LESTVICA Rudar 22, Ljubljana, Železničar, Nafta, Slovan in Kladivar 18, Ilirija 16, Slavija 15, Koper 14, Izola in Kovinar 12, Šmartno in Aluminij 10, Drava 9. PRIHODNJE KOLO Drava • Izola, Ilirija - Slovan, Kovinar Kladivar, Slavija - Rudar, Nafta - Ljubljana, Šmartno -Aluminij, Koper - Železničar. ZCNL IZIDI Sava (K) - Tržič 0:1 Adria — Jadran 0:2 Litija — Tolmin 3:0 Primorje — Usnjar 0:2 Sava (T) - Vozila 1:2 Tabor — Triglav 1:1 OBVESTILO SPDT sporoča izletnikom in tekmovalcem namenjenim na Pian cavallo 31. marca, da je šele v nedeljo zjutraj prejelo od prevozniškega podjetja brzojavko, s katero je javilo, da ni mogoč prihod avtobusov (točni razlogi niso znani). Izletniki, ki so voznino poravnali bodo lahko denar dvignili v Ul. Geppa od ponedeljka dalje v jutranjih urah. LESTVICA Vozila 21, Litija 17, Sava (K) 15, Jadran 14, Triglav 13, Adria, Tabor in Tržič 12, Primorje in Usnjar 8, Tolmin in Sava (T) 6. PRIHODNJE KOLO Tabor - Sava (K), Triglav - Sava (T), Vozila Primorje, Usnjar -Litija, Tolmin - Adria, Jadran -Tržič. MLADINSKA NOGOMETNA PRVENSTVA NARAŠČAJNIKI Triestina B — Breg 1:0 Union - CGS 0:2 Giarizzole — Primorje 2:0 Zaule — Gaja 3:1 Stock — Vesna 1:1 ZAČETNIKI Soncini — Breg b.b. 2:0 TONE SVETINA Stane in Jože sta se domenila, da bosta potrdila Juga. Njima strah ni razrahljal volje, učvrstil jima jo je. Večkrat sta postopala pod steno in se menila, da bo treba za iste cilje drugačnih prijemov. Ne boš smel v steno brez prave duhovne in telesne pripravljenosti in tudi ne zaletavo in tvegano ne v vsakem vremenu. Skrajno težkih ovir se boš smel lotiti le s prijateljem, s katerim si zaupata, in če je treba priskočiti drug drugemu na pomoč. V Aljaževem domu v Vratih je spet pela Torkarjeva harmonika. Trume planincev so kot mravlje lezle na vrhove, brž ko so se strma pobočja rešila plazov. S svojo smrtjo je Klement Jug oživel. Zdaj so o njem nenehno pripovedovali celo tisti, ki se včasih niso zanimali zanj. Ljudje so brali njegove planinske spise, proučevali vodilne misli o alpinizmu. Mnogi so jim pritrjevali, nekateri pa so bili tudi proti. Jug je deloval v umazanih vodah razrahljane družbe, ki se še ni osvobodila groze nesmiselne smrti milijonov žrtev prve svetovne vojne. V družbi si je želel nečesa lepšega, kar je človeku usojeno, da bo dobil, če bo v to verjel in če se bo za takšno življenje boril. Nekega večera je bila v Vratih zbrana družba plezalcev, med njimi tudi Joža in Sloki. Beseda je spet tekla o Jugu. O njem je govoril neki profesor, njegov znanec z univerze. «Le kako morete slediti in oboževati človeka, ki je bil navaden samomorilec? Ni dovolj, da je pokončal sam sebe? S svojimi idejami zapeljuje mladino v zmoto. Iz doline jih zvabi j a v stene. Namesto da bi bili vdani bogu, veri in oblasti ter pokorni staršem, se gredo upor!» Sloki je profesorja dobro poznal kot uglednega strahopetca. Nekaj časa ga je poslušal. Pri tem se je nalival z vinom, da je dobil korajžo, potlej pa je izbruhnil: «Gospod profesor, sedaj vas imam dovolj! Strahopetec ste vi, ne pa doktor Jug. Saj se je ponesrečil, kot se lahko vsakdo izmed nas, ali pa izmed vas, ki drsate grušč po nar delanih poteh. Umorila ga je stena. Vi pa samega sebe obsojate na dolgočasen pogin. Pri živem telesu zaudarjate kot zar strupljena žival. Tudi vi si želite tvegati, samo na tuj račun! Ali vas ni Jože Čop vlekel čez steno kot jarca, navezanega, da bi se postavili pred svojim dekletom!» Zajel je sapo in nadaljeval: «Jug pa je plezal sam! On je bil iskalec, vi pa ste strahopetec, ponavljavec večnih resnic in uglajenih poti. Eden tistih, ki ljudem vtepajo v glavo zaprašeno, iz knjig, nabrano učenost... Pijavkam služite, ponižno in poceni! Vi in naša katedra ne sežeta Klementu Jugu niti do gležnja!» «Kakšna nesramnost! Kdo, Sloki, vam daje pravico, da mi hočete soliti pamet? Jaz imam lahko svoje prepričanje o Jugu, kot imate vi svoje in še kdo drug tudi...» Sloki mu je besno segel v besedo: «Ne morem vas poslušati! Če se boste še dolgo potikali po nadelanih poteh in vas bo slučajno ubil kamen ali odnesel plaz, naj tudi vas proglasimo za samomorilca, kaj?!» S tem napadom, podkrepljenim s kletvicami, je Sloki profesorju zaprl usta, pri plezalski druščini pa je njegov ugled zrastel. Nekateri so vedeli, da sta se včasih z Jugom sprla, in niso pričakovali, da ga bo prav on tako odločno branih Marsikdo se je čudil, da je Sloki postal Jugov častilec in razlagalec njegovih idej. Profesor je zbegano, kot žival, obkoljena od psov, gledal. če se bo kdo potegnil zanj. Pa ni bilo nikogar. Se njegova lepa spremljevalka ni bila zadovoljna z njegovim nastopom. Potem se je skušal opravičiti in je razlagal, da Jugovo zadnje pismo da slutiti njegovo domnevo. Sloki pa je bil tako pijan, da mu ni pustil govoriti. «Slutiti pomeni nič vedeti,» je planil, «če bi vi, profesor, vedeli, kaj slutim jaz o vas, bi se že davno pobrali spat. Raje obirajte mestne kavarne in hodite na sprehode v Tivoli. Tam je manj nevarno... Če pa vam bo v Ljubljani s kakšne strehe padla na glavo opeka, bo to samomor — za vas, ki ne priznate slučaja!» Potem so se profesorja lotili še drugi. Z vseh kotov so letele nanj pripombe. Joža je samo poslušal in si mislil, naj se mestni in študirani kar dajejo med seboj. Nekoč je peljal profesorja čez steno Pa po Bambergovi poti na Triglav. Ni mislil, da tiči v njem toliko zavisti na rovaš rajnkega Juga. Potem se je možak naveličal. Vstal je, tresoče se od razburjenja, in rekel: «Nezaslišana nesramnost! To niso ljudje! Anarhisti! Saj ti ne pustijo do besede...» Zapustil je sobo. Od takrat ni nihče več v plezalski druščini napadel Klementa Juga. Sloki pa je, posebno pri mladih, ki so začenjali plezati, pridobil dosti simpatij. Razlagal jim je Jugove plezalske ideje, kd si jih je po svoje obarval in prilagojeval svojemu trenutnemu razpoloženju. Zahodni steber je dobil ime Jugov steber. Stane in Joža sta se večkrat ustavljala pod njim. Staneta je vleklo, da bi ga preplezala. Joža pa se je branil. Vedno je našel kak izgovor. Sam ni vedel dovolj jasno, kaj ga ustavlja, da bi šel tja. Se vedno ni hotel povedati Stanetu, da je dal Jugu besedo čeprav ga ni več vezala, je čutil, da’ mora še vedno molčati in da tudi ne sme tja. Stane ga Je sumničil vraževerja, saj so se tudi nekateri drugi plezalci ogibali strebra, ki je ubil Juga. Posebno pa se ga je ogibal Slo- ki. Joža torej ni maral v Jugov steber; bili so tudi dnevi k< je dejal prijatelju: ’ «Danes pa ne grem plezat.» Takrat jo je mahnil po nadelani poti s trumo planince: na katerikoli vrh. Stane si Je to njegovo čudno vedenje raz krgal tako, da ga vodi neki nagon, ki je višji od razuma, te: ga je zato treba upoštevati. Zato je podredil svojo šolano parne občutkom gorskega vodnika in železarja, ki se ga je držali sreča Kamor je šel Joža, se je vedno dobro izteklo. Kdo i: kaj tiči za tem, ni razmišljal. čas je tekel prek gora kot velika, neusahljiva reka. Zdra vil je stare in odpiral nove rane. Tudi Triglavska stena ga n mogla prizadeti. Nesreče jim niso zbujale strahu. Dovolj sc bile že odmaknjene. J Tr 7 polet'lu sta Prišla dva mlada krepka fanta i Vrata. Nič nista govorila 0 svojih načrtih. Bila sta skora neopazna, ko sta se sprehajala okoli doma in pod steno Sele ko so ^jedeli. da se z daljnogledom razgledujeta za ostenjem so se «skalaši» začeli vznemirjaU. Bila sta namreč Nemca Joža ju Je našel nekohko niže, tam, kjer sta se svoj čai srečala z Jugom. Njemu nista mogla skriti in utajiti svoji! namer Prostodušno sta mu povedala, da sta prišla v V rate zato da bi preplezala Severno steno, tam, kjer je ni še nihče Njuno vedenje Jožu ni šlo v glavo. Prideta od nekod, prvii s? °dločita' da J° h0®1* Preplezala tam, kjei se drugi pripravljajo na to že leta in leta Vprašal se je: S« morda mi pripravljamo preveč, imamo morda premalo pogu ma in znanja, ali pa obojega? «Skalaši» so bili soglasno mnenja, da Nemca stene ne bo- ^ Je nekai fant°v, da so ostali i Vratih, če bi bilo treba po pomoč. Med njimi je bil tudi Slo-M, ki si je mislil ; «če stena požre še tadva, bo za nas in za vse, ki bodo prišli z nami, toliko več vredna...» (N-daljevanU stetfij Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 5S9 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna ndVočnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I« Stran 6 aPr^a 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska H ZTT - Trst PORI SPORT SPORT p,- , NA 8. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGRAH SPDT NA PIANCAVALLI! Križnič in Osbatova prvaka letošnjih iger Zelo dobri tekmovalni uspehi posameznikov Na ekipni lestvici je v članskih kategorijah zmagal SK Raketa, v otroških pa SPD Gorica Letošnja tekmovanja smo zares težko dočakali. Vse glavne smučarske manifestacije so imele veliko zamudo, veliko jih je tudi odpadlo, letos smo se celo bali, da 8. zimskih iger v organizaciji SPDT niti ne bo. V začetku marca pa je vendarle snežilo, tako da je bilo mogoče misliti na tekme. Tekmovalni koledar vseh smučarskih centrov je bil dokaj zaseden, kar velja tudi za Piancavallo, ki je letos, oz. v tej sezoni zabeležil rekordno število tekmovanj: po podatkih tajništva so bile 8. ZŠI 71. tekma sezone! Prav zaradi obremenjenosti tekmovalnega koledarja so bile igre pozno (v prvi prosti nedelji). Izbira je padla na Piancavallo, ki je trenutno edini organizirani zimski center naše dežele, ki zagotavlja redna tekmovanja in tudi zadovoljivo količino snega do aprila. Kakor se je letošnje zimske sezone držala smola, tudi 8. zimske igre niso ušle SKUPNI LESTVICI Moški : 1. Križnič Andrej 39 '96 (prvak 1974) 2. Legiša Igo 41 09 3. Deško Borut 42”23 4. Udovič Andrej 42”31 5. Žetko Aleš 42,,71 6. Jazbec Branko 43”24 7. Pečenko Davor 44”81 8. Obersnel Adrijan 45’ 22 9. Rebula Davor 47’T1 10. Nanut Loris 47”21 1. OsbatSKatjuša 44”1 (prvakinja 1974) 2. Tomšič Dora 45 5 3. Udovič Saša 47 0 4. Jazbec Sonja 47 ’6 5. Milič Makri 49’'0 6. Magnani Patricija 49”2 7. Don Saša 55”7 8. Čorbo Marta 57”7 9. Siega Marta 61”0 10. Skerk Patricija 66''0 neprijetnostim. Na progah se je uro pred začetkom tekmovanja namreč razširila v hipu vest, da dva avtobusa (v katerih bi moralo potovati 52 tekmovalcev in dober del organizatorjev) nista dopotovala. Po kratkem posvetu so organizatorji takoj spremenili delovne naloge na progi in začeli s tekmovanji po napovedanem urniku. Tekmovalci so se porazdelili po dveh progah (otro-tmi), moške kategorije pa na 800 m trov dolgi progi, posejani z 22 vrati), moške kategorije pa na 800 m dolgi progi (27 vrat). Na prvi je delovalo ročno časomerilstvo, za katero je skrbela stalna komisija Zsl pod vodstvom Marija Šušteršiča in Oda Kalana, na moški progi pa je bilo elektronsko časomerilstvo, za katero je skrbelo poklicno osebje Italijanske federacije časo-mt rilcev. Tekmovalci so se disciplinirano zbrali ob startnem mestu in tekmo vanje je potekalo brez zastojev. Ob 11.30 je bilo že vse zaključeno, tako da so bili rezultati razglašeni že ob 14. uri. Žal, so zimske športne igre 70-letnice društva potekale v nepopolni obliki, zaradi odsotnosti znatnega števila tekmovalcev. Kljub temu ne moremo spregledati dejstva, da rezultati tako pri posameznih kategorijah, kot na društve nih lestvicah, niso šli daleč od predvidevanj: zasluženo so znscgsl. <77 MIŠKE (deklice) 1. Rebula K., Devin-Štivan 1’16”9 Diskv.: 4. Ti kategoriji sta opravili svoje tekmovanje na nekoliko krajši progi, ki je bila precej strma in verjetno je bilo za večino tekmovalcev to najtežje tekmovanje, kar so jih opravili. Kljub težki progi in težkemu snegu so otroci zelo dobro vozili med vrati in gledalci so bili prav presenečeni nad napredkom in sproščenostjo, s katero so se spušča- li. Razen redkih izjem nismo videli pluženja. MEDVEDKE 1. Milič M., Polet 2. Siega M., Raketa 3. Baucon K., SPD Gorica 4. Margon A., Cankar 5. Berdon Neva 6. Vekjet T., Cankar 7. Štefančič T„ Breg 8. Paoli R., Cankar Startalo je 8 tekmovalk. CICIBANKE 1. Tomšič D., Raketa 2. Vižintin M., SPD Gorica 3. Škerk P., Devin-Štivan 4. Kalc K., RMV Startale so 4 tekmovalke. 49" 0 roro 1'03"6 r05"8 1'21”0 1’26”2 2'07"8 2’50”3 45”5 55”8 1’06"8 1’17”5 PIONIRKE L Osbat K., SPD Gorica 44”1 2. Udovič S., Raketa 47”0 3. Jazbec S., Raketa 47”8 4. Magnani P., Raketa 49”2 5. Don S., Raketa 55”6 6. Mesesnel E., Cankar 1T5”5 7. Cargnel V., SPD Gorica 1’20”7 Startalo je 8 tekmovalk. Male tekmovalke so se pogumno pognale po strmi progi. V kategoriji pionirk so mlade smučarke osvojile kar oba najpomembnejša naslova tega tekmovanja za ženske: Osbatova je postala prvakinja iger, Ma-gnanijeva pa prvakinja SPDT. ČLANICE 1. 1. Vodopivec M., Raketa 1’07”0 Startela je 1 tekmovalka ČLANICE 2. 1. Čorbo M., Polet 57’7 2. Milič E., Polet 1’04”8 3. Lupine N., Kontovel 1’13'T Članic je bilo tokrat bolj malo, vendar so se izkazale kar dobro. MEDVEDKI 1. Sancin S., SPD Gorica 48”20 2. Don A., Raketa 50"49 3. Čorbo L,., Polet 56’T8 4. Kosor A., RMV 1'02”91 5. Devetak D., SPD Gorica 1’07”02 6. Vinkler M., SPD Gorica 1’07”75 7. Poccini A., Polet 1T3”97 8. Vogrič S., SPD Gorica 1T5”49 9. Dornik U. SPD Gorica 1T7”23 10. Košuta L, SPD Gorica 1'19”76 11. Malalan P,. Polet 1’25”83 12. Cantelli H., SPD Gorica 1’26”22 13. Rojc D., Cankar 2’46”73 Startalo je 13 tekmovalcev. Tudi letos je Goričan Samo Sancin dokazal, da je v svoji kategoriji najboljši. Zmago si je zaslužil, saj je borbeno prizadeval, da obdrži tretje leto odličje. CICIBANI 1. Udovič A., Raketa 42”31 2. Čorbo R„ Polet 47”96 3. Mesesnel M., Cankar 49”43 4. Dornik M., SPD Gorica 53”04 ó. Volpi L, Polet 55”11 6. Ban M., Kontovel 1’01”78 7. Malalan E., Polet 1'05"62 8. Vogrič M., SPD Gorica 1’05”71 9. Majevski S., Kontovel 1’13”03 NA DVEH TEKMOVANJIH Neuspešna nedelja za kolesarje Adrie Dirko Trst-lignano osvojil Jugoslovan Pleško voriti in njihova imena prav gotovo spadajo v zlato knjigo zimskih šport- mh iger. REZULTATI BABY SPRINT (dečki) 1. Piščanc A., RMV 1’01”3 2. Paoli B., Cankar r02”9 3. Vekjet D., Cankar 2T1"9 4. Košuta D., Polet 3T8”8 Startali 4 tekmovalci. BABY SPRINT (deklice) 1. Starc A.,Kontovel 1’35”3 2. Ban S., Kontovel 1’44”5 Startali 2 tekmovalki. MIŠKI (dečki) 1 Hrovatin B..Polet 57”2 2. Štefančič A.,Breg 1’06”5 3 Vižintin B., SPD Gorica r07”7 4. Magnani P., Raketa 1’08"1 5. Terčon M., Devin Štivan ros”! 6 Baucon M.,SPD Gorica 1T4”9 7. Košuta R., SPD Gorica 1’20"0 8. Paoli P., Cankar 1’49"8 9. Salvi B., Breg l’54”l 10. Gombač I.,Cankar 1’55”4 Startalo 11 tekmovalcev. ČLANSKO PRVENSTVO SPDT 1974 MOŠKI 1. Deško Borut 2. Žetka Aleš 3. Pečenko Davor ŽENSKE 1. Magnani Patricija 2. Škerk Patricija 3. Margon Adrijana «MINI» PRVENSTVO SPDT (BABY SPRINT IN MIŠKI) DEČKI J. Paoli Boris 2. Paoli Peler 3. Gombač Igor DEKLICE 1. Starc Alenka I. Ban Saša V nedeljo so kolesarji Adrie iz Lonjerja naleteli na črn dan, saj jim na dveh dirkah ni uspelo priti do konca. Mladinci so nastopali v Vidmu in so vozili precej dobro, predvsem Čok, ki je bil nekajkrat tudi med pobudniki .posameznih begov. Vendar pa je dvanajst kilometrov pred ciljem, potem ko je odlično vozil po napornem vzponu, padel pri spustu na ozki in ovinkasti cesti. Sonano pa je popustil prav pri vožnji navkreber in je nato odstopil. Kljub padcu pa je bil letošnji prvi Čokov nastop dober, če pomislimo na lanskoletno negativno sezono. Med amaterji pa je Petelin nastopil na prvi mednarodni dirki od Trsta do Lignana, skupno z najboljšimi predstavniki iz naše dežele in nekaterimi odličnimi jugoslovanskimi vozači. Glavna značilnost te 120 km dolge dirke je bila zelo visoka poprečna hitrost, saj se je proga odvijala skoraj vedno po ravnini, z izjemo napornejšega odseka od Trsta do Sesljana in nato po Trbi-ški cesti do Proseka. Prav tu je Jugoslovan Leček opravil svoj prvi resnejši poskus bega, nato so se mu pridružili še nekateri furlanski vozači, ki so imeli nekaj sekund naskoka vse do Croser, kjer jih je glavnina ujela. Prav tu pa je popustil Petelin, potem ko je dobro prevozil sto kilometrov poti. Za trenutek je popustil, kar pa je bilo pri hitrosti 60 kilometrov na uro dovolj, da je zgubil stik z vodečimi. V opravičilo naj navedemo, da je zaključil službo ob šestih zjutraj, NL 'P'-/ ■? "’? J im ob devetih pa je že bil na Trgu Unità, kjer je bilo zbirno mesto. zadnjih kilometrih sta bila najaktivnejša prav jugoslovanska vozača Leček in Pleško, ki sta popolnoma utrudila svoje nasprotnike in pa dolgi ciljni ravnini je Pleško lahkoto pustil vse za seboj in zmagal z manjšo prednostjo. Vrstni red na cilju: Pleško (Astra Ljubljana) v 2 urah 25 min. s poprečno hitrostjo 44,526 km na uro Cazzolato (Riese Treviso) Bonan (Pordenone) Pezzetta (Pontoni Tropic) Leček (Astra Ljubljana). Radi KOŠARKA VIDEM, 1. — Jutri ob 21.15 bo Palasportu v Vidmu finalna košarkarska tekma za pokal pokalnih prvakov med beograjsko Crveno zvezdo in Spartakom iz Brna. Odkar obstaja tekmovanje za pokal košarkarskih pokalnih prvakov, bo prvič, da se odvija v Italiji. Za finale v naši deželi pa se je treba zahvaliti predvsem Snaideru, ki je nastopih za Koračev pokal dobro igral in je izpadel šele v polfinalu. I Sergij Cok, mladi dirkač Adrie NOGOMET RIO DE JANEIRO, 1. — Brazilska nogometna reprezentanca je v svoji prvi pripravljalni tekmi za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu po slabi igri remizirala z Mehiko z 1:1. Brazilski tisk je soglasen v mnenju, da je reprezentanca igrala zelo slabo, predvsem v napadu in ji bo zelo težko uspešno braniti naslov svetovnega prvaka. 21. aprila bodo Brazilci nastopili proti Haitiju, ki igra v isti skupini na SP kot Italija, Argentina in Poljska. * * # RIM, 1. — Italijanska televizija bo jutri, ob 12.15, oddajala na prvem sporedu razpravo o nogometnem derbiju med Romo in Laziom, ki se je v nedeljo zaključil z izgredi in s posegom policije, ki je plinom razgnala razgrajače. • • « MISKOLCZ, 1. — Mladinska nogo metna reprezentanca Jugoslavije je premagala Madžarsko z 1:0 na kvalifikacijskem turnirju mladinskih nogometnih reprezentanc UEFA. Povratno srečanje bo v soboto, aprila v Ljubljani, zmagovalec pa bo nastopil na finalnem turnirju, ki bo na Švedskem. KOLESARSTVO MEERBEKE, 1. — Nizozemec Kees Bal je popolnoma nepričako vano zmagal v kolesarski dirki po Flandriji in pustil za sabo Fran coze in Belgijce, velike favorite te ga napornega tekmovanja. Bal izvedel svoj odločilni beg štirinajst kilometrov pred ciljem, potem ko so kolesarji vozili preko napornega Grammonta. Bal se je podal v za sledovanje Francoza Santyja, ga pu stil za seboj in zmagal z 19 sekun-pred Veerbeckom, Merckxom. 256 km prevozil v 6 urah dami prednosti Godefrootom in dolgo progo je in 10 minutah. OTROŠKE KATEGORIJE' L SPD Gorica 56 2. ŠD Polet 42 3. SK Raketa 27 4. PD Cankar in RMV 17 6. ŠD Kontovel in Devin-Štivan 16 8. ŠD Breg 14 ČLANSKE KATEGORIJE 1. SK Raketa 86 2. ŠD Polet 77 3. SPD Gorica 45 4. PD Devin - Štivan 27 5. PD Cankar 16 6. ŠD Kontovel 10 7. RMV 1 10. Maligoj M., SPD Gorica 1T9”80 11. Maligoj K., SPD Gorica 1’31”86 12. Tomažič B„ SPD Gorica 2’41"55 Startalo je 13 tekmovalcev. Tekmovanje te kategorije je bilo izredno zanimivo, saj so vsi nastopajoči iskali najboljši rezultat. Zaradi težkega snega je bilo treba veliko previdnosti in tega se večina ni držala. Udovič se med spustom skoro ni dotaknil robnikov in to mu je prineslo zmago. PIONIRJI 1. Gorup R., Polet 46"48 2. Rebula D., PD Dev.-Štiv. 47”11 3. Nanut L., SPD Gorica 47'’21 4. Osbat A., SPD Gorica 49”70 5. Čubej M.. SPD Gorica 54”07 Startalo 9 tekmovalcev. Veliko zanimanje je vladalo za spust Igorja Piščanca, ki sodi med naše najboljše smučarje, saj se vedno poteguje le za prva mesta njegov padec že na prvem delu proge in padec drugih 4 tekmoval cev je popolnoma obrnil lestvico. Dobri časi tekmovalcev dokazujejo raven. MLADINCI 1. Deško B„ Raketa 42”23 2. Žetko A., Raketa 42”71 3. Jazbec B., Raketa 43”24 4. Pečenko D., Raketa 44”81 5. Obersnel A., Raketa 45”81 6. Vatovani S., Raketa 51”84 7. Lisjak H., SD Kontovel 52”15 Startalo je 7 tekmovalcev. Najelegantnejše in slogovno dovršene spuste smo gotovo uživali pri spustu te kategorije. Spusti so bili hitri, a obenem previdni in ne bi vedeli katerega tekmovalca bolje oceniti. Najbolj zbran in v dobri formi je bil Deško, ki je letos zmagal res upravičeno. Čeprav se ni s svojo zmago uvrstil na prvo mesto skupne lestvice, je pa povsem zasluženo osvojil člansko prvenstvo SPDT in je torej «Prvak SPDT 1974». at ant t 1. Križnič A., Polet 39’’96 2. Brešan N., SDP Gorica 49"02 3. Rolič M., PD Dev.-Štiv. 50"76 4. Suhadolc P., Polet 57”41 Tudi letos se je Križnič izkazal za najboljšega. Spušča se vedno premišljeno in vijuga med vratci tako sproščeno, da ne pusti skoro sledu svojih smuči v snegu. Trenutno nima resnejših tekmecev. ČLANI 2. 1. Legiša L, Dev.-Štiv. 41”09 2. Vekjet ž., Cankar 49”24 3. Kosmina N., Dev.-Štiv. 53’’05 4. Bensi D., Raketa 53”34 Startalo je 5 tekmovalcev. Dobri spusti, čeprav so zgubili nekdanji tekmovalni lesket. ČLANI 3. 1. Čorbo B., Polet 47”27 2. Milič P„ Polet 1’56”16 Vsa čast tako navdušenim tekmovalcem in vzgojiteljem številne športne družine. Nagrajevanje 8. zimskih športnih iger bo pred 20. aprilom, v mali dvorani Kulturnega doma. Točen datum bo še objavljen. Še enkrat naštevamo nagrade, ki jih bodo prejeli naši tekmovalci. Baby sprint bodo prejeli poleg o-bičajnih odličij za prva tri mesta, spominske kolajne, tudi diskvalificirani. Za vse ostale kategorije, tako ženske kot moške, poleg običajnih kolajn, še spominske do 5. mesta. SPDT se zahvaljuje vsem sodelavcem letošnjih zimskih športnih iger, ki so pripomogli, da so kljub težavam redno potekale in se uspešno zaključile. Zmagovalcema absolutne lestvice gresta trofeji 70-letnice SPDT. Spo minske kolajne tekmovalcem do 10. mesta absolutne lestvice. 'Društva: prvouvrščeni društvi o-beh kategorij pokal, drugo in tretje' mesto bo nagrajeno s plaketo. Nagrade za 1. člansko prvenstvo, ki je bilo letos skupno z zimskimi igrami (prihodnje leto bo tekma posebej) so sledeče: prvaku SPDT pokal, isto prvakinji. Mini prvakom pa mini pokal. BOKS OSIJEK, 1. — Jugoslovanski boksarji so v povratnem srečanju premagali v Osijeku italijansko reprezentanco s 16:6 in se tako oddolžili Italijanom, ki so jih leta 1959 premagali v Bologni kar z 20:0. V nedeljo je prišlo na olimpijskem stadionu v Rimu po zaključku prvoligaške nogometne tekme Roma — Lazio do hudih izgredov. Gledalci so z raznimi predmeti obmetavali igralce na igrišču in posredovati je morala policija, ki je šele s pomočjo solzile a dosegla, da so vročekrvni navijači spraznili tribune. Med njimi je bilo tudi več ranjenih in nekaj so jih morali prepeljati celo v bolnišnico «m.......m un mn mn 1111111111111 m iiiiii.......................................................... ODBOJKA V 1. MOŠKI DIVIZIJI DOM Z BORBENO IGRO V PORDENONU PREMAGAL TAMKAJŠNJI NONCELLO Bor je kljub odsotnosti nekaterih svojih igralcev gladko odpravil ASFJR Noncello — Dom 2:3 (16:18, 15:0, 13:15, 15:9, 14:16) NONCELLO (Pordenon) : Bazzo, Da Ros, Schober, Tre, Pezzutti, Pigozzo, Pizzinato,'- Dft<< Re, Zotti, Picasso. DOM: Prinčič, Devetak, Klanjšček, Cijan, Černič, Jarc, Sossou, Devetak K. in Komel. SODNIK: Milkovič Marino (TS); stranski: Soladone; zapisnikar Pas-sitti (PN). Gotovo je bila to najlepša tekma, kar jih je Dom odigral v letošnjem prvenstvu in tudi najzvestejši navijači Doma že več časa ne pomnijo takega nastopa «belordečih». Goričani so se izkazali zlasti z borbenostjo in vztrajnostjo, čeprav je bil nasprotnik tehnično boljši, a premalo zanesljiv v odločilnih trenutkih. Prvi set je bil ves čas izenačen, le v zadnjih trenutkih je uspelo Domu se oddaljiti za dve. točki. V drugem setu pa so domovci popolnoma popustili, saj niso zbrali niti točke. Igralci Noncella so pravzaprav 15 krat zaporedoma servirali, ne da bi našli pri Domu odpor. V tretjem setu je vse kazalo, da bo Noncello zmagal. Najprej je vodil u 7:1, nato pa s 13:8. Pri tem stanju se je Dom prebudil in z ........................................... V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU KOŠARKA Okrnjena peterka borovcev ostala v Tržiču brez točk V prvenstvu mladincev je Poletu za las ušla zmaga s stotico borbo za vsako žogo začel nadomeščati zamujeno. Uspelo mu je zbrati kar 7 zaporednih pik, kar je pomenilo tudi osvojitev seta. Po kratkem premoru se je v izenačenju do četrte točke pričel četrti set. Domovci so nato vodili z 9:6, ko se jim je zataknilo in do konca seta niso bili več zmožni zbrati niti točke. Peti, odločilni set pa je bil do prve polovice izenačen, z menjavo igrišča pri 8:7 v korist Doma. Po menjavi igrišča se je Noncello začel oddaljevati in dospel že do 14:10 v lastno korist. Vse je kazalo, da bo Noncello zmagal, toda v tem trenutku so naši fantje, ob navijanju številne publike, ponovili zaključek tretjega seta. Z borbo za vsako žogo so s šestimi zaporednimi servisi dosegli šestnajstico, kar jim je zagotovilo zmago. Ko je padla poslednja žoga na tla je prišlo do navala domovskih navijačev na igrišče, saj je bila zmaga tudi njihova. Tokrat je treba pohvaliti vseh devet igralcev Doma, ki so nastopali na tej tekmi, saj so vsi dali vse od sebe in tako vsak po svoje pripomogel k temu važnemu podvigu Doma. Ta je bila v letošnjem prvenstvu zadnja tekma standardnega tolkača Doma Stana Cijana, katerega čaka sedaj služenje vojaškega roka. Po tekmi nam je Stano dejal: «Zadovoljen sem, da sem zaključil na lep način s tako pomembno zmago letošnje prvenstvo v vrstah Doma.» Sedaj se je stanje Doma na lestvici izboljšalo. Ima namreč 8 točk, kar bi mu lahko že jamčilo obstanek v ligi. Prihodnjo tekmo bo Dom igral ponovno v Gorici, v soboto, 6. aprila AVTOMOBILIZEM 25. aprila bo nastopil na mednarodni avtomobilski dirki «1.000 km» tudi Ickx. Vozil bo avto alfa romeo. Pom - Bor 90:46 (44:31) POM TRŽIČ: Misciali 14, Zuccon 8, Bianco, Benigni 20, Ardessi 4, Russ 2, Davanzo 14, Bobig 4, Furioso 10, Calci 6. BOR: Barazzutti 8, Francia 2, Kralj 6, Pertot 1, Fabjan 22, Kapič 4, Kravos 1, Oblak, Štokelj. PROSTI METI: Pom 6:8, Bor 10:18. SODNIKA: Celotti in Perini (Tržič). PET OSEBNIH NAPAK: Barazzutti (41:74). Borovi košarkarji so v soboto gostovali v Tržiču, kjer so igrali proti močni peterki POM, ki je trenutno na tretjem mestu lestvice. «Plavi» so nastopili z zelo okrnjeno postavo, saj so nekateri košarkarji igrali v prvenstvu kadetov, kjer pa se je ponovila farsa iz prvega dela prvenstva. Košarkarji POM so bili zaradi točnosti meta na koš, boljše obrambe in lovljenja odbitih žog pod košema znatno boljši od naših igralcev, med katerimi je zadovoljil le Fabjan. Borov strelec je namreč tudi tokrat dosegel 22 točk. «Plavi» pa so tokrat odpovedali predvsem v obrambi, saj so jim domačini z lahkoto uhajali proti košu. Ko pa so borovci prešli v obrambi na cono, so košarkarji POM dobro metali od daleč. Skratka, predvidena in zaslužena zmaga domačinov, ki so tako ohra- nili tretje mesto in so ponovno potrdili, da so ena najboljših ekip v tem prvenstvu. MLADINCI Polet — Itala 99:87 (43:41) POLET: Adrian Sosič 30, Daneu 9, Jugovič 4, Guštin 12, Tavčar, Gantar 13, Dolenc, Škerlavaj, Edi Sosič 17. ITALA GRADIŠČE: Bressin 13, Carlo, Zanelli, Ravasin 2, Felluga 13, Aschi, Skokaj 27, Franco 17, Sandrin 16. SODNIKA: Corazza in Piculin iz Trsta. PROSTI METI: Polet 11:24, Itala 13:22. PET OSEBNIH NAPAK: Guštin (79:78), Franco (78:79), Bressin (78:89), Zanelli (87:98). Kljub zmagi Poletovi košarkarji niso v zadnjem kolu prvenstva mladincev zadovoljili. Naši košarkarji so vse preveč podcenjevali goste, ki so tako obstali na zadnjem mestu v lestvici in so si premalo prizadevali v obrambi, da bi zaustavljali hitre napade gostov, ki nikakor niso igrali podrejene vloge. Šele proti koncu srečanja so se naši košarkarji razigrali, posebno po zaslugi Adriana Sosiča, ki je bil v tem srečanju s 30 koši najboljši strelec. Mladi Edi Sosič pa je bil v napadu zelo učinkovit in poletovci so si priigrali prednost 11 točk, s katero so tudi zmagali. Tik pred koncem tekme je Robi Gantar pri stanju 98:87 za Polet streljal dva prosta meta. Za del je prvega, drugega pa zgrešil. S tem pa je tudi splahnela za Polet možnost, da bi v tem prvenstvu prvič dosegel stotico. Izidi mladinskih moštev: KADETI Inter 1904 — Bor 94:64 DEČKI Bor — Lloyd B 59:45 NARAŠČAJNIKI Dom — Arte A 47:76 DOM: Terčič 4, Čubej 15, Dornik M. 18, Sošou, Marinčič 8, Semolič 2, Vogrič, Dornik U. Prejšnji teden so Domovi košarkarji odigrali prijateljsko tekmo proti ekipi Radici Arte A, ki sodi med najboljša moštva naraščajni-škega prvenstva. Tudi proti tako močnim nasprotnikom «belo - rdeči» niso razočarali: že takoj v začetku so namreč prišli v vodstvo, ki so ga tudi obdržali skoraj do konca prvega polčasa. Domovci pa so v drugem delu tekme popustili. To so izkoristili nasprotniki, ki so s hitrimi protinapadi dosegli precej košev in s tem tudi končno zmago. Ne glede na končni izid so vsi Domovi igralci prikazali lepo in dinamično igro; med vsemi sta se najbolj odlikovala Čubej in M. Dornik. M. M. ob 21.15 proti ekipi n Pozzo iz Pradamana. I- K. Bor — ASFJR 3:0 (15:12, 15:7, 15:5) BOR: Vodopivec, Fučka, Prašelj. Plesničžr, Neubauer, Može, Ugrin, B. Kralj. ASFJR: Coceauo, Testori, Correnti, Rieppi, Petrucci, Dissegna, Rosini, Tavagnutti. SODNIK: De Pol, Sechi in Da-nielis. V prvem kolu povratnega dela prvenstva 1. divizije je Bor brez težav premagal skromno šesterko ASFJR iz Čedada. Čeprav so «plavi» nastopili močno okrnjeni (manjkali so Požar, Kodrič in E. Kralj), so bili vseeno za dva razreda boljši od nasprotnikov. Sicer Pa se je tekma odvijala kot so vsi predvidevali. Gostje so se že od samega začetka zavedali, da so brez vsakršnega protiorožja, s katerim td se zoperstavili tehnični premoči naših odbojkarjev. Stopili so torej na igrišče sprijaznjeni s tem, da jih čaka gladek poraz. Na drugi strani mreže si niti borovci niso veliko prizadevali, da bi se igra dvignila na sprejemljivo kakovost. Izjema je bil mladi Prašelj, ki je opravil svoj prvi nastop v članski ekipi in se je izkazal s požrtvovalno igro v polju, ob mreži pa mu manjka še nekoliko odločnosti. Prihodnje kolo bo za borovce verjetno že odločilno. V mestnem derbiju se bodo spoprijeli z odbojkarji Are Linee in v primeru zmage, bi imel Bor praktično že v žepu tudi končno prvo mesto in s tem tudi napredovanje v D ligo. Mig Dobcidobska Mladost je v nedelj« osvojila točko. (Na sliki: doberdob-ski nogometaši med tekmo s Staranzanom)