PHIMOHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
VI - Štev. 56 (1447)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST sreda 22. marca 1950
Cena 15 lir
Slovenci v Italiji
|d kominformistična KPI
JOci kaminformistiino čci-j, ne zamudl nobene priti. Jloi'«* naPa^e na Slovence p na njihovo politično Mmzacijo. Te svoje napade
Pm»° 2 besedami■ ki 1 ih na-nje ■ in demokratično giba-se j k1 'n‘kc^ Poznalo, ampak reni!.,- ;e v svoji nenačelni in saJ0n*rni politiki posluževal A *°yražnik ljudstva.
zakai se
»ntorrnisticni tisk in ko-^jjjbrmistjčni voditelji v go-Pokra j j nj tako zagrizeno lti)J'aj0 v Slovence in toli-iifT^urjajo potrebo pospeše-proti etitofašizmu»? .3°voriti na to vprašanje se i. prodreti v samo bistvo politike, raz-
bldLi eti v
^fomističnc ...............  M
^‘ reflekse delovanja vodil-* bo^iševiške partije, ki ij/j	pri	delu	posamez-
iiijj ™nkcionarjcv komunistič-kjer\rtji ne samo onih držav, Wfc Jfjiudstvo na oblasti, ant. Hm:. v borbi komunističnih ^kapitalizmu. j5 jtn,.s*vo revolucionarne. Mca- lJanskega ljudstva se je IIT... :a nesposobno vodi-bit^ Uc‘°n/irno borbo za oši-^Orikr t°b!asti buržoazije na loslui ■ *m terenu, zato se ki n,Uje drugih oblik borbe, ikdlt nwreJ° in ne bodo do-Vod5j ,^° zaželenih uspehov *dinst° smatra namreč za b( je Veni način in feraj bor-Pajfg.&tetemcntarne dvorane v tiiusA^ontecitorio, kjer se ko-do|ae !cni poslanci spuščajo v l*3l[ ®&UOre q parlamentarni *** in o potrebi izbolj-tja J^riumentarnega delova-V fa^teVi ko se pretil jud-na terenu krepi ob Tile1 Doltoijskega terorja. %™>»anje vodilnih ljudi ""•ftur Pnrtije nj slučajno, ilrty. dosledno izpolnjevanje 1 k'	prejema	CK
^ln °t koniinformistična polke *Ca °d vodstva boljševi-kp,rtiie. S tem, da je CK % Priznal hegemonistično dirigentov boljševiike ’ ae je prvič odrekel delil Neodvisnosti glede vode-italijanskih delovnih katerim na čelu bi mo-drugič pa je priznal Coniranje Kominforma v vflf1 Partijske linije v lta-Pomeni z drugimi be-delati po navodilih ! Jej1*'1’ naj bo to v skladu Jakimi pogoji borbe in \3,d1hl italijanskih delovnih 0 uti ne.
\ Pod to prizmo gledamo 'Jtal reševanje nacionalnega %it!Xn^a t^rl nas s strani vo-^?udi tukajšnje partijske
\Cteije, bomo ugotovili v Cepijo ruskega načina re. ^mja nacionalnega vpraša-
t ■ ki se glasi: Ruski narod je Jjnsfci narod, zaradi tega i-
vse ključne položaje v
nj si. Ta formula aplicirana \iMio stvarnost se glasi: Ita-narod je večinski na-tv kateremu se morajo Slo-t,c Pokoriti. Vodstvo KP> podpreti upravičenih Ni Slovencev v Italiji tudi \ /■ tega, ker je mnenja, da :<v teh nekaj tisoč Sloven-splača kompromitirali, kompromitirati pred \ *Ovrazni.knm, ki ga v I^Rjbleru predstavlja i tali-JfjhiriotKija.
Sttoyej Slovenci pod Ha-poslušati izjave v.
X
iiJlrtjcPI, bi bili £e zdav-tli %l'i nenasitnih in pohlepe kli ^U.ttelijanske buržoa. i i( *r’ smo Sli.venci v Itn-
V* uQ„,st' lrn y I^i.
Odvijamo oportunista-V1 sb Mdstva KPI pa po |jJ\)lon',i tudi dobro ločimo u V?£in° delovnega V Vri i?ražn nezadovolj-I-, ?rn tedapjim vodstvom, 2 le le marsikdaj po-kMi,n sedi na repu, ne pa y"(,lo i bibanja. To ljudstvo <n #l> jed,;e ni prodrlo do sa-ni še ugotovilo, da \ * pn. ' borbe predvsem •iv Vtit-, >r"'-tee komandira-
‘b-eiC. ki iTi, b0l3šet)išfca par-
*>3n‘,LU,d.‘ ^ strojih vrstah
t« / la kr,2n- ~ ven-V 4 Jb0ljii p°"'. da pri-S |2niili't),???z?lanJa Mi bomo
danja vseh pojavov, vodi do tega, kar dejansko delajo; da zavestno blatijo našo borbo, klevetajo in žalijo jugoslovansko ljudstvo, ki želi neodvisnost, izključujejo iz svojih vrst vsakogar, ki pričenja misliti z lastno glavo, kajti ta je največji sovražnik komandira-nja CK boljševikov. Nihče ne sme niti pomisliti, če vse to delo odgovarja resnic i.
Vodilni ljudje goriške federacije KPI se po zgledu CK KPI dosledno držijo «linije» so-vjetskih voditeljev. To delajo iz dvojnega oportunizma, in sicer prvič iz strahu pred kaznijo, ki bi jih doletela ob prihodu Rdeče armade, če direktiv ne bi izpolnjevali, drugič pa si mislijo, da je vseeno dobro izpolnjevati povelja CK boljševikov ter zasesti ob prihodu Rdeče armade v Italijo lepo birokratlčno pozicijo. Ce se torej vprašamo, zakaj za-
GOVOR KRAIGHERJA V AJDOVŠČINI IN KIDRIČA V LJUBLJANI
Zgrešeni računi glede Trsta
Ko italijanski parlament sprejema sklep, da se trije komunistični poslanci izročijo sodišču, ker so kranili pravice delavstva, aplavdira Togliatti Orlandu, ki zakteva Trst, Reko in Zadar za Italijo
„Speta mus
■ ■■
cc
(Od našega poročevalca)
LJUBLJANA, 21. — V svojem govoru na volivnem zboro-vanju v Ajdovščini je Boris Kraigher izjavil, ’da šovinistični in imperialistični krogi v Italiji, ki smatrajo, da lahko izkoristijo sedanji položaj, da bi dobili Trst in druge kraje, naseljene s slovenskim življem, delajo zgrešen račun.
Kraigher je dejal: Italijanski imperialistični vojnohujskaški krogi vodijo zadnji čas besno kampanjo proti naši državi in proti Slovencem v Trstu, Gorici in Beneški Sloveniji. Oni smatrajo, da je prišel ugoden čas, da bi izkoristili nasprot-stva med nami in Inlormbiro-jem z ene strani ter nasprot-stva med nami in zahodnimi si-
Kongres Osvobodilne fronte
slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je iz tehničnih razlogov preložen
na soboto in nedeljo 1. in 2. aprila 1950
vestno uprizarjajo proti Slo-vencem v Italiji in proti Jugoslaviji tako ponjo laži in obrekovanj, moramo priznati, da delajo to iz čisto osebnih in materialnih koristi.
Taka je v praksi njihova unačelnan politika proti «tito-jašizmus in DFS, za katero pravijo, da je «titofašistična agentura)) v Italiji.
Koliko ima taka robota zveze z resnično revolucionarno politiko za trajne koristi delovnega ljudstva Italije, je lahko vsem na prvi pogled jasno Njihovo nenačelno podtikanje neresničnih stvari na račun DFS in slovenske manjšine je že zdavnaj izgubilo sleherni stik s stvarnostjo, kar se vidi v njihovem obupnem prizadevanju. da bi že v kali uničili sleherni pojav «titizmas, hi jih. je kominformistična kronike v zadnjem času že precej zabeležila v svojih vrstah.
Pojavom etitizma» se ne pravi razbijanje revolucionarne solidarnosti med kominformi-stičnim vodstvom in delovnimi italijanskimi množicami, ampak pričetek vedno rapidnejSega otresanja nezmožnega vodstva s vleč v oorbi tako prekaljenega in borbenega italijanskega proletariata.
lami z druge strani, zato da bi zase dobili kako drobtinico. Jasno je, da delajo zgrešen račun. Toda odločno jim moramo pokazati, da nas nobeno žuga-nje ne more ustrašiti. Oni računajo, da bodo v tem sporu morda dobili Trst in še kai drugega. Zaradi tega so tudi zadnji čas nastopili v italijanskem parlamentu stari znani predstavniki italijanskega imperializma, kakor so Orlando in njemu podobni. V italijanskem parlamentu so Orlandu navdušeno aplavdirali na obeh straneh:	De Gasperi in To-
gliatti. Njemu danes aplavdira tudi Vatikan.
Kraigher je dalje izjavil, da so v zadnjem času tržaški škof Sar.tjn, goriški nadškof Mar-gotti in koroški škofijski ordinariat izvajali nov pritisk na slovensko duhovništvo, naj bi podprlo akcijo italijanskih imperialistov. Kraigher je rekel, da je tržaški škof Santin pozval k sebi duhovnike iz Kopra in zahteval od r.jih, naj ne sodelujejo z ljudsko oblastjo, naj ne čitajo in naj ne dovoljujejo vernikom čitanja slovenskih listov. V Italiji in na Koroškem so škofi-izdali poseben ukaz, s katerim se zabrar.juje čitanje
slovenskih listov. Z vseh strani napadajo in vsi so se znašli na isti fronti:	Orlando, Vatikan,
Margotti, Santin, Togliatti, In-formbiro ir.' Vidali. Toda vsa ta fronta nas ne bo mogla ukloniti ter s svojim pritiskom doseči kakršen koli uspeh.
Nato je Kraigher izjavil, da je politika vodstva komunistične partije Italije postala popolnoma breznačelna- To vodstvo ves čas od zloma fašizma do danes duši revolucionarne sile italijanskega naroda. Kraigher je nato navedel, da so voditelji KP Italije po zlomu fašizma branili množicam, prevzeti oblast, da so priznali kon. kordat, ki ga je Mussolini sklenil z Vatikanom, da niso podprli akcije revnih kmetov Južne Italije, da so dopustili, da so bili komunisti vrženi iz vlade. Taka politika je dovedla komunistično partijo Italije do tega, da italijanski parlament, ko Togliatti aplavdira Orlandu, ki zahteva Trst, Reko, Zadar za Italijo, sprejema sklep, da tri komunistične poslance italijanskega parlamenta predajo sodišču: enega zaradi tega, ker je užalil papeža, dva pa zaradi tega, ker sta pomagala delavskim množicam pri stavkah, je zaključil Kraigher.
Govor B. Kidriča
Kakor smo že včeraj poročali, je na velikem volivnem zborovanju v «Litostroju» govoril član politbiroja CK KPJ in predsednik gospodarskega sveta FLRJ tov. Boris Kidrič.
Med drugim je v svojem govoru poudaril: «Res je’ — kot je že nakazal tov. Kardelj v Črnomlju — mi še vedno valimo preklicano težko skalo v strmi breg, toda vrh tega brega ni več tako daleč, in — bogme —- popustili ne bomo, pa naj bo skala še tako težka in utrudljiva, dokler je ne privalimo na varr.o!«
Govoril je nato o vprašanju živilskih nakaznic, delovne sile in odkupa. S tem v zvezi je poudaril, da so v lanskem letu dosegli 304 odst. tiste industrij-
ske proizvodnje, ki jo je dala predvojna Jugoslavija. Pri tem je poudaril spremembo socialne strukture prebivalstvu, t. j. porast delavskega razreda in mestnega prebivalstva. Leta 1931 je imela Jugoslavija 13 milijonov 982.000 prebivalcev, med njimi je bilo 10 milijonov 363.000 ali 76,3 odst. kmečkega prebivalstva in samo 3 milijone 319.000 ali 23.7 odst. nekmečkega prebivalstva.
2e iz tega razmerja med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom leta 1931 je nazorno razvidno, da je bila stara Jugoslavija kljub svojemu velikanskemu prirodnemu bogastvu industrijsko nerazvita, zaostala
kmetijska in siromašna dežela. Prav zaradi te industrijske zaostalosti je bil življenjski standard v stari Jugoslaviji tako nizek. Navzven je izgledalo, kot da bi bilo vsega v polnem izobilju. Toda to zunanje, paradno izobilje še daleč ni pomenilo, da je bilo delovnemu ljudstvu na razpolago toliko ali celo več blaga, kot ga je danes. Takrat, v starojugoslovanskih časih, blaga kratko in malo zaradi tega ni primanjkovalo, ker delavci spričo svojih nizkih plač, kmetje pa spričo nizkih cerj •kmetijskih proizvodov niso mogli blaga kupovati, ker trgovin in skladišč niso mogli izprazniti. Kdor torej — seveda
izmed resnično delovnih ljudi — danes kar prehudo toži o splošnem pomanjkanju blaga, temu bi človek z ene strani zaželel bogato izložbo in polno skladišče privatnega trgovca, po drugi plati pa njegovo starojugoslovansko nizko plačo, pa bi kmalu videli, kam bi se mož odločil, ali za staro ali za novo.
Tov. Kidrič je nato govoril o industrializaciji in poudaril, da je pot industrializacije zapletena in naporna, preden pride v zadostni meri do tiste industrije, ki neposredno dviga življenjski standard, t. j. do industrije, ki daje potrošno blago.
MILAN SULCIC
V zadnji številki uTrieste sera« se je tudi Teodoro sporer pridružil CLN-ovsko komirt-formističnemu zboru kričačev proti zadnjemu ukrepu vojne uprave JA o ukinitvi carinskih bremen med cono B in FLRJ. Pri tem je Sporer prevzel tudi kominfermistično formu lo izenačevanja Jugoslovanske armade z dngloameriško okupacijsko armado. Sporer v svojem članku «La politica del dispetto» dolži nagajanja prav tako JA kot angloameriško armado, čeprav zelo dobro ve, da s strani Vojne uprave JA ni bilo nikakršnega nagajanja ter ga zato Sporer tudi ne more nanesti. To je prva netočnost, ki ni samo namerna, ampak zlonamerna.
Med vzroki, da sta obe coni ločeni, pa našteva kot zadnji — neizpolnjevanje obveze italijanske vlade o dobavljanju valute tudi zg cono B. Pisec priznava, da jugoslovanska cona za to ni mogla vzdržati v gospodarski osamljenosti, kljub temu pa ne odobrava ukrep a o ukinitvi carinskih bremen Kaj naj bi torej Vojna uprava JA, ki je odgovorna Varnostnemu svetu, ukrenila? Sporer pravi:	obrnila naj bi se na
Varnostni svet in zahtevala združitev obeh con in misli da je odkril Ameriko! V resnici pa je zopet namerno, oziroma zlonamerno zamolčal dejstva, ki jih prav dobro pozna, saj se je o njih mnogo pisalo v tržaškem dnevnem tisku. Ta dejstva so:
1. Cim je mirovna pojodba stopila v veljavo je Vojna u-prava JA predlagala upravno in gospodarsko združitev obeh con, uvedbo svobodne zamenjave dobrin ter popolno svobodo
Kriza v Belgiji se zaostruje
Socialisti odločno proti kralju, demokristjani 'pa hočejo njegov povratek - Nove protestne stavke
Sil ^i'T,Čeh pomagali, da N\.*0cin>’• ?.*. 1° danes pre-S, Sra,.,? ni tabor čim-KC%r len° d« OO VO-
S « ^I-^aije in soda-kos nni°-
dosegli, Če SJkc ' 'I1 v nenačelno N > nomu	,ltofašizmu)),	o
iaSlaui odofc0^» za 'pre-
SS, ker v lmPerlalistič-
Jo tn to Postaja že r iJ^ken.. [ llf. vsega smeš-
iti Z ‘0ci.Ske0„ vsega smeš-m)! >Jo *'Ui*en,a ^tenegg borca alon„ \ mpak bomo to
his izpoi
proti bi-
m^Odi niu dlrev,0<lniati£rierrirl kom	kot te to
S	vl	nh,orm'*tih. Pri
Sija	°	V rnb° «•
sc	n	h raz-
■	e	čil ?*1'1	ah	e	T«PravIJa
•f^.^toe j, nePrauilnosti Tak' haV* ta prišla
i	viiHh rl Pojmov u-
^atieeB0a"°u nujno način gle-
.‘S*
do,
BRUSELJ. 21. - Krščanskosocialni senatorji valonskih pokrajin so v odgovor Odboru za svobodno Valonsko odgovorili. da fQ za krallev povratek. Izjavili so da je ljudstvo iz valonskih pokrajin predvsem belgijsko in z dinastičnim vprašanjem solidarno z ostalimi Belgijci, ki si želijo ohraniti državno skupnost. Socialist Merlot, predsednik valonskega narodnega kongresa le tisku izjavil, da sta Valonska in Bruselj že izrekla svojo obsodbo: kralj Leopold III mora izginiti. Federalizem pa bo obnovil medsebojno razumevanje in državno skupnost.
Dosedanji ministrski predsednik Gaston Eyskens je danes zjutraj prisostvoval seji krščansko socialnih poslancev, popoldne pa )e sprejel številne politične osebnosti, Eyskens ie izjavil, ds bi se njegovo delo, ki in strogo informativnega značaja, lahko spremenilo in bi že lahko sestavil novo vlado. Na pripombo predstavnikov tiska, da hočejo socialisti in liberalci urediti dinastično vprašanje v okviru državne skupnosti, je’ Eyskens odgovoril, da sl obe stranki pod besedo državna skupnost želita odstranitev kralj« in da te re šttvc ne bo nikdar sprejela kr ščansko-socialna stranka. Ta izjava je pač dokaz, da bo Ey-skensu težko uspelo sestaviti vlado v knteri bi sodelovali krščanski socialcl in liberalci Knž« sicer, da so lit-ralci glede kraljevega povratka razdeljeni na dva tabora, očitno pn je, da imajo večino nasprotniki Leopoldovega povratku.
Medtem pa se nadaljujejo protestne stavke. V petek bo namreč 24-urna stavka po vsej Valoniji. Stavko, katero je odobril skupni akcijski odbor s socialistično večino bodo podprle z manifestacijami ljudske množice v Mons Lalouvičre in v Charleroju. Pričakovati je še nove protestne stavke proti povratku Leopolda.
Surov nasiop policije v Milu
MARSEILLE, 21. — Danes popoldne so bili v Marseillu neredi. Medtem ko se je zbralo
nekaj sto pristaniških delavcev pred sedežem svojega sindikata, so policijski agenti udrli na sedež. 40 oseb, ki so bile na sedežu, med temi senatorko Mirelle Dumond, Gagnaire Anderania, glavnega tajnika sindikatov in Fressineta, glavnega tajnika Mednarodne zveze pomorščakov in pristaniščni-kov, so odpeljali na policijo. Sindikat pristaniških delavcev je v tej zvezi izdal poročilo, v katerem protestira proti policijskim ukrepom in metodam, ker so policisti obkolili sindikat in pretepli sindikalne voditelje.
BEOGRAD, 21. — Novi poslanik FLRJ v Švici Života Djermanovič je danes zapustil Beograd in odpotoval na svoje službeno mesto v Bern
o sovjetski pomoči URI
BEOGRAD, 21. — Jutri bo «Borba» objavila obširen članek Moša Pijada o sovjetski pomoči Jugosiaviji. Članek bo opremljen z dokumenti Glavne ga štaba jugoslovanske na-rodr.o-osvobodilne vojske, katere hrani arhiv CK KPJ. Ti dokumenti ptrjujejo vse, kar je Pijade govoril v svojem zadnjem volivnem govoru in si cer, da je prva sovjetska pomoč prišla šele 1944. leta.
Pogajanja za sestavo grške vlade
ATENE, 21. — Grški kralj Pavel je danes končal posvetovanja za sestavo nove vlade. General Zervas in Sophianopulos sta izjavila, da sta pripravljena pomagati pri sestavi nove vlade. Zadnji še nepopolni izidi volitev so sledeči: 60 mandatov populisti, 55 liberalci (Venizelos), 45 general Plastiras, 35 Papandreu, 20 demokratična fronta (Sophianopulos), 16 Metaxax in 7 Zervasova stranka.
aiTOVA ZRTJEV POLICIJE V ITAIilJI
En delavec ubit in vec ranjenih
-          ________________________
Splošna protestna stavka po vsej Italiji
V nedeljo bodo v vseh večjih mestih javna zborovanja v obrambo sindikalnih in demokratičnih pravic delovnega ljudstva
RIM, 21. — Politični in socialni položaj v Italiji je postal skrajno napet. -Delovno ljudstvo se je odločno postavilo v bran ukrepom klcrofašistične vlade, s katerimi hoče ojačiti ukrepe proti naprednemu ljudstvu kakor pravi vlada za «ohrani-tev reda», V velikih industrijskih središčih Italije predvsem v Turinu, Milanu, Genovi ir, Bologni je ljudstvo organiziralo velike protestne manifestacije preti protiljud-skim in protidemokratičnim ukrepom vlade. Po tovarnah je delavstvo zapustilo delo in sto na ulice demonstrirat.
Medtem pa je Scelbova policija zopet streljala na delavce. V Elempelji, v pokrajini Chie-ti, je pobtija j-ACela streljatpna skupino delavcev samo zaradi tega, ker so začeli z občinskimi javnimi deli, za katere se občina ni hotela brigati. Pri tem so policisti ubili enega delavca, več drugih pa ranili. Zaradi tega krvavega dogodka je Splošna zveza dela proglasila splošno 12 urno stavko po vsej Italiji. Stavka se bo začela ob 6 zjutraj in se bo končala ob 18-
Na seji izvršilnega odbora Splošne zveze dela so razpravljali tudi o protestnih demonstracijah italijanskih delavcev proti ukrepom klerofašistične vlade, naperjenim proti svobodi delovnega ljudsiva. V ne deljo bodo v glavnih mestih italijanskih pokrajin javna zborovanja, na katerih bo demokratično ljudstvo razpravljalo o potrebi obrambe sindikalnih ir. demokratičnih svoboščin, katerim grozi vlada s svojimi ukrepi.
Uslužbenci za javne naprave — prevozništvo, plinarne elektrika, pošta in telegraf v Rimu in drugih mestih rimske pokrajine, bodo opolnoči začeli stavkati, če ne bodo izpusti li na svobodo članov notranje komisije industrijskega podjel ja Colleferro, katere so areti rali. Do tega sklepa so prišit sindikalni predstavnik) te štrke, katerim je pa-č jasno, da jr aretacija teh delavcev poizkus, da bi začeli izvajati protiustavne ukrepe, katere je sprejela vladu v soboto
Na koncu sestanka izvršilnega odbora je glavni tajnik Zveze dela Di Vittorlo izjavil tisku, da bodo doživeli grenka presenečenja vsi oni, ki bodisi v Ttaliji ali v inozemstvu mislijo, da je mogoče napasti politične in sindikalne svoboščine ljudstva, ki je zmagovito končalo borbo proti fašizmu m nacističnemu okupatorju. Di Vit-torio je še dodal, da' italijansko ljudstvo in proletarske sile ne bodo nasedle provokaci-
jam, niti ne bodo izvršile blaznih dejanj, pač pa bodo znale braniti osnovne svoboščine, ki jim jih Jamči ustava. Te množice se bodo borile tudi za e* jansko izpolnitev vseh socialnih reform.
Politično in socialno gibanje
v državi je bilo noroj predmet debate tudi v parlamentu. Govora je bilo tudi o incidentih, ki so se dogodili 14. marca v delavnicah «Breda» v Marghe-ri, in o spopadu med poljedelskimi delavci 10. marca v San Pietru in Canasacolu. Spregovoril je tudi Di Vittorio in zahteval pravično razdelitev dela med poljedelskimi delavci. V Zvezi s tem prihajajo vesti, da se močne skupine poljedelskih delavcev v Laziu skušale zasesti neobdelana zemljišča. Posegla pa jie vmes vojaščina z orožjem in orožniki. Aretiranih je bilo 60 oseb.
O političnem položuju v Ita. liji sta se razgov.orjala predsednik republike Einaudi in De Gasperi. Pred tem se je De Gasperi dolgo časa pogovarjal z notranjim ministrom Scelbo. Pogovor se je nanašal n-a vladne ukrepe in odpor ljudstva proti tem. Sestal se je tudi medministrski odbor, ki se ba-
vi predvsem z vprašanji o «jav-nj varnosti«. Sjeji tega odbora, kateri je predsedoval notranji minister Scelba, sta prisostvovala tudi poveljnik orežn-ištva in načelnik policije. Vsi skupaj so preučevali poročila prefektov o položaju v posameznih pokrajinah. To je bila prva seja medministrskega odbora. Za vlado je bila nnjbrže ta seja nekaj izrednega, kajti načelnik policije, poveljnik » rožndštva in načelnik glavnega stana oboroženih sil bi morali biti pozvani le ob izrednih prilikah. Z zadnjimi ukrepi ni vlada samo sklenila povečanje števila in oborožitev policijskih sil, pač pa tudi povečati oblast prefektov, ki naj bi lahko prepovedali z izgovorom o političnih spopadih in politične nestrpnosti javna zborovanja in povorke za dobo treh let
V političnih krogih obširno komentirajo Togliattijev uvodnik v «Unita», kjer glavni tajnik italijanske KP obtožuje De Gasperijevo vlado. Togliattijev članek omenja, da je KPI ponudila sporazum in zahtevala samo mir, pravico in delo. «Ce bo nastopila obupanost, naj ljudstvo ve, da so tega krivi oni, ki špekulirajo z bedo in jim je le do svojih osebnih koristi. Upamo, je končal Togliatti. da bodo že razumeli, da skupina provokaterskih in odgovornih oblastnikov ne sme več kompromitirati notranjega mi-
ru. Treba jih je izključiti in : kreniti na drugo pot, preden bo prekasno«.
V političnih krogih tolmačijo te besede kot nekak poziv predsedniku republike, naj izzove vladno krizo ter napravi konec sedanji politični napetosti.
Romita - Silonejeva frakcija socialistične stranke se je v zvezi z nameravanimi vladnimi ukrepi postavila proti vladi. Pozvala je zdrave sile Sa-ragatove stranke, naj se ločijo od De Gajjpcrijeve vlade. Ta poziv je značilen, ker kaže, da ni mogoče nobeno zbližanje med socialistično stranko, ki je proti De Gasperijevi vladi, in Saragatovo stranko, ki je za sodelovanje socialistov v vladi.
Graziani
se dela nedolžnega
RIM, 1. — Po dveh dnevih odmora se je danes nadaljevala sodna razprava proti bivšemu maršalu Grazianiju. Zaslišane so bile razbremenilne priče. Oglasil se je tudi Graziani, ki je s patetičnim glasom skušal ovreči obtožbo, da je dal ustreliti 6 talcev partizanov. Graziani je rotil Kristusa in sodišče, da ni nikdar Iz-
dal takega ukaza, češ da bi to nasprotovalo njegovim načelom, da je treba ostati v mejah zako-mtoiti.
Angleška vlada
o posarskem vprašanju
LONDON, 21. — Angleška vlada je nocoj pismeno odgovorila na neko stavljeno vprašanje v parlamentu. Objavila je pisma, ki sta si jih izmenjala 9. in 1Q. marca general Robertson, dosedanji angleški visoki komisar v Nemčiji in ministrski predsednik Zahodne Nemčije Adenauer glede Posarja, V pismu je namreč zvez ni kancler Adenauer opozoril Robertsona na dejstvo, da v francosko-posarSki konvenciji ni niti z besedico omenjena mirovna pogodba in da vsa konvencija očitno kaže, da bi dokončno uredila posarsko vprašanje. Robertson je v svojem pismu odgovoril, da o pi sarskem statutu lahko dokonč no sklepa samo mirovna pogodba in da je zaradi tega konvencija med Francijo in Posariem le začasna.
BEBLERJEVE IZJAVE
o kitajskem predstavništvu v OZN
Tr,vsve Lic;	150
ima pravico f»ili
milijonov
ir.UMtopsino
Ki tuj cev v 4» K IV
LAKE SUCCESS, 21. - Aleš Bebler, jugoslovanski delegat v Varnostnem svetu, je na vprašanja novinarjev, kakšno je njegovo mnenje o sedanjem težkem položaju OZN, izjavil, da je mnenje jugoslovanske delegacije y zvezi z rešitvijo vprašanja predstavništva kitajske delegacije to, da bi se sporazumele prizadete vlade, opustile svoje osebne koristi ter iskale naglo rešitev na zakoniti podlagi, kakor jo je v bistvu že qmenil v svoji spomenici glavni tajnik OZN TrygVe Lie.
Bebler je poudaril, da je umik — pravilen ali nepravilen — Sovjetske zveze, ki je še bolj zapletel m otežkoči! vprašanje kitajskega predstavništva, problem, ki je popolnoma
Odredba	o	izvajanju
Na podlagi ukaza komandanta odreda J A za STO z dne IS. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 in na podlagi 78. člena Odloka o volitvah odbornikov okrajnih ljudskih odborov Z dne 26. februarja 1950. izdaja izvršilni odbor Istrskega o-krožnega ljudskega odbora.
ODREDBO o izvajanju volivne kampanje 1. člen
V roku, ki prične teči tri tedne pred dnevom volitev (22, člen Odloka o volitvah odbornikov okrajnih ljudskih odborov z dne 26. februarja 1950) in traja do dneva volitev, uživajo stranke in skupine, ki »° predložile kandidatne liate, zaradi izvajanja volivnih priprav, propagande
in agitacije enake oravice po predpisih te odredbe.
2. člen
V času volivne kampanje ni za javno napovedane shode in sestanke strank in skupin, ki se je udeležujejo, potrebno nikako dovoljenje niti prijava oblastvenim organom, če tak shod ali sestanek vodi pooblaščeni zastopnik take stranke ali skupine.
Določba prvega odstavka tega člena ne vpliva na svobodo združevanja in shajanja po splošnih predpisih niti na pravico strank ali skupin, da zt hleva j o od pristojnih javnih organov pomoč za zaščito reda na shodu ali sestanku, če smatrajo organizatorji shoda ali sestanka jo za potrebno.
3. člen
Za volivne shode in sestanke so v času volivne kampa-
nje vsem strankam in skupinam po 1- čl. te odredbe na razpolago javni trgi, ulice, dvorane jn drugi javni prostori, razen če njihov značaj izključuje uporabo v te svrhe 'ali če bi bili s tem očividno kršeni javni red in prometni predpisi. Omenjeni prostori so enako na razpolag,, ysem strankam in skupinaim, upoštevajoč pri tem prvenstveno njihov medsebojni sporazum glede časa uporabljanja.
Volivni shodi in sestankj v smislu 1. odst. 1. člena, ki se vršijo na prostem, se morajo zaključiti do 20. ure. Za prekoračenje tega časa, kakor tudi za volivne shode in sestanke, ki se vršijo na prostem po 20. uri, je potrebno dovoljenje javnih organov, ki so pristojni po splošnih predpisih.
4. člen
Jamči se svoboda razširjanja in priobčevanja volivnih
lepakov, letakov ter drugih tiskovin in objav.
Volivni lepaki se smejo zlasti tudi nalepljati ali obešati na vseh zasebnih in javnih zgradbah ter prostorih z izjemo cerkva. Prepovedano je trganje ali snemanje volivnih lepakov, kakor tudi prekrivanje volivnih' lepakov e-ne stranke ali skupine z lepaki druge stranke ali skupine.
Stranke ali skupine, ki se udeležujejo volivne kampanje, imajo enako pravico do uporabe radia za volivne namene; glede časa uporabljanja se mora prvenstveno u-poštevati njihov medsebojni sporazum.
5. člen
Z denarno kaznijo do 20 tisoč dinarjev ali s kaznijo prisilnega dela brez odvzema prostati do 2 mesecev se kaznuje:
1. Kdor Z nasilnim dejanjem ali z grožnjo prepreču-
je ljudem dostop na volivni shod ali sestanek ali jih na isti način sili, da se ga uder ležijo, kakor tudi kdor na i-sti način ovira njegov potek;
2. kdor trga, snema, prekriva ali drugače uničuje volivne objave oblasti ali lepake strank in skupin, ki se u-deležujejo volivne kampanje;
3. kdor ovira priobčevanje volivnih objav in lepakov, o-menjenih v 2. točki, ali preprečuje razširjanje volivnih letakov ter drugih tiskovin in objav, ki so v zvezi z volivno kampanjo;
4. kdor s slabim namenom krši druge določbe te odredbe.
6. člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper 21. marca 1950.
Tajnik:
Petrič Vladimir
Predsednik: Beltram Julij
ločen od pravice kitajskega na. roda, da ima svoje zastopstvo v OZN. Bebler je omenil, da zanikati kitajskemu narodu pravico, da bi imel svoje zastopstvo v OZN. pomeni kršenje osnovne listine, ki izrecno omenja Kitajsko kot stalno članico Varnostnega sveta. Tako postopanje, je zaključil Bebler škoduje koristim miru,
V svojem govoru, ki ga je danes imel v Washingtonu, je glavnj tajnik OZN Trygve Lie glede vprašanja kitajskega predstavništva v OZN zavrnil obtožbo, da je popustil sovjetskemu pritisku, ter je pripomnil, da ima 450 milijonov Kitajcev pravico biti zastopano v OZN po kateri koli vladi, ki lahko izpolnjuje obveznosti, ki so dolžnost članov OZN. Vsaka vlada, ki zadostuje tem pogo jem, je kvalificirana, da lahko predstavlja svojo državo v OZN ne glede na politične :deale, je pripomnil Trygve Lie.
osebnega prometa med obema conama.
2. Vojna uprava JA je odpravila bloke med obema conama in nadzorstvo nad osebnim in blagovnim prometom, nakar je prebivalstvo odstranilo tudi anglcameriške bloke. ZVU pa je čez nekaj dni bloke obnovila, hermetično zaprla mejo in nadzorstvo povečala.
3. Vojna uprava JA je kljub temu še dalje vztrajala in zahtevala, naj se sestavi mešana komisija, ki naj bi reševala najnujnejše in najvažnejše probleme. upravnega, gospodarskega in finančnega značaja skupnega interesa. Delo komisij pa ni doseglo zaželenih u-spehov, ampak je ZVU ravno nasprotno namesto pristanka na svobedno izmenjavo blaga in plačilnih sredstev med obema conama, vključila gospodar, stvo svoje cone v gospodarski sistem Italije s sporazumi od 9. marca 1948, ki jih omenja tudi Sporer sam in prepovedala izmenjavo blaga z jugoslovansko cono, s čemer je ZVU «odre-zala istrsko cono STO-jav, da se izrazimo z besedami član-karta. ZVU je torej praktično proglasila cono B za inozemstvo. , ,
4. Vojna uprava JA je zahtevala od italijanske vlade, da izpolni svojo obvezo po mirovni pogodbi in da dobavlja potrebno valuto za cono B. Italijanska vlada, ki zvesto izpol-njuie obveznosti do cone A, je to Za jugoslovansko cono odklonila.
5. Vojna uprava JA je o vsem tem poročala na Varnostni svet in tudi zahtevala, da se spoštujejo določbe mirovne pogodbe. Tod a zaman.
Kaj je spričo tega storila Vojna uprava JA, vemo: storila je vse, da zajamči osnovne potrebe prebivalstva in nemoten gospodarski razvoj cone B, s tem da se je gospodarsko naslonila na Jugoslavijo. Tega seveda ni storila iz «nagajieosti» kot misli Sporer, temveč zato, ker je bila na to prisiljena.
Kaj bi v tem primeru storil Sporer, ko pravi, da Vojna uprava JA ni storila prav? Sporer bi se še vedno — zavedajoč se, da bo to obračanje brezuspešno — obračal na Varnostni svet, t. j. tja, kjer imajo škarje in platno v rokah ravno tisti trije veliki s svojim znanim glasovdlnim strojem vred, od katerih dva namerno kršila v coni A mirovno pogodbo.
Kaj pa naj bi med tem brezuspešnim »obračanjem na Varnostni svets počelo istrsko prebivalstvo?
To sriveda Sporerja kaj malo briga, kajti o tem on v svojem članku ne smatra za potrebno govoriti! Očitno hi s-istrsko prebivalstvo po Sporer-jevem mnenju moralo držafi znanega pregovora:
Speta mus...#.
Tudi o tem čakanju na intervencijo Varnostnega sveta Sporer ne molči samo namerno, ampak zlonamerno! Prav tako kakor zlonamerno sedaj s »pojo nenehno zahtevo po združitvi obeh con v bistvu trobi v isti rog s CLN-ovskim reakcionarnim in kominforml-stičnim zbirom ki bi hotel privesti po vsem kar se je zgodilo cono B v tiste življenjska pogoje, v katerih živi cona A. On se ne opraša, kaj bi se v tem primeru zgodilo z ,igramo refoimo, ki je dala zemljo tistemu, ki jo obdeluje, z ljudsko. oblastvo ki je popravila tn še vedno popravlja vse kri-tice, ki jih je istrskemu ljudstvu prizadejal fašizem; prav dobro sc zaveda, da bi prišli ponovno v veljavo fašistični zakoni, ki jih je ljudska oblast v coni B ukinila itd. itd. Spj-rer se tudi zaveda, da b: bil po kominformistlč'uh nakanah z združitvijo storjen prvi korak k priključitvi obeh con STO-jn k Italiji, nakanah, ki jih tiiko odkrito izpovedujejo tudi vse CLN-ovske stranke, ki se glede združitve cd SPoreija prav nič ne razlikujejo.
Vsekakor pa svetujemo Šporarju. ,da si dobro prečita obe letni poročili Vojne uprave JA o upravi jugoslovanske cone STO-ja katerih vsebine tržaško italijansko časopisje s Sporer-jevim glasilom vred nima navade objavljati, medtem ko se o trimesečnem poročilu generala Aireya redno na široko razpiše. Ne namerno, temveč zlonamerno...
Anglija za sprejem
i-R Kitajske v OZN
Lake success, 21. — a« gleški predstavnik v OZN je izdavil nekaterim članom Varnostnega sveta, da misli Anglija glasovati za sprejem LR Ki-tajske v OZN. Na tajništvu pravijo, da bo v prlmeiu novega glasovanja imela LR Kitajska na svoji strani gotovo do 5 glasov. Računati je treba namreč, da bi se Anglija in Norveška, k; sta se do sedaj vzdržali glasovanja, pridružili Sovjetski zvezi, Indiji in C SR Lahko bj se tudi zgodilo, da bi Francija in Ekvador, ki sta sicer do sedaj glasoval) proti tudi spremenili svoje stališče Medtem ko bi bile proti ZDA Egipt, Kuba i-, Cangkajškova Kitajska, vendar bi še vedno manjkala 2 glasova za sprejem LR Kitajske. Nekateri opazovalci pravijo, da bi samo ZDA lahko spremenile položaj.
Kongres pristašev miru
postal orodje Inforrabiroja
BEOGRAD 21. — »Književne novlnen objavljajo danes članek Cedomira Minderoviča,. državnega tajnika ' odbora jugoslovanskih pristašev miru. Clankar piše, da je svetovni kongres pristašev miru postal navadno orodje Informbiroja pioti Jugoslaviji. Minderovič omenjn tudi izključitev jugoslo. vanskih pristašev miru iz kongresa samega in opozarja na ta protidemokratični ukrep, katerega je svetovni kongres sprejel z naravnost rieizpobit-nim izgovorom, k) ne dovoliu-je priziva, češ, da je Jugoslavija vojnohujskaška država.
Politika, ki jo vodi stalni cd. bor. nadaljuje člankar, in vse druge informbirojevske agenci* le v okviru svetovnega kongresa proti Jugoslaviji, potrjuje: I, da se odbor in druge agencije v okviru kongresa ne borijo ra neodvisnost in mirno sožitje narodov; 2. da ne vzdržujejo »notne fronte za obrambo pravice in resnice in 3. da ne prispevajo s svojimi silami k obrambi miru.
Mir med enakopravnimi narodi. zaključuje Minderovič, ni in ne more biti istoveten z in-formbirojevskimi načeli o miru, kajti to so načela o politiki in uvajanju centralizma, birokracije tn miru na ukaz.
BEOGRAD, 21. — Veliko pozornost med obiskovalci razstave jugoslovanske srednjeveške umetnosti v palail Chatlot v Parizu so vzbudile predvsem freske iz srbskega samostana Studenlca. Razstava sama pa je doživela velik uspeh In število obiskovalcev stalno narašča.
UPRAVA SflG ; PREDKONGRESNI SESTANEK OF I. OKRAJA ! PREjD PETIMI LETI SO PADLI LONJERSKl JUNAKI
SLAVA BORCU ZA SVOBODO
zmuzni OF se dosledno bori He DUM POZaHII Oslih.
SgleYaiiu°e za pravice slovenskega ljudstva hi SO dali SUOje Me za SVOhOdO
v Trstu
Tov. Jobip Vol ki
V ponedeljek 20. f. m. dopoldne se je zglasil predstavnik uprave SNG pri gospodu L.isterju na sedežu Z VU (notranje zadeve) in mu razložil kulturne potrebe Slovencev na STO-ju v zveži s pomanjkanjem primerne gledališke dvorane za slovenske predstave. Izročil mu je o tem dvojezično vlogo, katere slovenski del- se alasi:
((Uprava Slovenskega narodnega gledališča za Svobodno tržaško ozemlje prosi, da se vaš spoštovani urad pozanima za zgraditev slovenskega gledališča za Svobodno tržaško .ozemlje v Trstu.
Pred fašizmom so imeli Slovenci svoje gledališče, ki so ga fašisti zažgali 1. 1920. Po vojni mora Slovensko narodno gledališče iskati gostoljubnosti začasno po raznih neprimernih dvoranah. Ta začasnost se mora nehati. Slovensko prebivalstvo ima pravico do svojega gledališča na podlagi naravnega prava, načel Organizacije združenih narodov in mirovne pogodbe z Italijo.
Zavezniška vojaška uprava obeta več ko dve leti slovensko gledališče in dela načrte, da bi se preuredili prostori v Istrski ulici 5 a.
Ti načrti le delno ustrezalo, ker potrebujejo Slovenci gledališče z bolj središčno lego.
Prepričani smo, da Zavezniška vojaška uprava priznava zgoraj omenjena načela in blagovoli sprejeti to prošnjo z umevanjem za mirno sožitje med domačimi narodi Svobodnega tržaškega ozemlja«.
Gospod Lister je predstavnika uprave SNG prijazno poslušal. Prebral je vlogo in Pripomnil, da mu je zadeva delno znana, da se bo zanimal za povoljno rešitev sedanjih tež-koč in se bo še podrobneje poučil o njih. V ta namen povabi, če bo potrebno, poklicane činitel je SNG ali drugih ustanov, da mu dado podrobnejše podatke o tej zadevi.
V petek 17, marca so sklicali člani Qsvobodilne fronte 1.. 2 in 5. terena I. okraja predkongresni sestanek, ki ga je ctvo-ril tov. Milovnfk in dal bes»-do tov, dr. Kukanji. V obširnem političnem poročilu se je dr Kukanja bavil največ s stališčem Osvobodilne fronte glede tržaškega vprašanja. V svojih izvajanjih je posegal v bliž-njo preteklost in prikazal nenehno borbo slovenskega naroda za priznanje narodnih pravic in za zedinjenje vseh Slovencev. Ta borba traja <e danes in ne bo prenehala do končnega cilja. Vendar smo ini Slovenci, živeči na Tržaškem ozemlju, pristali na mirovno pogodbo iz leta 1946 v upanju, da se bodio določila mirovne pogodbe »a tedaj ustanovljenem STO-ju izvajala. Toda to »Svobodno ozemlje« je ostalo samo na papirju.
Okupacijska vojaška uprava neprestano krši določila mirovne pogodbe z uvajanjem predpisov, uredb in zakonov, ki vpijajo v Italiji, zaradi česar se tzpreminja to ozemlje dejansko v del Italije. Poleg tega so se doslej Izrekle že tri velesile za
priključitev tržaškega ozemlja k Italiji, Sovjetska zveza pa tudi daje potuho vidalijevcem, ko zahtevajo imenovanje guvernerja in po njem izvedbo »boljše rešitve«. Dr. Kukanja te ožigosaj tudi ljudi tako zvanp ga »akcijskega odbora«, gospo rtov, ki pod pretvezo, da branijo koristi Slovencev na Tržaškem ozemlju, ščitijo le svoie osebne interese.
Predavatelj je pozval navzoče, da se dosledno in vztrajno bore zg dosego končnega eilja in proti izigravanju našega na-roda a strani velesil in italijanske reakcije, ki bi hoteli še dalje barantati in si delati profite na račun slovenskega naroda in slovenske zemlje.
Po diskusiji so navzoči izvolili delegate za kongres, ki so: Ukmar Rudolf, Kraus Egon, terjal Aleksander. Modic Mihaela, Košuta Ivan, Kalin Ladislav, Fonda Ivanka, dr. Dekleva Jože, Milovnik Andrej, Grmek Hermina, Jelinčič An-da, Škerlj Ciril, Martelanc Lau. ra, Zega Ivan in Ivanka, dr. Kosovel Jože, Koblar Alojz, Rebec Ludvik in dr. Kukanja Anael
Včeraj je minilo pet let, odkar so padli v Lonjerju naši trije tovariši, Radivoj, Pavle in Stojan, četrta žrtev fašističnega nasilja ob tej priliki pa je bil tov. Pertot Andrej, oče enega izmed tov. ki so se nahajali v bunkerju in ki se je po naključju rešil iz obkoljenega bunkerja.
Vsakemu demokratu je znano, da je bila vas Lonjer v dobi NOB ena izmed neštetih trdnjav v borbi proti nacifa-šizmu, trdnjava v neposredni bližini samega Trsta, zato je razumljivo, da si je sovražnik zadal vse sile, da bi to postojanko uničil,toda ni mu uspelo. Sam dogodek, katerega se spominjamo, nam je najboljši dokaz, da jim ni uspelo, kajti zelo drago so plačali to svojo akcijo. Da je. tako, nam pričajo mrtvi, ki jih je sovražnik Pustil na bojišču, t. j. 15 mrtvih in 7 ranjenih.
Zaman so se fašistične tolpe zaganjale proti Lonjerju, kajti prebivalci so bil.i skoraj vsi kakor en mož. Bili so ponosni na svoje partizane. Saj so lah-
S NEJE TRŽAŠKEGA OIt( l\Slt K(, V SVETA
Zanimiv predlog rešitve
Iržašhega stanovanjskega vprašanja
Svetovalec Varni predlaga izdajanje,.kreditnih hipotekarnih potrdil", ki bi imela vrednostdenarja. in sicer v znesku treh milijard lir
Včerajšnje občinske seje. še ni vodil župan Bartoli, pač pa podžupan ing. Visir.tin. Zupan se najbrž še ni vrnil jz Rima, kamor sta odšla s conskim predsednikom prof. Palutanom. Ali imata y Rimu tako zanimive in važne razgovore ali jih pa pustijo povsod toliko čakati, da hitreje ne moreta opraviti.
Po čitanju zapisnika so nekateri svetovalci postavili nekaj vprašanj, ki so se v glav-
Gostovanje skupine Adani-Tofano-Cimara v gledališču Verdi
Andre Roussin: „NINA
a
Čemu služi gledališče Verdi in čemu SNG?
Vrnila se je v gledališče Verdi skupina Adani-Tofano-Cimara z več igrami, katerih prva, «Nina» Andreja Roussi-na, se je uprizorila trikrat, IS. t. m. zvečer in 19. t. m. popoldne in zvečer.
Andre Roussin je prizngn pisec francoskih komedij Lani sta izšli dve v italijanskem prevodu, ((Kočica« in eNojeva jajca«. Gigi Cane pravi o njem v reviji lL DRAMMA z dne 1. dec. 1949: «Resnica je danes Roussin. Sartre mineva in Roussin ostaja. Z vsemi svojimi pomanjkljivostmi, lahkotnostmi, boulevardskimi površnostmi predstavlja Roussin pravo gledališče, gradi pravo igro z veljavnimi prvinami, ki jih izročilo potrjuje: dialog, dejanje, situacije... Zato ni čuda, če se Roussinu posreči, da je po vrsti vse razprodano v treh pariških gledališčih, kjer se že več tednov, mesecev, let istočasno ponavljajo tri njegove komedije, med njimi uNojeva jajca«.. ».
Torej tehten kritik današnje družbe? V Verdiju je bila že tretja predstava «Nine» bolj slabo obiskana. Temu se ni čuditi. če pomislimo, da so take predstave namenjene le bolj višjim desettisočem, tistim, ki imajo dovolj časa in denarja, da se lahko posvečajo bur-žujskim in kapitalističnim problemčkom, kakršni poganjajo iz starega francoskega trikotnika mož-žena-ljubimec. Na takem trikotniku je zgrajena
iina».
kot Gerard dovršenega naveličanega zapeljivca iz višje družbe. Sergio Tofano se je primerno poglobil v vlogo finančnega uradnika Adolfa, ki ga žena vara, a skrbi nežno zanj kot moža. Giuseppe Perti-le je inšpektorja precej karikiral. Diskreten je. bil Roberto Bruni kot mladi poročenec Renato.
Taka skonstruirana stvarca lahko zabava v Parizu in v Trstu pripadnike višjih deset tisočev. Za široke ljudske množice je to preplehka umetnost. In prav te množice morajo vzdrževati tako plehkoto, dokler s; kapitalistična družba z njih izkoriščanjem gradi in širi svoje temelje.
Upravna komisija gledališča Verdi morda misli, da so take igrice za tržaško kulturo mnogo važnejše, kakor če bi n. pr. SNG igralo v njem ((Primorske zdrahe». tMirahdolino» in druge svoje napredne igre. Verdi sam. ki stoji v atriju, je gledal igralce in gledalce «Nine» zelo strogo, ostro in neprijazno, kakor da mu skrunijo hišo. Upravna komisij/l občinskega gledališča ne bi smela prezirati upravičenih želji in zahtev slovenskega prebivalstva. Pri tem naj se zaveda, da bi se Verdiju prav nič ne zamerila, temveč si kvečjemu pridobila pohvalo, če bi odprla vrata njegovega gledališča tudi slovenski besedi.
A. BUDAL
nem nanašala na nujnost popravila te ali one ceste, postavitve vodnjaka in podobno. Občinski odbornik BonetL je svetovalki Casalijevi dejal, da bi rad videl, če bi mu napravila majhen načrt, kje je res potreben nov vodnjak, kajti kadar gre ACEGATova komisija ugotavljat krajevno patrebo vodnjaka, se nihče ne oglasi, ki bi zahteval, da se vodnjak res tam in tam postavi.
Odbornik Dulci je sporočil odgovor Vojaške uprave na intervencijo zaradi rekvizicije športnega prostora v Kolonji. Gospodje od Vojaške uprave so namreč zelo vljudno odgovorili, da bi bili prav veseli, če bi jim dali drug prostor, dovolj velik, raven, opremljen z vodovodom in kanalizacijo in takt, dalje; kakor da bi se norčevali... Ko so bili odobreni še nekateri odloki občinskega odbora, je pričel svoj govor ir.di-pendentist Varni Občinski svetovalec Varni se je v uvodu pomudil pri podatkih iz poročila podžupana ing. Visintina, ki vodi odsek za javna dela. Govornik je Poudaril, da narašča prebivalstvo Trsta letno za tri do pet tisoč prebivalcev. Graditi je treba torej stanovanja tudi za te in nc samo za tiste, ki so jih med vojno izgubili. Po tem takem se izkaže, da rabi Trst letno veliko število novih stanovanj.
Skušhjoč najti rešitev za ta težak problem je svetovalec Vnmi prišel na originalno zamisel, po kateri bi bilo mogoče staviti na razpolago privatni gradbeni iniciativi za gradnjo stanovanjskih hiš vseh vrst in za obnovo med vojno porušenih hiš v. približno dveh letih dve do tri milijarde lir v hipotekarnih posojilih brez obresti, ki bi se amortizirala v tridesetih letih v enakih tri-mesečenih obrokih, ne da bi bilo treba zatekati se k posojilom pri kreditnih zavodih ali k podporam Vojaške uprave Finansiranje bi se doseglo z emisijo ((kreditnih hipotekarnih potrdil«, ki bi bila v svobodnem obtoku v STO-ju in bi imela tudi iste učinke kot denar v obtoku. Svetovalec Varni je potem pokazal r.a nekaj
zgledih prednosti svoje zamisli. Pri vsem ostane seveda ena «neznanka». kdo bo dal brezobrestna posojila na tridesetletno amortizacijo.
Svetovalec Varni je po odmoru zaključil svoj govor s kritiko zakcna Tupini, katerega raztegnitev na cono A pred_ laga občinski odbor. Dejal jej da je edino po njegovi zamisli finansiranja gradenj stanovanj, skih hiš mogoče rešiti stanovanjsko vprašanje ter da bodo o tej zamisli razpravljali ne samo občinski sveti drugih občin. temveč tudi državni parlamenti.
K besedi sta se oglasila nato demokristjana prof. VERCELLI in BAICHI. Prvi je dejal, da raztegnitev italijanskih zakonov na cono A ni zadostna za rešitev stanovanjskega vprašanja v Trstu, temveč da je treba storiti nekaj konkretnega. S predlogom kominformistov se ne strinja, a za predlog svetovalca Varnija pravi, da je realen in deloma tudi sprejemljiv ter da ga je treba vzeti v poštev pri formuliranju dokončnega skupnega predloga občinskega sveta. Baichi pa je govoril o popolnoma porušenih hišah, za katere smatra, da resolucija občinskega odbora ni predlagala prav za prav nikakršne rešitve.
Nato je občinski odbornik FRANZIL (demokr.) ostro napadel Varnijev predlog, ga ime noval ((cervellotico«, češ da je prav tako nerealen kakor je nerealno zahtevati danes guvernerja ter da so Varnijeva stanovanja v zraku — «alloggi in aria«. Občina da ne more po zakonu izdajati obveznic, ki bj imele vrednost denarja; razen tega pa da vsebuje Varnijev predlog tudi več tehničnih absurdnosti. Nato je tudi predlog kominformistov označil kot ne uresničljiv, ker ne sloni na zakonskih možnostih, kajti zakonski členi, ki jih je Franzil prebral baje ne dovoljujejo razpi. sa posojil brez prejšnjega pooblastila ministrstev za finance in notranje zadeve.
Podžupan inž. Visintin je na_ to točno ob 21. uri sejo zaključil; prihodnja seja pa bo v petek ob 17. uri.
ko bili ponosni, ko so imeli med seboj take borce, kakršni so bili naši padli tovariši. Ko so bili obkoljeni in brez upanja na rešitev, je bilo njihovo geslo: ((Živi se ne vdamo» in tega gesla so se držali. V neenaki borbi so sprejeli boj in v tem boju pokazjili, kako se znajo boriti borci, kadar vedo zakaj se borijo.
Ko se spominjamo teh junakov, ne moremo preko vsega, kar se sedaj pri nas dogaja. Poleg imperialistov in reakcije se danes zaganjajo v vse, kar je naprednega, tudi social-patrioti kominfcrmisti, zaganjajo se proti tistem- , za kar smo dali ogromno število žrtev. Hoteli bi zbrisati vso epopejo NOB, samo da bi se prikupili tržaški reakciji. Vso veličastno to epopejo našega ljudstva imenujejo ((sramotno preteklost». In vse to svoje obnašanje imenujejo internaci o-nalizem ter skušajo s tem zakrinkat i svoje prave cilje, ki. so pa vsakemu, še tako naivnemu človeku danes znani: pripeljati Trst v «madrepatrio», kar je odkrito povedano v «Unita» dne 15. t■ m.
Lonjersko prebivalstvo in vse demokratično ljudstvo ne bo pozabilo svojih junakov, tovarišev, ki so žrtvovali vse za boljše življenje vsega našega ljudstva, za boljše in mirno življenje vsega delovnega ljudstva.
Da se bomo oddolžili tem našim junakom, bomo v nedeljo vsi pohiteli v Lonjer in tako primerno počastili njihov spomin.
Komisija za ((Zlato knjigo» padlih borcev zg svobodo mesta Trsta in okolice je vpisala tudi ime Josip Versa. Ta tovariš, ki se je rodil 22. marca 1921 na Proseku, je odšel 6. januarja 1944 v partizane. Služil je v Kosovelovi brigadi kot podporočnik in je 5. 17. 1945 padel v Trnovem pri Gorici.
Pet let je že, kar je tovariš Josip Versa mrtev, a njegov spomin živi
Slovenskih dijakov nočejo v
Društvo slovenskih srednješolcev je želelo prirediti v Boljuncu kulturno	prireditev.
Prav v Bcljuncu so že v januarju nastopali člani SDZ. ki jim je dal dvorano na razpolago trgovec Sancin Zdravo. Ko se je pri istem gospodu oglasila neka tovarišica in v imenu Društva	slovenskih
srednješolcev prosila za dvorano, ji j/e ta odgovoril, da se miora prej informirati pri »ljudstvu« in bo torej odgovor lahko dal čez nekaj dni. Cez nekaj dni pa je tovarišica zvedela, da z dvorano ne bo nič,
" kajti ((ljudstvo ie proti«. Pozneje se je izkazalo, kdo ie tisto »ljudstvo«, ki ne mara nastopa slovenskih	dijakov v
Boljuncu. Ko so od omenjene tovarišice nekateri ljudje iz Boljunca zvedeli za vso stvar, so bili zelo ogorčeni, posebno jih je jezilo, da zaradi spletkarjenja kominformistov ne bodo mogli nastopiti dijaki, med katerimi so tudi dijaki iz Boljunca,
Ce ne bi imeli že nešteto primerov oviranja slovenske kulture po kominformistih, bi se čudili, kako je mogoče ovirati nastop slovenskih dijakov v slovenskem Boljuncu. (Ce bi namreč jutri prišli v Boljuncc kaki frkdini s trikoloro, bi kominformistična gospoda gotovo ne vznemirjala). Tako ravnanje je najbrž v skladu z načeli, naj gre dijaška mladina med ljudstvo... Sledeč vi-dalijevskim navodilom, da jr treba vedno bolj udarjati po slovenski kulturi, so tudi v Trebčah odklonili slovenskemu dijaštvu nastop. V;-e to nas spominja dobe, ko so se zatiralci slovenskega življa na lem ozemlju sicer drugače imenovali, hujši so pa biR v toliko, kolikor so imeli oblast v rokah. Trajalo je sicer 25 let, a končno jih je vendar vrag vzel. Boljša usoda lu-di^ kominformistom ni namenjena.
Pionirska komisija vabi vse. pionirske družine in njihove člane, da se začno resno pripravljati za telovadni nastop 1. maja. Pokazali bomo vsem_, koliko nas je in kako zavedni pionirji in pionirke smo. Telovadba bo v raznih krajih, in sicer:
BARKOVLJE: sreda, sobota ob 15. uri — Prosvetno društvo; SV. IVAN: ponedeljek, petek ob 15. uri — Stadion «Prvi maj«;
SV. JAKOB: sreda, sobota ob 18. uri — dvorana društva «0. Zupančič«;
MARIJA MAGDALENA: sreda, sobota ob 18. uri — dvorana društva «0. Zupančič«; ROJAN-SKORKLJA: petek dopoldan ob 9.30-10.30, torek in petek ob 15. uri — Ul. R Manna 29;
SKEDENJ: ponedeljek, petek ob 17. uri — sedež OF. Upamo, da boste poleg učenja našli toliko časa, da boste prihajali točno m redno. Na naših prvih tekmah ste pokazali, da vas fizkultura veseli zato pridite tudi k prvomajski telovadbi.
Prvi maj je naš skupni veliki praznik!
KOLEDAR
Qiedaiidce - 'd&M- - 'jladio-
Sreda 22. marca
Benvenut, Tuga
Sonce vzide ob 6.06, zatone ob 18.19. Dolžina dneva 12.13. Luna vzide ob 7.21, zatone ob 22.34.
Jutri četrtek 23. marca
Pelagija, Slavo
SPOMINSKI DNEVI
1805 je bil rojen skladatelj Jurij Miheuc, ki pa je živel v, Avstriji in Franciji.
1832 je umrl veliki « C!T, ., nemški pesnik JO-
; ..... 'j	HAN WOLFGANG
GOETHE, ki je zapustil ogromno pesniško bogastvo. Rodil se je leta 1749.
1942 so bili težki boji partizanov z Italijani na Pugledu pri Ljubljani.
1544 je četa briško-beneškega odreda uničila električno centralo v Logu pri Bovcu.
Prispevki za II. kongres ASIŽZ
PROSVETNA DRUŠTVA
Zveza prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov priredi danes 22. t. m. ob 18. uri otvoritev pedagoške knjižnice in ogled knjig v prostorih Slovenske študijske knjižnice v Ulici Geppa 9. Vabimo člane, da se otvoritve polnoštevilno udeleže.
ODBOR
Zimovanje na Komni
Planinsko društvo v Trstu
priredi od vključno 6 aprila do vključno 11- aprila zimovanje na Komni v Koči pod Bogatinom. Prijave za zimovanje se sprejemajo pri Pircu, Ul. Set-tefontane 3 pri Geču, Trg Tra i Rivi in na sedežu ZDTV do sobote 25. t. m. V okviru zimo-vanja bodo za udeležence - mladince tudi vaje za telovadni nastop i. maja. Mladince pozivamo, da se telovadnih vaj že sedaj marljivo udeležujejo; vaje se vrše ob ponedeljkih, sredah irj petkih od 20. dalje na stadionu «Prvi maj«.
Med zimovanjem bo tudi smučarski tečaj pod vodstvom Tržačanom že dobro znanega in priljubljenega trenerja tov. Marijana Ahčina.
Šahovski velemojster
DR. ING. MILAN VIDMAR bo danes ob 17. uri predaval v koprskem radiu iz svojega šahovskega življenja.
Prometna nesreča
Včeraj ob 10.45 dopoldne je 39-letni šofer Grusovin Giuseppe iz Ul. Montecucco 31 vozil s svojim avtomobilom TS 4451 po Ul. Coroneo proti Ul, Car-ducci. Ko je privozil do križišča Ul. Coroneo-Zanetti in hotel obrniti proti Uj Fabio Se-vero, je v istem trenutku prečkala cesto 671etna Lazar Katarina iz Ul. delle Lodole 9. Šofer ni imel več časa, da bi popolnoma ustavil avtomobil in s tem premočil nesrečo. Kolikor je pač mogel je pritisnil na zavore, se pa kljub temu s silo zaletel v ubogo starko in jo podrl na tla. Ponesrečenim so takoj prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljenih več reber. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo v 20 do 30 dneh zopet zdrava.
Vlom z majhnim plenom
IZLET V GLINSCICO IN NA SOCERB
Planinsko društvo v Trstu
priredi v nedeljo 26. t. m. izlet v Glinščico in na Socerb. Zbirališče bo pri končni postaji trolejbusa D pri Sv. Savi ob 9. uri.
((ADRIA« IZLETI V APRILU
Potovalni urad ((Adria - Ex_ press« priredi v mesecu aprilu sledeče izlete:
9. v Postojno, 9. in 10. dvodnevni izlet v Ljubljano (vpisovanje za oba izleta do 24. t. m.), 15. in 16. dvodnevni izlet ■ nai’Bled (vpisovanje do->28. t. m.).
•nrlstrcurad priredi 15. in 16. izlet za člane Zveze partizanov Tržaškega ozemlja in aktiviste v Sv. Lucijo pri Tolminu in Lokavec pri Cepovanu. Izlet bo z vlakom 15. aprila ob 2.00 zjutraj. Vpisovanje do 1. aprila. — Vpisuje in daje vse potrebne informacije «Adria _ Express», Ul. F. Severo 5, tel. 29-243.
Brus Marija 500, Žnidarčič Apolonija 200, Martelanc Tončka 100, Furlan Ar.ica 50, Danev Zorka 200, Jagodic Ernesta 200, Vi-gir.i Elisa 50, Obersnel Pavla 100, Cok Dora 50, Humplik-Martelanc 200, Pertot Amalija 200. Porto-grand-i Jelica 200, Pertot Mara 100, Pertot Ana 200, Pangerc Olga 300. Jankovič Vlasta 200.
Laurenti Marija 200, Babič Vida 300, Manfreda Fr. 500, Sorta Giordano 200, Berginc Mili 3 00. Kovač Josip 100, Luša Katarina 100, Samsa Mara 5C0, Zaudnik Ivanka 1.000; Stoka Slavka 200, Sonia 200 Turk Jože 150, Slavec Toni 150, Sonco Roža 200, R. Rado 200, Rajnik Evgenija 300; Močnik Justin 200, Gentilin Ivanka 300, Bovej Anka 200, Sardoč 300, Žagar Bcštjan 500, Pahor Draga 200, Faganel Josip 200, Pavletič 100, Simčič Cvetko 200, Dovšak Marko 50: Žerjal Danila 150, Starc Ema 250, Rodošek Zlata 2C0, Petaros Marija 100, Lipovec Neva 100, Na-krst Rado 200, Kraus Dušan 50, Drolčeva T 200, Kobal L. 200, Marsič 200, N. N. 200, N. N. 100, Sedmak 100, Guštin 50, Prelc 50. Fišer Josip 200. Sonja Palma 100, Hrovat 200, Starc Tea 100 SEMPOLAJ:	Rebula Alberta
400, Furlan 200, Kosmina Lea 100, Gruden Marija 140, Svetlič Danica 100, Zidarič Valerija 150. Gruden Olga 100, Grassi Lidia 100, Zidarič Maria 50, Kralj Nada 50, Sardoč Štefanija 50, Sardoč Zora 50, Gruden Nada 100, Zidarič Marija 150, Gruden Anica 200, Peric Marija 50, Kosmina Albina 100. Stubel.i Ivanka 100, Kosmina Josipina 200, Milič Slava 100, Lupine Marta 100, Legiša Danica 100, Adamič Viktorija 100 Suban Olga 100 Legiša Olga 100. Perič Jožica {00, Perič Pavla 100, Kosmina Amalija 100.
Ramovš Mara 600, Zobec Ljud-mila-Domjo 500, Peric Marija -Sv Alojz 500, Trošt Anka - Bosaj 500, Škabar Milči in Slava Pahor 1.000. Sancin Slava 500, Rutar Angela - Skedenj 500, tovarišice iz Boljunca 5.000, tovarišice s Podlonjerja 300, Santin Mari.ia -Crevatini 500, Poropat Sv. Vid 500, , 5 tovarišic iz Novega grada din 450, Gustinčič Sofija L. 500, Gustinčič Antonija - Magdalena 250 Grižon Katarina 250, Racman Luigia 500, Miškovič Efi 300, Muškovič Danica 100, Kapin Marija 100, žene iz zadruge v Kra-šici (Buje) 1.000, Kante Marija -San Luigi 500, družina Pavletič -Trst 500, Huter Kristina 500, Ru-ter Giuseppe 500. Kravanja Nina - Vižovlje 500. Konjič Josipina -Magdalena 1.000.
COL : Milič Karla 50, Urbančič Justina 50, Guštin Marica 50, Guštin Alojzija 50, Guštin Marija 100, Guštin Zofija 40, Bizjak Pe-pa 50, Furlan Alojz 200, Hravatič Zora 100, Guštin Štefanija 100, Zenič Francka 50, Škamperle 160.
TilateliM!
Ustanavljamo Slovensko-hrvat-ski filatelistični klub v Trstu Kdor želi postati član tega kluba, naj izroči svoj naslov v zaprti ku verti (z napisom «Za filatelistični klub«) v knjigarni Stoka, Ul Milano 37. Po prijavah bomo sklicali sestanek za razgovor o osnovanju kluba in za morebitni občni zbor.
NOČNA SLU2BA LEKARN V MESECU MARCU
Cammello, Viale XX Settem-bre 4, tel. 65-11; Codermatz, Ul. S. Pietro 2, tel- 80-68; Godina, Trg sv. Jakoba 1, tel. 90-212; S. Sabba, Trg Valmaura 10, tel. 95-978; Vielmetti, Borzni trg 12, tel. 51-11; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
ODHODI IZ TRSTA ob 0.30: Tržič; 2.00: Ljubljana-BeogracL Budimpešta-Dunaj!*); 4.35: Videm; 4.50: Ljubljana; 5.07: Benetke; .5-34; Videm-Monakovb; 610:	Benetke-Domodossola-Pa-
riz (**); 6.25: Gorica; 7.00: Op. čine; >7.23: Videm; 7.40: Benetke; 9.44: Benetke-Milano-Tori-no; 11.15: Videm; 12.50: Videm; 13.20: Opčine; 13.40: Benetke; 14.10: Cervinjan; 15.30: Benet-ke-Milan-Rinr,- (*):	16.00:	Videm ;	16.30 :Benetke ;	17.20	:
Videm ;	17.25 :	Ljubljana	;
17.40: Portogruaro; 18.30: Vi-dem-Dunaj-Gdinja; 19.10: Cervinjan; 19.40:	Opčine:	20.15:
Benetke- Milano-Genova-Venti-miglia-Rim-Bari (**); 20.58: Videm.
PRIHODI V TRST ob 0.22: Videm(*); 3.30: Beograd-Dunaj-Budimpešta-Ljubljana!**); 6.33: Cervinjan: 7.30: Opčine; 7.37: Videm; 8.00: Portcgruaro; 8.50: Videm; 10.15: Bari-Torino-Mi-lano - Ventimiglia - Rirr.-Benet-ke(**); 10.55: Vinem (*): 11.30: Ljubljana; 12.20: Videm-Gdinja -Dunaj; 14.10: Rim-Milano-Be-netke; 15.26: Videm; 16.48: Benetke; 17.00: Videm; 17 10- Opčine: 18.45: Gorica (razen ob nedeljah); 19.05: Benetke' 20 05-Bf^tke. 20.24:	Ljubljana;
20.35: Videm; 21.55:	Opčine-
22.30: Benetke: 23 30: Videm! Monakcvo!*); 23.50: Pariz-Do-
modossola-Benetke (**)
]z.v?1zdicanii označeni so brzovlaki).
V avtobusnem voznem redu za cono B, ki smo ga objavili v *et.riel< 16. t. m. se je vrinilo nekaj napak, zato ga bomo v tem tednu popravljenega ponovno priobčili.
N'a glavno policijsko po-dajo v Trstu je prišel Bandera Gior-gio iz Ul. Cavuna 6 in službujočemu osebju povedal, da so v ponedeljek okrog 15.30 neznani vlomilci obiskali njegovo stanovanje. Slednji pa so imeli smolo, saj so v predalu nočne omarice našli jc 4000 lir. Policija ie uvedla preiskavo.
V prvem dejanju lahkoživec erard pričakuje Nino. priča-i m njenega moža Adolfa, ki i hoče ustreliti, Gerard se ponvi s svojim samokresom ok — Adolf se zgrudi. Gerard čudi, ker ni sprožil. Razbur-mi Adolf je nehote pritisnil ?telina in se zgrudil od stra-u oh poku lastnega samokre-i. Občinstvo v smeh! Pozvoni i na. Adolf se skrije in poslu-i njene ljubavne izpovedi Ge-jrdu. Ko ga Nina opaži, ga šteje, ker je prišel kljub hu-emu prehladu, in ga spretit Gerardovo postelj. Ta služi olnemu možu namesto za ko-olomnemu parčku. Občinstvo avdušeno ploska. Naslednje itro (2. dejanje) psi trije išče-o izhoda iz teh zagat. Adoli suje strupa ženi v kavo. Ona tu vsili nekai svoje kave. On 'čaraj umre, njej pa nič ni, ker 3 močna ženska. Policijski tn-pektor (3. dejanje) ošteje mo-a, ker ni ubil Gerarda. kakor e oblasti javil v pismu, da ga io Gerard bi rad ušel v Mehi-co. Adolf bi rad ubil sebe. a ie preslab. Močna Nina spravi oba slabiča v posteljo in streže obema. Ploskanje. Za-
Najvčč priznanja je zaslužl-Lnura Adam kot gostobesed-a, silne ljubezni žejna Ni na. : lahkotno rešuje najtežje za-letke. Luigi Cimara je podal
Potem ko smo v našem dnevniku sprožili razpravljanj? o vprašanju nove centralne mlekarne v Trstu, so o tej zadevi začeli pisati tudi drugi tržaški časopisi in sicer «Corriere di Trieste«, «Giorr,ale di Trieste« in celo «Messaggero Veneto«. Tudi tržaški župan le na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta povedal — kot smo že javili — da bo občinski svet «na več kot eni seji« o tej zadevi podrobno razpravljal.
Pred dnevi pa smo se zglasili v pisarni Kmečke zveze, o kateri smo že javili, da je pri merodajnih oblastnih organih podvzela nekatere korake. Zvedeli smo, da se je Kmečka zveza obrnila pismeno na URAD ZA KMETIJSTVO IN RIBARSTVO PRI zvu, katerega je vprašala, ali se bo in kdaj se bo načrt za centralno mlekarno začel praktično izvajati; ali bo postopek za ustanovitev mlekarne takšen, kakrs; nega predvideva kraljevski dekret št. 851, ki je še vedno v veljavi: ali bo vodstvo centralne mlekarne poverjeno konzorcijem, ki jih predvideva čl-5 omenjenega dekreta in končno ali in pod kakšnimi pogoji je predvidena soudeležba tukajšnjih proizvajalcev mleka. Kmečka zveza je zahtevala tudi, da bi bila zastopana odslej dalje v posvetovalni komisiji,
NAŠI KMETJE ZAHTEVAJO SODELOVANJE PRI USTANOVITVI CENTRALNE MLEKARNE
Ali smo že pred praktično izvedbo gotovega načrta, prirejenega brez posvetovanja z domačimi proizvajalci mleka ? - Ali hoče - zavedajoč se svoje večine v občinskem svetu - občinski odbor postaviti občinski svet pred izvršeno dejstvo ?
katero predvideva čl- 10 omenjenega dekreta.
Urad za kmetijstvo in ribar-stvo pri ZVU je r.a to pismo odgovoril, da je po svojih strokovnjakih že večkrat dal negativno mnenje o morebitni ustanovitvi centralne ml karne v Trstu. Vendar pa še ni uradno obveščen o nikakršni tozadevni prošnji; pridržuje pa si obrazložiti razloge na tistem mestu, kjer se bo o načrtu razpravljalo; glede ustanovitve konzorcijev /,a vodstvo mlekarne in ostalih vprašanj Kmečke zveze pa da še ne more dati nobenega odgovora, ker pač o prošnji še ni uradno ot ščen.
Podobna vprašanja je Kmečka zveza postavila pismeno tudi tržaški občini; še posebej pa je KZ vprašala občino, ali tržaška občina predvideva
možnost, da bi sama neposredno vodila mlekarno kot to predvideva omenjeni dekret in ali občina predvideva izvajanje predpisov čl. 13 dekreta glede prepovedi uvoza in prodaje mleka, ki ne bi šlo skozi bodočo centralno mlekarno. Končno obvešča v svojem pismu Kmečka zveza občino, da bo ustanovitev centralne mlekarne v Trstu močno prizadela kmečko gospodarstvo cone A in da je zaradi tega potrebno skrbno preučevanje vseh vidikov tega vprašanja. Zato zahteva KZ, da „ tozadevni organi občine vprašajo za mnenje tudi Kmečko zvezo in sicer prej kot bi bil napravljen kakršen koli važen tozadevni sklep.
V zvezi s tem pismom je ob-I činski odbornik GEPFI, kate-
remu je, kot kaže, poverjena zadeva o ustanovitvi centralne mlekarne, poklical na razgovor predstavnike Kmečke zveze, ki jim je obljubil, da bo v prihodnjih dneh dal tudi vsa potrebna pismena obvestila, zlasti glede možnosti udeležbe Kmečke zveze v konzorciju za vodstvo mlekarne kakor tudi za njeno ustanovitev. Občinski odbornik Geppi je povedal, da je vso zadevo sprožila vciaška uprava na podlagi zahtev privatnikov, kj so zainteresiran: pri prodaji mleka s posebnim ozirom na to, da ameriški vojaki rabijo sedaj nasterizirar mleko iz Amerike, namesto Ge sar bi bilo bolje, da bi jih > mlekom oskrbovala bodoč-c centralna mlekarna. Dejal ;» dalje, da bo občinski odbor za devo še preučil in jo dal r.a
razpravljanje občinskemu svetu in da bo občina ščitila interese ne samo potrošnikov ampak tudi tukajšnjih proizvajalcev mleka, tudi če bi proizvajalci ne bi bili soudeleženi v konzorciju. Dejal je d.afje. da bi šla občira pri tem tudi tako daleč, da bi zahtevala za domač- mleko višjo ceno kot za mleko, ki bi t'a dobavljal n. pr. prof. Marzotto iz Padove, ki se je za bodočo tržaško centralno mlekarno ?elo zanimal in se še zanima.
Cepja>v beležimo vse to v prvi vrsti zaradi tega, da bodo naši ljudje, predvsem ' naši kmetovalci, ki so edini tukajšnji proizvajalci mleka, o zadevi podrobno obveščeni, si spričo .vsega gornjega dovoljuienio pripomniti, da se iz.iava občinskega odbornika Genpija ne strinia z odgovorom Urada za kmetijstvo in ribarstvo pri ZVU, jz katerega sledi, da je za to zadevo brez dvom naj-kompetenthejši organ anglo-ameriške vojaške uprave nasproten ustanovitvi mlekarske centrale, medtem pa nai bj bila po izjavah obč. odbornika Gep-pija prav ZVU tista, ki je zadevo sprožila^
(Nadaljevanje na 3. strani)
Uslužbenci IMAM a zapet delajo
Navodila zavarovancem, ki so med stavko potrebovali zdravniško pomoč ali soše bolni
Nn m\nn.vnpm zhnrnviinin	r,iv>7narl	....	      _
Na ponovnem zborovanju včeraj dopoldne so uslužbenci INAM-a v. Trstu zopet obravnavali položaj, ki je nasta! v zvezi s podpisom delovne pogodbe v Rijnu, kar je dovedlo delavce te ustanove v Italiji, da so včeraj zjutraj prekinil! stavko in zopet pričeli z. d» lom.
Večina zborovalcev se In končno odločila za to, da sc tudi v Trstu stavkajoči vrnejo na delo, in sicer danes 22. t. m., vendar s pridržkom, naj posebna komisija skuša uveljaviti prednosti za tržaške uslužben-sc s posredovanjem pri VU, o čemer sjno poročali že v včerajšnji številki Od danes zjutraj je torej v vsem svojem obsegu vzpostavljena zdravstveno skrbstvena služba pri gornji ustanovi, nikakor pa ni pričakovati, da bi tržaški uslužbenci dosegli kakršne kol) ugoditve v svojih zahtevah, dokler bo njihov položaj obravnavan z rimske perspektive.
» • *
Ob končani stavki uslužbencev INAM-a je krajevni sedež instituta izdal sledeča pravila katerih ne morajo interesenti držati z dnem. ko se ie stavka končala;
l Vsi tisti, ki so zavarovani za primer nesposobnosti dela. morajo predložiti potrdilo delodajalca, da so se zg časa znd nje stavke res vzdržali dela. a. Zavarovanci, ki so bili med
SLOVENSKO rvi /i ii (i n i\j it
GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V petek 24. t. m. ob gostovanje v dvorani v SKEDNJU z Nušičevo komedijo
„Sumljiva oseba"
Prodaja vstopnic «Adria-Express», Ul. F. Sč vero 5 b vsak dan od 8 ter od 16 do 18 in eno urs pred predstavo pri blaga)111 kina v Skednju.
Gledališče Verdi
stavko »poznani nosposobne za delo ter še vedno ne morejo delati morajo takoj na pregled h krajevnemu zdravniku S seboj morajo prinesli zdravniško spričevalo, s katerim je njihova nesposobnost ugotovljena ler izjavo njihovega rtcloriuja! ca, iz katere bo razviden oa tlim, ko so prenehali delali
3 Zavarmgnci, ki w> bili bol ni že pred stavko ali med »lav-ko in ki so - pričeli zopet delati, morajo poslati ali prinesti na sedež institlfta v Ul. Nordio 15, ooba »t 1 vsa potrebna zdravniška potrdila, in sicer-
a) zdravniško spričevalo n trajanju nesposobnosti za delo;
b) izjavo delodajalca u odsotnosti z deln-
c) vpisno knjižico
4. Zavarovanci ali njihovi sorodniki, ki so med stavko imeli stroške Za zdravniško ir, lekarniško pomoč, bodo lahko zahtevali povrnitev morebitnih stroškov na sedežu instituta v Ul. Nordio 15, soba žt. 6. V namen morajo imeti zdravniška potrdila o stroških in pravilno datiiano vpisno knjižico Tozadevni recepti morajo biti pravilno taksirani in opremlje-ni z žigom lekarn, ki so izdale zdravila. Roleg te.ga morajo biti naslovljeni na bolnikov,, ime in priimek ter imeti datum, ko so bili izdani,
Vse moreb!tme prošnje morajo biti predložene v rokih, ki jih določa zakon, pričenši z dnem, ko se je končala stavka.
E., Brieuxa v 3. dejanjih « hrošči«.
OBIŠČITE SLIKARSKO RAZSTAVO
Franceta Pavlovca
Vabimo vse ljubitelje u®* nin, da si ogledajo slikar5*, razstavo FRANCETA ’ LOVCA v galeriji iiScorP11’’ ne«. 15 izbranih del, ki J Pavlovec razstavlja, živo P* kazujejo njegovo vis®** umetniško vrednost. stava je odprta ob delaV'L kih od 9 do 13 in od 1* .j 20, ob nedeljah pa od do 13.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 21. marca 1950 se je ii stu rodilo 9 otrok, umrlo J oseb, porok pa je bilo 7. J_1II f-
POROČILI' SO SE: uradni?.
M»r!
Jurij Galassi in gospodinja Lf ja Quadranti, mehanik Kan°.^[1
ziani in gospodinja Pierina uradnik Albert Loi in
Albina Benčič, električar ‘"Jjf Flego in šivilja Genovefa K. r za, mizar Franc Pernarčič
  _______________ _	‘K
radnica Bianca Elsl, narednLl meriške vojske Jožef P. Ii«#
in	o rtKnfMi i n i d	Mariia
in gospodinja Marija jp mornariški kuhar Viktor CJ in gospodinja Elettra Pet"j# UMRLI SO: 421etni Valet®.# ša. 481etni Anton Vigim,.s*-■■*
ni Josip Vigini,_ 801etna^;j(i
Furlan, 721etni Eugen dni star Lucio Tirello. JrJ-rVi Franc Dominese, 551etni I‘ -f, cio Giassi, 471etni Viljem ro, 89letna Domenica Cerova1--Busan.
TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7600-770®-^ pirnati šterling 1540-1570, £ 663-666, telegrafski dola' g 672, švicarski frank U
156.50, 100 francoskih *rVit 180-182, avstrijski šiling
22.50, zlato 870.
i!l RADIO
JIIGOSL. CONE ...
(Oddaja na srednjih * 212.4 m ali 1412
SREDA 22. 3. 195*
6.30: Jutranja glasba: "pore
točila v ital. in objava 0jili 7.00: Napoved časa -. P 7,15.
■ K.
slov. in objava sporeda! tranja glasba 12.
Igrajo ......-----------------  —
čila v ital. in objava Jvp 13.00: Napoved časa - P
cim, in ob iotro rAACOlil)! žAll
anja giaaua.	rt*
12.00: Opoldanski	f£
rajo mojstri ritma; 12»*GflFj
I \r itol in Ahiava	•
slov. in objava sporeda; Kj#! romantične glasbene za« 5 *
13.45:	Gospodarski	rr?Ji-	tj
slov.); 14.00': Veseli kvintetlB
Pregled tiska in poročila j ' " '	tiska in P°r<*"
14.45: Pregled slovenščini
17.00: Pestra glasba: H-A litične aktualnosti (v ila Ritmična glasba; 18.00: *-4. ljudstvom (v ital.); 18-VU Ji bert: Kvintet postrvi JJ5. h 18.45: Poročila v hrvaščln^ftj Glasbena medigra; 19.15: * (/Jj
laoucua iiicuifcid, i^**-	«p-,,
v ital.; 19.30: Napoved čaajjL, ročila v slov.; 19.45: Iz istrskega okrožja; 20.15:
vi Čajkovskega; 20.30:
1950:	20.45:	Poje	Enrico ,.fcv.
21.00: Slušna igra (v	l(
Igra zabavni orkester: 7^'čf
1 ion io iiktacIauAAgl/ih, n3^ai3 .-t
ba: 23.00: Zadnje vesti, J? 23.05: Zadnje vesti v sl‘Vjot*« Jutrišnji snored: 23.15: ,3«: kratka nočna glasba; ključek
KINO
Rossetti. 21.00: Ig-ralsK» _|Ustl Carlo Dapporto-Elena	,
Excelsior. 16.30: «Mar«ie 'gt1 iFeniceMlUO: «Moraš b|tflonta',,|
James Stevvart, Jean r ot()K Filodrammatico, 16.00;^,
gori«, Van Johnson,
V- '
d
orni
Alabarda. 16.00; ((Dolg°crG^:
vanje« Lana Turner. Garibaldi 13 00 «Vro** .
(jf
G. Raft.	,
Ideale 15 30: «Trubadur 1 jeva opera.	jot3*
Impero. 15.45: »Krvava
romanu Blasca Ibah®23^*,
halia. 16.00: ((Ljubezen1 wy dočnosti« Barbara s rl3sPl Viale. 16.00: »Udarec m
udarec«.
Vittorlo Veneto. I6°0:
plamenih«.
«0‘0'
deKliC2
Adua. 15.00: ((Morske ga Armonia. 15.30: .TrlP^ 0^ Yvone de
ca»,
Brent
Azzurro 16.00: •‘^.ff^ijedJ5 Belvedere 16.00: s-L	\
man«, Spencer 'FrJjot{0&> «Ob morju«. 15.00:	d
M Gorkega«.	,	M'
Marconi. 15.30: «Kr Dolores del Rio. 1nn,t«' Massimo. 16.00 «Sa .^t. Novo Cine. 15.30: «W>	f
jVerUftan*
Danes ob 20.45 priredi i£raj2 družina Adani-Cimara-Tofano »L
Maj#
Ivana Stubel, por. Tibaldi, J:
ni Tac i n \7iorini	.	*	'I
Odeon 15.30:	.	dji
Radio. 15.30: «Sron> rada«.	,	.-hund	%<•
Savona. 15.00: “V®* i? coskem kraljev* ■	^	p
ciai
las
•»i
S
S
H]
JftA;
toh
Colman. . „„ si® Sv. Vid. 16.00: Stok®,
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. ■ TEL. 70
Plenum ZPP koprskega okraja
maš program je program dela
ki nakazuje težko pol vsakdanje borbe za njegovo izvedbo
V nedelj:o je bil v mali dvo-an' koprskega gledališča o-'«ajni pl.2,n,um ZPP. Na ple-50 dele»ati pregledali do *®j izvršeno delo, pomanj-'Uvosti in si začrtali nadali-n>e naloge.
Takoj po otvoritvi je v iiine-u okrajnega komiteja ir. SILF Pravil plenum tov. Petek, ki Je Poudaril, kako sg vsi deloval ljudje pripravljajo s tekmo-nKm za prihodnje volitve. P&rtai je_ da KP vid(j v ;tpp organizacijo, ki se je ved-jjin se še bori za nadaljnjo .jtoev ljudake oblasti. Ta S#m partizanov m velike ^‘iestacije v Škofijah, v Ma-■™gah, Novi vasi in pri Sv.
bodo odgovor na vse ob. .vunje, ki prihaja iz c o te A.	1
Predsednik okrajne ZPP lov. °rbvič je nato podaj politič-Poročilo, iz katerega povze-glavne misli, j^rtizani Julijgke krajine so ‘polnili
svoje naloge. Naravno *, da je naša borba zaradi jg ^Pisnih in političnih raz-,s°v Predvsem Pa zaradi ob-0Ja treh narodnostnih skupin Pkla svoj revolucionarni in aPredni značaj iz oborožene j/J'* v Jugoslaviji. 2e zaradi ga, ker sta bili dvP od treh ^adnostnih skupin, slovenska a r*rVatska neposredno povedi11 z življenjem jugoslovan-l harodov, se je oborožena fba v Julijski krajini začela kapitulacijo fašistične os« ' ^a lx)rba ie ustvarila » za prYO splošno ljudsko ... k* takoj po kapitulaciji Ita-> 8. 9. 1943. Te vstaje se je b\m!?Ci*arn° udeležilo vse de-ro^° ^:Uctetvo ne glede na na-^n osvobodilo vso po-J'ho razen večjih mest T1-Rek0 in Pulja.
»Da iebi buržoazni državni i>1Jja'I je ostal brez oblasti, na->W nie”a P« so v vsakem nastali organi ljudsko
si?aia vojska, ki ie bila so-de ni del Jugoslovanske arma-I ’ »e je vedlno bolj oboroževa-jtj8' izpopolnjevala ter se pri. K35la na končni obračun z in fašisti in z morebit-jtM>oizkusi buržoazije, ki si (J^kušala s CLN ustvarjati i(f, ljudskimi množicami vi-j0 ''-dolžnosti, da bi tako lah-k°*tai nedotaknjen njihov dr-aparat tudi po nemškem
"»azu,
. Naše osvobodilne 0°rbe ne morejo žaliti
k ^ravilna irl dbsledna politič-ki jo je začrtala naša FJtmnistična partija, katero so jPejeli in usvajali borci in vse ™dske politične organizacije, peg tega še brezkompromisna ‘fba proti sovražniku, ata do. ožli zasluženi uspeh in popelji osvoboditev- vse pokrajine 1,1 Trsta ob pomoči IX. korpu-'n IV. arjnije JA. S tem je ??ri državni aparat dobij konč-"darec, nova ljudska oblast j? je prevzela po vseh vaseh Atestih oblast v svoje roke. veliko je bilo govorjenja v J?81 o «resistenzi», kar naj bi naša narodnoosvobodilna Ro vsem, kar smo prej
M
•ta
is, u, pa je očitoo, da ie na-'IL^esistenzai). ki gr. dajejo ^gftforniistj naši slavni osvo-borbi, žalitev za borbo JpJn za nas, ki smo v njej g&ali. To pomeni še nekaj: ^iL^rmisti niso razumeli foL in pravega pomena obo.
3|^ ^ K—.1— -1 -1------------- 1;—3
■ borbe delovnega ljud-
y,
s0 Papirnate obljube | eh, za
s.	...	.	smn	in*
*Vn/ program SILF
volitev v °dbore postavlja tudi Se kot vse ostalo de-
da bi hoteli pričeti z rušenjem tega, kar smo že napravili, jutri pa. da bi začeli to vprašanje tako reševati, kot ga rešu-jejo Scelbovi policijski agenti v Italiji, ki streljajo na poljedelske delavce. Tega naši ljudje ne bodo nikc-l; dovolili, še manj pa mi partizani. Naš kmet je dobil zemljo po pravici in mu ni bila darovana, zato mu je ne bo nihče jemal To naj si dobro zapomnijo socialisti in tudi vsa reakcija v Trstu.
Ne vedo, kaj je nacionalizem
Vidimo, da je Fonda v bistvu proti agrarni reformi, le da se tega ne upa odkrito povedati. Dalje govori tg «sooialist», da se bo bo-ril proti napadom laži. komunistov slovenskega in hr-vatskega nacionalističnega kova. Ali je to nacionalizem, če hočemo popraviti žalostno stanje Slovencev i-n Hrvatov, ki so ga imeli pod Italijo? Tu ti «socialisti» ne bodo našli argumentov. Našli jih bodo le pri provokacijah nekaterih italijanskih šovinističnih profesorjih in učiteljih, ki so zapustili svoja službena mesta zato, da bi mogli govoriti, da mi zapiramo italijanske šole. Našli jih booo t.udi pri drugih podobnih provokacijah, do katerih mora mo biti zelo budni.
Mi želimo bratstvo in enakopravnost, zato iskreno podpira-mo kulturo vsake narodnosti brez razlike.
Pojasnjevati moramo ljudem, kaj se skriva za programom «socialistov»
Se nekaj ne gre v račun tem ((socialistom)). Pravijo, da se bodo borili proti krivicam, ki jih prizadevajo ljudski odbori prebivalstvu. Vidimo, da jim ne gre za borbo proti napakam birokracije i-n nepravilnosti, ki jih povzročajo posamezni organi ljudske oblasti. Naši ljudje se bodo vedno borili proti nepravilnosti posameznikov brez vsakega strahu, — toda naši ljudje vedo, da so posamezniki en0 — ljudska oblast na drugo Socialisti jemljejo v zaščito razne trgovce, ki nimajo več tistih izkoriščevalskih položajev, kot so jih imeli bivši lastniki bark. veleposestniki ln razni drugi špekulanti, ki so bili celo pred sodiščem. Mi partizani se bomo odločno borili proti takim prevaram. Naša naloga je pojasnjevati ljudstvu, kaj vse se dkriva za programom teh ((socialistov#.
Naš program je prograjn dela, ki nakazuje težko pot vsak danje borbe za njegovo izvedbo Naj program nakazuje edino resnično in objektivno možnost, kako dejansko doseči blaginjo i-n srečo
Organizacijsko
poročilo
Sledilo je organizacijsko poročilo, katero je podal tajnik ZPP. iz tega poročila povzemamo naslednje podatke: Plan, ki smo si ga zastavili za letošnje leto, je plan dela. Smatram za potrebno, da danes pregledamo nekatere točke ter na podlagi tega ugotovimo ko liko smo že napravili in kai imamo še napraviti. Do sedai smo od 80.500 prostovoljnih ur napravili že 9687 ur. Vem, da je bilo izvršenih veliko več prostovoljnih ur, toda ker nam baze ne pošiljajo rednih porote ne vemo. Do sedaj okrajne'*mo imeli 56 množičnih sestan-
kov, postavili smo spominsko ploščo padlim borcem-Koprča-nom v Kopru, spomenik v Pomjanu je skoraj dokončan. Imeli smo tri kulturne prire ditve, uredili in opremili sedem sedežev ZPP, reorganizirali mestni odbor v Izoli, ki je bil zelo pasiven in ustanovil' frontno brigado.
Pri dosedanjem delu so se najbolj izkazale baze Babiči, Šmarje, Pobegi in Dekani. Izvršiti moramo v tekočem letu še 76.800 prostovoljnih ur, postaviti 14 spominskih plošč in 9 spomenikov. Zveza borcev v našem okraju šteje danes 1.600 članov.
Naša današnja borba ni nič manjša kot je bila NOB. Zavedati se moramo, da se borimo za našo neodvisnost, za utrditev naše ljudske oblasti, za izvršitev našega gospodarskega plana, ki je temelj boljše bodočnosti. Vse to bomo izvršili samo z zavednim in doslednim delom. -Pri vsem tem stojijo danes pred nami volitve. Tudi tu moramo biti pri pripravah v prvih vrstah ter pobijati vse reakcionarne poizkuse rušenja naše enotnosti. Naša dolžnost je pomagati pri vseh množičnih sestankih, pri krasitvi in pripravah volivnih dvoran, tako da bo dan volitev imel res značaj praznika in zmage, kot ga še nismo imeli do sedaj.
Obema referatoma je sledila živahna diskusija, v kateri so bivši borci v glavnem obravnavali enoletni plan in bližajoče se volitve. Ob zaključku so bili sprejeti naslpdnji sklepi:
1. ZPP bo enotno nastopila na upravnih volitvah v okrajne ljudske odbore, ki bedo 16 aprila 1950 v okviru SILF ter zastavila vse svoje sile za izvedbo njenega programa.
2. ZPP bo napravila vse, da bo enoletni gospodarski plan izveden stoodstotno. Pristopila bo k mobilizaciji delovnih sil v frontne brigade. ZPP bo sestavila tudi bazne brigade za prostovoljno delo pri gradnji zadružnih domov in vseh drugih objektih krajevnega značaja. Nudila bo pomoč vsem tovarišem, ki bodo odšli v frontno brigado za dobo dveh mesecev.
3. Za 1. maj bodo partizani
tekmovali na vseh področjih gospodarske in kulturne dejavnosti. Skupno bodo nastopili v povorki in dali vso pomoč, da bo proslava čim bolj uspela.
4. Vse borce in aktiviste, ki so sodelovali v NOB a še niso vpisani, bo pritegnila v svoje vrste.
5. ZPP bo nudila vso konkretno pomoč invalidom, vdovam, otrokom padlih borcev in aktivistov s tem, da jih bo poslala na tečaje, kjer se bodo usposobili za upravljanje takih del, ki bodo odgovarjala njihovim močem.
6. ZPP bo postavila spomenike in spominske plošče povsod, kjer so padli borci in aktivisti.
7. Izpopolnila in uredila bo administracijo okrajnega odbora.
8. Okrajni plenum ZPP napoveduje v vseh zgornjih sklepih tekmovanje ZPP bujskega o-kraja.
Glem
V enem dnevu 312 ur
prostovoljnega dela na čast volitev
V soboto zvečer smo imeli množični predvolivni sestanek, katerega so se udeležili vsi vaščani. Na sestanku smo se pora zgovorni; o bližajočih se volitvah, o tekmovanju in o enoletnem planu. Izvolili smo kandidate in njihove namestnike. Istotako so bili predlagani volivni odbori. Starejši ljudje so povedali, kako je bilo pod Italijo, ko so morali voliti očitno z da ali ne. To so bile nedemokratične in teroristične valitve, so dejali.
Na sestanku smo sklenili, da bo vsak volivec napravil šest ur prostovoljnega dela, štirje vaščani pa bedo dali na razpolago vozove in vprežno živino za prevoz kamenja in zemlje.
V nedeljo smo sklep takoj izvršili. Na delo je odšlo 42 Članov množičnih organizacij, pionirjev in tudi nad 70 let starih ljiudi. Tudi ti hočejo pokazati, da so pripravljeni pomagati po svojih močeh za izvedbo našega enoletnega plana. Naložili smo in prevozili 32 metrov kamenja in nakopali 10 metrov -zemlje.
Baredi
Novi odbor prosvetnega društva
Tudi pri nas v Baredih smo oživili naše prosvetno delovanje. Tako smo sklicali občni zbor Prosvetnega društva ((France Prešeren«,
Dosedanjih' neuspehov je bilo krivo predvsem to, da smo imeli v odboru prosvetnega društva nekatere člane, ki so prevzeli samo funkcijo, toda za delo se niso zmenili, oziroma so ga še zavirali. Na vsak način niso izpolnjevali svojih društvenih dolžnosti. Glede na to smo zamudili brez potrebe precej časa, v katerem bi prosvetno društvo pri aktivnih članih odbora doseglo vsekakor več, kakor pa je.
Tako smo popolnoma spremenili odbor in izvolili tovariše in tovarišice, katere poznamo kot vestne delavce in od katerih pričakujemo, da bodo dali našemu prosvetnemu gibanju nove pobude. Za predsednika je bil izvoljen Božič Josip, tajnik bo Tutjak Manfjan, blagajnik je sedaj Čerin Viktor, medtem ko bo knjižničarka Barbo Elda in član odbora Tuljak Silvan.
PRESKRBA
Razdeljevanje živilskih nakamic
Tajništvo Istrske banke d. d. v Kopru objavlja sledeče obvestilo:
Nadaljnja razdelitev živilskih nakaznic za april 1950 se vrši pri Istrski banki d. d. v Kopru za okraj Koper takole:
1. V sredo 22. marca od 8. do 12. ure za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru v Izoli in Portorožu.
2. V četrtek 23. marca od 8. do 12. ure za krajevne ljudske odbore, ki so vložili zahtevnice pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru.
3. V petek 24. marca od 8. do 12. ure za vse ostale predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru.
4. V soboto 25. marca od 8. do 12. ure za podjetje »Edilit« in nOmniaa v Kopru.
5. ponedeljek 27. marca od 8. do 12. ure za vse zamudnike.
Občni zbor
Kmetijske nabavno prodajne zadruge v Kopru, r.z. z o.z.
Na podlagi člena 18 zadružnih pravil sklicuje Kmetijska nabavno—prodajna zadruga v Kopru II. redni letni občni zbor dne 26. marca 1950 ob 8. uri v mali dvorani gledališča v Kopru.
Sv Lovrec
2000 prostovoljnih delovnih ur
v predvolivnem tekmovanju
Takoj ko so ljudje tega kraja zvedeli, da je okrožna skupščina izdala odlok o razpisu volitev v okrajne ljudske calbore, so se na sestankih začeli razgevarjati o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z volitvami in o enoletnem planu.
Na teh volitvah bodo že drugič po osvoboditvi izbrali svoje najboljše in najbolj delavne člane za voditelje.
Množične organizacije so na sestanku sklenile, da bodo do dneva volitev dovršile z uspehom 5 tečajev za nepismene, diletantske skupine pa bodo imele 5 kulturnih predstav. V predvelivnem tekmovanju bodo napravili 2000 prostovoljnih ur.
Predavanje in simultanka
velemojstra M. 1/idmaija v Portoroža
Profesor dr. inž. Milan Vidmar, ki je včeraj odigral v Kopru simultanko proti 30 nasprotnikom, bo danes v Portorožu ob 18. uri predaval in ob 20. uri odigral simultanko proti 30 šahistom iz Pirana in Portoroža. Obe prireditvi se bosta vršili v veliki dvorani Palače Hotela. Naslov predavanja
je: SAH V ZADNJIH STO LETIH.
Profesor Vidmar je odličen predavatelj. Njegovo predavanje bo poljudno in brez dvoma zelo zanimivo, kajti kdo naj bi vedel več povedati o razvoju šaha v zadnjih 100 letih kakor on, ki je skoro 50 let spremljal svetovno šahovsko dogajanje.
Na Trgu Brollo je izredno živahno delo. Te dni no delavci komaj odpravili jarke stare kanalizacije. skopali že nove in položili vanje betonske cevj in že so odstranili na pločnikih okoli cerkve in stavb okoli trga položene kamnite škrli. Trenutno je navoženega polno drugega gradiva, ki ga bedo uporabili pri ureditvi tega velikega’ prostora. Ne vemo tečno, kako je zamišljen ves načrt, vsekakor bo tr° moderniziran in olepšan. V glavnem pa bo vsa okolica Trga Brollo pridobila v higienskem oziru, da ne govorimo o njeni bodoči zunanjosti.
Pri delih na trgu so močno sodelovali nači prostovoljci. Tako je zadnjo nedeljo 19. marca mrgolelo prostovoljcev z nalogo. da morajo biti vsa dela dokončana do 1. maja. Dela se je udeležilo 43 prostovoljcev, ki so napravili 129 delovnih ur.
Vredna vs£ pohvale je Bila skupina Hribarja Ivana, ki je v 45 urah naložila v samokolnice in odpeljala 30 m daleč 29 kubičnih metrov gramoza, kar bi znašalo pri normalnem delu 87 ur. Tudi skupina Tineli se je dobro odrezala, saj je v 9 urah izkopala 113 prostornih metrov| starega pločnika.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32
TOČKE SPORAZUMA
med delavci in delodajalci v tovarni olja v Tržiču
Kot smo že v včerajšnji številki našega lista poročali, so se na ministrstvu za delo v Rimu vršila pogajanja za odpravo spora, ki je nastal v tovarni za olje v Tržiču med delavci in delodajalci.
Sporazum, ki so ga dosegli v nedeljo zjutraj ob 2, in sicer po devetih urah neprestane diskusije, v kateri so sodelovali različni predstavniki ministrstva, goriške-ga urada za delo, tržiške tovarne olja ter sindikalnih in industrijskih organizacij obsega sledeče točke:
1. Normalno stanje se v tržiško tovarno olja povrne v ponedeljek 20. marca ob 8. uri,
2. V ponedeljek 20. marca, v torek 21. in sredo 22. bo vodstvo podjetja ob prisotnosti notranje komisije v tovarni pregledalo stroje, surovine, proizvode in morebitna izvršena dela.
3. S pričetkom 23. t. m. bodo delavci delali na sledeči način: a) polovica delavcev bo delala v izmenah po 24 tedenskih ur, in sicer dva tedna zaporedoma, medtem ko bo druga polovica ta čas nezaposlena; b) v naslednjih dveh tednih bo delo prevzela druga polovica delavcev pod istimi pogoji kot prva; c) Delo pod takimi pogoji ne sme trajati dalj kot do 31. maja 1950.
4. Osebju, ki bo prenehalo z delom 15. maja, bo podjetje izplačalo poleg že določenih dajatev in doklade za starost in odpustitev, še izredno doklado v znesku 50.000 lir za moške in ženske družinske
KINO
VERDI. 17: ((Nepremagljivi Mc Gurcko, in variete’.
VITTORIA. 17: ((Zemlja se tre-se».
CENTRALE. 17: ((Zločin brez greha«, L. Young.
MODERNO. 17: ((Madam Sans Gene«. M. Esconde.
EDEN. 17: «Prehod na Hong-Kor.gu«, M. Douglas.
poglavarje, 30.000 lir pa za mladoletne in ženske, ki niso družinski poglavarji,
5. 15, maja 1950 bodo ponovno preučili stanje v podjetju na o-snovi proizvodnih zahtev in mož. nosti zaposlitve nove delovne moči. Nadalje bo podjetje dokončno odpuščenim delavcem plačalo vsote odgovarjajočo 10.5 delovnih ur, katerim bo dodalo 2000 lir tedensko za družinske poglavarje, ki so poglavarji 4članske družine, in 1500 lir vsem drugim družinskim poglavarjem s tričlansko družino.
Seja občinskega odbora
Podžupan odv. Devetag je zaradi županove odsotnosti,ki je po službenih opravkih odšej v Rim, predvčerajšnjim zvečer predsedoval seji občinskega odbora. Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o nekaterih manj važnih vprašanjih; v zvezi z občinskimi delavci pa je odbor sprejel sklep, da jim nakažejo predujem na račun bo dočih poviškov. Poleg tega so sklenili, da bodo za petek 24-t. m. ob 20.30 sklicali izredno sejo občinskega sveta, na kateri bodo nadaljevali z razpravljanjem o vprašanjih, ki so bili r,a. dnevnem , redu prejšnji teden. Seja -bo v dvorani deželnih star.ov na gradu.
IZPREP SODIŠČA
Uspel lov na nočnega tata
Leta 1947 je Giusti Alojz iz Turjaka, ki je bil dalj časa brezposeln, odšel v Jugoslavijo iskat dela in zaslužka. V svojem rodr.em kraju je pustil družino in pičlo podporo za brezposelnost, ki jo je prejemal od občine. Ko je odšel,, se je dnevno zglasila na občinskim uradu za podpis, ki je potreben za prejem omenjene podpore, njegova sestra 27-let-r.a Giusti Marija, ki je občinsko uradnico prosila, naj sprejme njen podpis, ker brat ne
Razglas Delavske zbornice
oh zahljučhu spora v tržiški tovarni olja
Po 47 dnevih herojske borbe so delavci tržiške tovorne olja uklonili nepustljivost tovarnarjev, do česar jih je privedla samo morala ljudstva, ki se je strnjeno z delavci borilo proti odpustom.
Za delavce, zaposlene v večjih tržiških industrijah, ki se sedaj nahajajo v res težkem položaju, in za vse ljudstvo je ta zmaga pokazala bolj kot kdaj koli jasen cilj delavstva in pot. do rešitve vseh Problemov.
Delavska zbornica se v imenu delavcev trž.iške. tovarne olja zahvaljuje vsem delavcem. trgovcem, rokodelcem in prefesionistem naše pokrajine in jim priporoča, naj ostanejo vsi enotni in solidarni v obrambi proizvodnje in dela. iz česar izhaja blagostanje naše pokrajine
Po rešitvi spora, ki je nastal med delavci in vodstvom tržiške tovarne olja, se odbor za solidarnost v Gorici zahvaljuje vsem, ki so s svojo solidarnostjo izkazali svojo tenkočutnost do pravične borbe
tržiških delavcev. Obenem pa sporoča, da se je sper srečno zaključil in da so se delavci ta teden vrnili na delo
Poroto Pnslržka v Pevml
V nedeljo popoldne je igralska družina iz Podgore že drugič ponovila komedijo v treh dejanjih «Postržek». Zaradi praznika vseh Jožefov in Jožic in lepega vremer.a, ki je privabil v naravo skoraj v§e prebivalstvo, se predstave ni udeležilo največje število ljudi. Igralci so podali zelo lepo igro, ki je zlasti v drugem in tretjem dejanju dosegla lepo stopnjo popolnosti.
Ni utegnil povečerjati
Včeraj si je Gasparini Stefan iz Ločnika, ko se je zvečer vrnil z dela, hotel pripraviti večerjo. Da bi prej prišel do zaželene jedi, je nalil na suha drva v štedilniku nekaj petroleja in prižgal vžigalico.
Toda čim se je vžigalica dotaknila tekočega goriva je iz štedilnika planil velik plamen, ki je Gasparinija osmodil po obrazu. Tako so nesrečnega delavca odpeljali s praznim želodcem v bolnico, kjer se bo moral zdraviti mesec dni.
Noga pod vozičkom in drobec v očesu
V podgorski predilnici se je včeraj ponesrečil 19-letni vec Giancarlo Simone iz Ul. Morelli 14. Simone ie s stopalom desne noge prišel pod kolo železnega vozička, ki mtr je prizadel lažjo rano. Odpeljali sc ga v bolnico Brigata Pavia, kier so mu stopalo obvezali in ga nato odposlali domov.
» * &
Pri delu je delavcu 50-letne-mu Alfredu Culotu iz Ul. Bla-serna 16, zletel v desno oko železni drobec. Culot se je takoj zatekel v občinsko bolnico Brigata Pavia, kjer so mu nemudoma izvlekli drobec in mu tako rešili oko.
more osebno Driti zaradi bolezni. Tako se je ta prevara vlekla nekaj več kot mesec, dokler ni prišel na občinski urad preglednik Socialnega skrbstva in ugotovil, da se na uradu za brezposelnost sprejemajo še vedno podpisi Giu-stija, ki je že pred časom odšel v Jugoslavijo. Funkcionar socialnega skrbstva je uradnico 22-letno Collavini Mariso in Marijo Giust; kratko malo prijavil zaradi sleparstva sodnim oblastem. Včeraj sta se morali obe zagovarjati na goriškem kazenskem sodišču, in sicer prva zaradi obtožbe potvarjanja bratovega podpisa, ih Col-lavinijeva ker je sprejemala potvorjene podpise in omogočila Giustijevi prejeti od socialnega. skrbstva podporo v zhesku 6.834 lir.
Sodišče je Giustijevo spoznalo za krivo in jo obsodilo na 10 mesecev zapora, 4000-lir glo. be in poravhavo sodnih stroškov- Kazen so ji odpustili na podlagi odpusta. Collavinijevo pa so popolnoma oprostili zaradi nastale amnestijo
Pšenica je dozorevala, ko...
Lanskega leta, ko je pšenica dozorevala, so tatovi večkrat obiskali posejana polja, ki so dela- last zemljiškega posestnika De
Dottcrija v Starancanu pri Ročkah. V enem mesecu so skupno odnesli s teh polj okrca 20 stotov pšenice. V noči 29. julija pa je De Dottorijev poljski čuvaj 54-lctni Blason Jožef. ki ie bil že naveličan ne-prenehnih tatinskih obiskov, sklenil, da bo na tatove počakal za začasnim skladiščem tik polj. kjer ie bila vskladiščena komaj požeta pšenica. Okrog ene popolnoči se ir pritihotapila do skladišča neznana senca. Blason ie prišlecu velel, naj dvigne roke, in naperil proti njemu samokres. Toda senca se
je nenadoma sklonila, zagrabila za kol, ki je ležal na tleh in že zamahnila proti Blasonu. Toda ta. da bi tatu ustrašil, je sprožil samokres v tla in ga nehote ranil v neto leve noge. Tako je prišel tat na dan. Slo je namreč za 57-letneea že večkrat kaznovanega Modestija Aloiziia iz Ronk. Zadeva je prišla takoi na uho orožnikom, ki so Modestija aretirali zaradi tatvine. Blasona pa, ker je tatu ranil- Po dolgih poizvedbah in zasliševanjih je prišlo na dan. da je Modesti odnesel iz skladišča De Dottorija že več stotov pšenice in jo prodal svoiim sosedom ali 28-letni Feosetistovi Margariti in njegovemu očetu 58-Ietnemu Dorigo Alojzu. Tako je ta dogodek spravil pred sodne oblasti Modestija zaradi tatvine, čuvaja Blasona z.aradi poškodbe Modestija. Doriga in Feoseti-stovo pa zaradi kupčije pšenice tatinskega izvora. Modestija so obsodili na 1 leto. 7 mesecev, in 15 dni zapora ter 13.500 lir globe. Blasona so oprostili, ker da je samokres sprožil v samoobrambo, Doriga in Feosetisto. vo so oprostili, ker nista zakrivila kaznivega dejanja. Sodišče je nadalje odredilo odpust kazni Modestiiu in to ha podlagi1 vladne odredbe z dn^ 23. decembra 1949.
liu-dst'
Zgovorne
Vo našega
okrožia Tu
naloge o
pravice, ampak
k«r	-
H e,.SSrr>° za formalno lzvr-
NvsLVT’e
,%u	zato, da volivec ve,
>Vr, a.SVoi Slas i" kaj pri Vo!	izvoljenih delegatov
„%i na<ialjnj,j_ razvoj ljudske ;azv°i ‘n dvig gosp» jj^.fenujS s lem izboljšanje
- Pogojev delovne ga k i3omenijo te volitve l.Va.0rak naprej, katerega & y. zavedati vsi delovni V>; L ® volivci morajo ve sajji L,	voliti	Za	SIL*
n«	PtiBnb it ve,	ki so
oblast,
nacl fašizmom
S2"'»"
da
in in> volijo za- svo ki je osnovn* ftnu razvoju na poli in srečnejše
lePše
r$L^^°rma>> agrarne r°ie in socialisti
‘Ne BK.°8ram SILF
°bljube
kot jih sre-
'iejirok in’en°vanih za-
<t ‘n takoTjah in tiiš«.. v i» . ,.*menovanih
t*ko tu l1*1 okrai n*in'
JO so-
Podobnim v
S*^littba^i 0pehariti ljud % * d0Jna "‘jn zavesti vo. j tVof0 b. ^ Jkimi frazami.
ja	gr®in	T1Sti	vnesli
""stvl'' oz6 b zoružitev T---
zaščito itall-
i terpen- agrarnp r„ ®bt Vse to? To,
(Nadaljevanje z 2. strani)
Toda, medtem ko Geppi predstavniku Kmečke zveze ni vedel nič kaj več povedati in je podrobnejši odgovor na pismo KZ šele obljubil, pa čita-mo v demokristjanskem vedno «zelo dobro obveščenem« glasilu «GIORNALE Dl TR1ESTE« da je načrt za ustanovitev centralne mlekarne če na ((gotovi poti realizacije« ter da je doseženo financiranje s strani ERP-a, financiranje ki bo dokončno določeno prav v teh dneh v — Rimu! Omenjeni dnevnik ve tudi povedati — kar je pri zadevi morda najbolj važno — da so tudi pogajanja med občino in zainteresiranimi privatniki pri-la že v zaključno fazo! O pogojih in o imenih teh zainteresiranih privatnikov sicer demakristjan-sko glasilo, t. j. glasilo tistih, ki imajo danes v 3Vojih rokah tržaško občinsko upravo, previdno molči. Brez dvoma pa gre tu med drugimi tudi za tistega grofa Marzotfa, ki ga ie omenil občinski odbornik Geppi ali pa morda za celo vrsto podobnih grofov in veleposestnikov lZ Furlanije in Benečije ali pa še od mnogo bolj daleč... Z naše strani smo zvedeli. da je bil grof Marzotto pred enim mesecem v Trstu, kjer si je ogledal industrijsko cono v kateri naj bi se bodoča mlekarska centrala zgradila.
Dalje omenja list, da bo morala tržaška občina vršiti ne samo nadzor nad mlekarno, temveč da bo morala biti tudi soudeležena v upravi; dalje, da obstaja predlog za zgradi-
Naši kmetje zahtevajo sodelovanje pri ustanovitvi centralne mlekarne
tev mlekarne ob novi avtomobilski cesti Sv. Sava — križišče Zavije — Domjo. Demo kristjansko glasilo je lahko izvedelo tudi za razne podrobnosti o graditvi sami in sicer: z gradnjo se bo lahko zače-lo takoj po odobritvi načrta; gradnja bo trajala okrog 9 mesecev, delalo bo okrog 120 delavcev; v mlekarni sami bo zaposlenih okrog 50 ljudi, količina mleka, ki ga bo mlekarna razdelila, bo znašala okrog 300 hektolitrov dnevno, za kar bo potrebno okrog 150.000 steklenic.
Zadnja številka ((GOSPODARSTVA«, slovenskega štirinajstdnevnega gospodarskega lista, pa objavlja zelo zanimiv članek pod naslovom ((GRADNJA TRŽAŠKE MLEKARNE LAHKO PRIZADENE DOMAČE KMETIJSTVO«. Iz članka posnemamo sledeče podatke:
«ERP bo financiral 40-50 odst. potrebnih investicij; glav-n; viri dobave mleka so danes v italijanskih pokrajinah Videm (dobavitelj «Consorzio Latterie Friulane«) Treviso (dobavitelj CRT) in Benetke (PLIP). Statistika o krajevni proizvodnji mleka je zelo pomanjkljiva, lahko pa se računa, da ni večja od 140-150 hi.
dnevno, doseže pa v nekaterih letnih obdobjih tudi znatno večjo količino, ki jo proizvaja okrog 1200 po večini manjših živinorejskih gospodarstev. Raznažalk mleka j(. v Trstu 500 do 600. ki obiščejo dnevno o-krog 10.000 in več tržaških družin ter oskrbujejo na ta način z mlekom do 20 odst. tržaškega prebivalstva. Cena mleka na podeželju se vrti okrog 50 lir za liter, v potrošnji pa 70-73 lire. Furlansko mleko plačujejo uvozniki po 47 lir za liter, cena od grosista da prodajalca znaša 57 lir, ki pa zaradi konkurence pade tudi na 55 lir. Strelki za prevoz iz beneške ravnine v Trst znašajo do 1.50 lir za liter, vredmcat vsega mleka, ki ga porabi Trst prekaša 1 milijardo lir letno, od česar odpade okrog 270 milijonov lir na domačo proizvodnjo.
Članek končno pravilno poudarja, da je treba vprašanje gradnje mlekarne rešiti tako, da se ne prizadene domača proizvodnja, katere stroški so pri nas zelo visoki in se ne dajo primerjati s stroški v ositalih predelih, ki dobavljajo mleko Trstu, ker mora naš kmet u-važati po visokih cenah vsaj
četrtino potrebne krme. Te večja stroške so doslej naš; živinorejci krili s tem, da so si priborili večji zaslužek*z neposredno dobavo mleka potrošnikom, pri čemer je treba poudariti, da je to mleko tudi boljše kakovosti.
Zato je nujno, da predstavniki naše živinoreje soodločajo Dri ustanavljanju bodeče centralne mlekarne v Trstu. Članek poudarja da obstoji nevarnost, da v tukajšnjo proizvodnjo mlleka^ in v trgovino z n-im posežejo tuj; zasebni kapitalisti izven Trsta.
Iz vsega, kar smo razložili, nujno sledi sledeča zahteva, ki je edina v interesu naših kmetovalcev:
Zastopniki naših kmetov, ki so po večini organizirani v KMEČKI ZVEZI, morajo sodelovati v omenjeni komisiji za ustanovitev mlekarne in obsojanje vredno je dejstvo, da se o načrtu razpravlja in da je načrt že skoro pred praktično izvedbo, a da se merodajni organi že ves ta čas t. j. že več kot eno leto niso spomnili vprašati za mnenje tistega, ki je pri nas z ustanovitvijo mlekarne ŽIVLJENJSKO zainteresiran, t j. predstavnikov naših kmetov!
Upravičeno sumimo, da bi hotela na ta način demokristjan-sko - socialistično - republikanska tržaška občinska uprava postaviti občinski odbor s svojim načrtom pred izvršeno dejstvo v svesti si svoje večine v občinskem svetu samem!
K članku v «Gospodarstvu» smo prejeli še naslednji komentar:
Predr.je mnenje gospodarskega lista je vredno upoštevanja. Želeti bi bilo, da bi morda o vprašanju še razpravljal. Med tem beležimo mnenje drugih: v «Messaggero Veneto« n. pr. je priobčil neki dobro poučen avtor podoben članek, ki izzveni proti načrtu osrednje mlekarne v Trstu, toda problem je osvetlil z druge strani kakor avtor v »Gospodarstvu«. Clankar r.amreč dokazuje, da se po nekaterih mestih v Italiji osrednja mlekarna ni obnesla, predvsem pa ni dosegla glavnega namena, t. j. znižanja cer: mleku- Razen tega pripominja s tehnične strani, da je treba pomolženo mleko kmalu pasterizirati, in sicer še pred prevozom v r.amembni kraj (pri nas v Trst) in bi torej ta postopek odpadel. Končno imajo
drugod n. pr. v
mlekarno v sredi mesta, ne pa kje na periferiji in je predlog zgraditi mlekarno nekje v Zavljah popolnoma neprimeren. Tudi drugi listi niso izrazili preveč navdušenja za načrt. S svoje strani pripominjamo, da bi imel predlog dobro stran edinole, v kolikor bi takšno centralo vodile neposredno občinske oblasti, ker se je drugod, kjer so oddali obrat v zakup ali najem, pokazalo, da so zasebniki, ki so pogodbeno prevzeli za vrsto let izvrševanje obrata, izkoriščali položaj in držali cene mleku visoko. Toda tehnične pripombe, ki postavljajo načrt v negativno luč, so dovolj tehtne ir.' jim bo treba dati prav. Kaže, da bodo v tem pogledu tisk in oblasti enkrat skladni. O zadevi pa bo še obširneje razpravljal občinski svet.
PEKARNI »DELAVSKIH ZADRUG« NAJ SE PRIDRUŽI MLEKARNA
Bolj kakor potreba po osrednji mlekarni, ki ne bo rešila bodočnosti ((industrijske luke« v Zavljah, je pri mleku važno
higiensko irj sodobno razdeljevanje po primernih cenah. Mi smo svoj čas, ko smo razpravljali o pomenu ((Delavskih zadrug«, predlagali, naj bi le-te poleg mnogih oddelkov (za meso, zelenjavo, kolonialije, kruh itd.) prevzela tudi razdeljevanje mleka in kar je s tem v zvezi. Delavske zadruge so velepodjetje z važno socialno Milanu tako I funkcijo, ki imajo poslovalnice
vsepovsod po mestu ter dajejo garancijo za sodobno . in higiensko ureditev ooratnih prostorov. Prevzele naj bi vlogo pooblaščenega grosista tudi pri zbiranju in razpečevanju mleka. Pri tem pa naj se pusti prostost domačim malo . proizvajalcem. Kjer ni poslovalnic ((Delavskih zadrug«, bi se le-te dogovorile z zasebnimi mlekarnami zaradi prodaje ali pa bi odprle svoje razdeljevalnice. Večina zasebnih mlekarn dandanes namreč ne odgovarja vsem zahtevam primerne ureditve, kar spričo neštevilnih lastnikov teh trgovinic tudi ni mogoče. »Delavske zadruge« kot osrednja mlekarna, ki bi poskrbela tudi za primerno spravilo t. j. za znane mlečne steklenice, kakor jih imajo po vseh velikih mestih in prostost malega sektorja domačih pridelovalcev mleka — to bi bil najprimernejši način, kako urediti brez nepotrebne škode in veleinvesticij sodobno razdeljevanje mleka v našem mestu. Želeti bi bilo, da bi upravni odbor »Delavskih zadrug« razpravljal o tem in povedal svoje mnenje.
Melioracijska dela v naši nokrajini
Goriški prefekt je s posreb-nim odlokom dovolil uradu za civilne gradnje, da v imenu državne imovine zasede 52 tisoč 189,05 m2 zemljišča, ki je last 116 podjetij v upravi občin Krmin, Kopriva, Dohrove-ga, Spesse in Medane za zgrad-njo odtočnih kanalov kakor je določeno po načrtu za melioracijska dela v Prevalu. Odškodnina za razlastitev tega zemljišča znaiM skupno 693.695 lir.
S tem prefektovim odlokom se bodo nadaljevala melioracijska dela v Prevalu, večji del katerih so opravili že med letom 1931 in 1942. Dela se bodo sedaj nadaljevala s precejšnjim prispevkom ministrstva za poljedelstvo in po načrtu konzorcija, ki so ga ustanovili( za melioracijo močvirnatega ozem. lja pri Prevalu.
Preostaja še zgraditev odtočnih kanalov med ozemljem Blanchis in potokom Barbacina in razna popravljalna dela na cestah in skoraj pri vseh preš-njih napravah, ki so v letih vojne nekoliko razpadla. Ta načrt so pričeli uresničevati že takoj po vojni. Nekaj del so dokončali že pod vojaško in nekaj pod italijansko upravo. Pri tem te bilo treba izvršiti težko delo za odstranitev šote, ne da bi pri tem poškodovali vodne nabiralnike.
Sedaj bodo pričeli z deli sedmega načrta s potrošnjo okoli 30.000.000 lir, in bi s tem skoraj zaključili zadnja melioraciji-ska dela. Potrebna vsota je že nakazana in z deli bodo pričeli še letošnjo pomlad, kar bo V precejšnji meri odpomoglo odpravi brezposelnosti.
V tretjem delu načrta je predvidena med drugim zgrad. njia zgornjega dela kanala pri močvirju Blanchis, zgraditev stranskega kanala pri cesti Mo-ša — Vipolže, popravilo cest v okolici Barbacina — Blanchis, in druga dela za ohranitev kanalov.
PRIMORSKI DNEVNIK	p 4
L. „ -------------  —	      _	..	..	.	-	-.	_	.	•'	-	•
22. marca 1950
HAŠ HIT BO
Tržaško ozemlje s svojini Ocraštoim svetojn, kjer namesto zemlje prevladi je kamenje-in skalovje, ter s svojim pretežno strmim gričevjem ob morskem nabrežju nima obširnih zem-IjiiSč, ki bi bila pripravna za obdelovan,j€ z modernimi kmetijskimi stroji, -i delajo danes skoro čudeže na ravnih tleh. Naša zemljišča so poleg tega površinsko zelo omejena in hu. do razkosana na male gospodar, ske kose ali ipurcele, ki posamezno obsegajo največkrat komaj par sto, ali k večjemu par tisoč kvadratnih metrov.
Skozi sto in stoletja se ta zemlja iz roda y ro<* deli izčrpava. Ni torej čudače ie danes tako hudo razkosana in malo rodovitna. Naž kmet že obupava nad njo, kajti z vsakim dnem postaja njegov obetaj na njej težavnejši. In vendar je primoran ie črpati iz nje svoj glavni gospodarski in 'življenjski dohodek, da more Z njiju preživljati sebe in svojo družino. Ako bi mu še ta dohodek zmanjkal, bi bil prisiljen Še sam povečati itak že veliko četo brezposelnih ter zapustiti svoj rojstni kraj in iti «s trebu. ham zg kruhom*.
Do prve svetovne vojne pod 'Avstrijo in deloma tudi pod Italijo sp se naši kmetje in č-la-ni njihovih družin zatekali k zaslužku v mesto, če zemlja ni donašala dovolj za vso družino, ali je bila letina slaba. V Trstu je bilo tedaj dovolj dela in zaslužka za vse pridne domačine im tudi za tujce. Ako ni bil sprejet naš človek v državno službo, k železnici, pošti, itd. je dobil delo y proati lufci ali v tovarni. Bolj podjetni in nadarjeni so se posvetili primerni obrti s pomočjo tovarišev, pri katerih so če lahko stanovali im se tudi hranili, dokler niso postali popolnoma samostojni. Potem pa so še sami po gostoma pomagali svojcem v primeru slabih letin in družinskih nesreč. Najbolj nadarjeni so se pa lahko izšolali'. Saj šole 30 Stele tedaj — pod Avstrijo — razmeroma zelo malo. Izšolani eo potem dobili zlahka primerno mesto, posebno glede na to, da so sinovi izobraženci našega kjneta bili vešči najmanj treh jezikov. Naj bo tukaj do-ivoljena le mala zadevna primera iz zadnjih dvajsetih let Trsta P°d Avstrijo in dvajsetih let pod Italijo Iz Lonjera, znanega tržaškega predmestja, je absolviralo višjo srednjo šolo, učiteljišče ali trgovdko šolo od leta 1900 do 1918 najmanj 20 kmečkih sinov in hčera. Pod Italijo, za dobo vseh 25 let njenega nesrečnega vladanja v Trstu, je pa iz istega kraja absolvira-lo slične šole komaj 5 oseb. Kaka velikanska razlika prosvetno - gospodarskih vrednot. Natančnejša številka v tem pogledu bi nam gotovo povedala, da je bila omenjena razlika tudi y drugih krajih tržaške okolice znatna v škodo kmečkega slovenskega življa pod Italijo.
Današnji gospodarski položaj našega kmeta
Današnje g-oapodarsike razmere na našem ozemlju so se po zadnji vojni močno spremenile in to na žalost v slabem pomenu. Zemlja ne doneša našemu Kmetu več enakih dohodkov, kakršne je lahko včasih iz nje črpal, kljub ie tršemu delu in trudu’ Zemlja, ki je vedno bolj izčrpana, daje na splošno manj pridelkov kot nekdaj. Vnov-čenje teh pridelkov postaja iz dneva v dan težje, ker prihajajo na domači trg od drugod enakj pridelki po nižjih, konkurenčnih cenah. Nadaljnji razvoj in izpopolnitev prevoznih sredstev ter kmetijske tehnike in mehanike bo imel za posledico vedno močnejšo konkurenco tujih kmetijskih pridelkov na domačem trgu. Možnost postranskega zaslužka Pa je za družino našega kmeta že danes zelo otežkočena in se bo v prihodnosti najbrže še poslabšala. Razni prispevki in P°d; dore s strani tukajšnjih oblasti za zboljšanje kmetijstva in industrije bodo s časom skoraj gotovo prenehali, kakor je to že predvideno vsaj P° znanem Marshallovem planu. S tem se bo še povečala brezposelnost, rakava rana tržaškega sedanjega gospodarstva.
Naš kmet, ki že danes s težavo In z velikim trudom preživlja svojo družino, se mora zavedati tega položaja in se mora pripraviti na težke čase, ki ga čakajo v bližnji bodočnosti, če ne ho gospodarsko-poli-tičnii" razvoj naše državice popolnoma preusmerjen. Taka preusmeritev na ugodnejše po. goje za življenje našega človeka je pa v doglednem času prav malo verjetna.
Zaradi takega položaja in predvidenega razvoja v bližnji bodočnosti nekolikih let našega tukajšnjega gospodarskega in političnega življenja bo na-
predek nažega kmeta mogoč samo, če bo ta zmožen pridobiti iz svoje male in skope zemlje toliko pridelkov, da bo z uporabo in izkupičkom istih lahko preživljal svojo družino in plačal potrebne davke. Da. ogrožen bo celo sam njegov obstoj na tem ozemlju.
Kakšne kmetijske panoge naj goji naš kmet
Gotovo ei je danes že vsak domači gospodar v svesti, da s pridelovanjem žitaric, fižola in koruze ne more na trgu doseči niti take cene, ki bi mu odtehtala vsaj, stroške za pridelavo istih. Kdo pa more imeti dobiček na teh pridelkih in zakaj so jim cene na debelo tako nižke?
Na takih pridelkih, lahko zasluži le oni kmet, ki razpolaga z znatno površino zemljic v ravnini. Tam jih lahko prideluje na veliko «z modernimi mehaničnimi stroji, kjer en sam mož opravi dela za najmanj deset ljucii z ročnim obdelovanjem zemlje, kakršno zahteva po večini zemlja Y naših domačih krajih. Cene se pa tem pridelkom vsak dan nižajo na debelo, ker se na podlagi napredka agrotehnike prideluje takih pridelkov vedno večja količina % enakimi stroški. Zaradi tega je ponudba večja, povpraševanje pa ostane omejeno na potrošnjo, ki se dviga le polagoma y sorazmerju z naraščanjem prebivalstva. Prodajne cene za potrošnika padajo tudi le polagoma, ker si trgovci navadno ne delajo take konkurence, kot si jo delajo kmetje s svojimi pridelki, kajti prvi so med seboj dobro povezani ali organizirani in imajo v svojih trgovskih licencah nekak privilegiran položaj, kar pa kmetu pri nas na splošno manjka. Poleg navede-
nih člniteljev so seveda še drugi, ki pa nimajo tako odločilnega pomena, da bi jih tukaj cmenjali.
Torej s pridelovanjem žitaric, fižola in koruze ter podobnih rastlin, pri nas ne more bili dohodka, ker stanejo taki pridelki na trgu manj, kakor njihovo pridelovanje na domačih tleh. Krompir in grah lahko gojimo z dobičkom doma, le v kolikor ga, lahko prodamo kot zgodnji pridelek, in za domačo uporabo. Sicer pa moralno prištevati ta dva pridelka že k vrtnini.
Tudi pridelovanje grozdja in vina na tukajšnjem ozemlju postaja vsako leto manj dobičkonosno. In najbrže bo trajalo mnogo let, da se bo našemu kmetu izplačalo ukvarjati se z vinogradništvom, le v kolikor bo njegov pridelek potreben in koristen za domačo uporabo. Ravnokar postaja živinoreja iz dneva v dan manj donosna. Reja prašičev za prodajo se našemu kmetu sploh več ne izglača, ker mora pač dokupovati za rejo neobhodno potrebno tečno krmo, posevke, koruzo, itd., medtem ko prideluje kmet v ravnini tako krmo celo za prodaj.
Le kupčija z mlekom gre še nekako ugodno. Ampak tudi v tej panogi je predvidevati vedno hujšo konkurenco s strani živinorejcev, ki kmetujejo v krajih, kjer ne primanjkuje krme % lej er lahko kosijo travnike tri in če večkrat letno in to celo s strojem. Do kakšnih gospodarskih posledic pa mora privesti nače domače mlekarstvo morebitna ustanova osrednje mlekarne v Trstu «Brez neposredne zaščite naše živinoreje«, prav za prav brez prave udeležbe našega kmeta, o tem so si gotovo na jasnem ne samo večina naših živinorej-
cev, ampak tudi vse naše gospodinje mlekarice. Domače mleko bo imelo svojo ceno samo, če ga bodo mogli dobavljati naravnost bolnikom in dojenčlkofn, ki nimajo dovolj materinega mleka.,
Samo umno sadjarstvo in vrtnarstvo bo rešilo našega kmeta pred gospodarsko propastjo
Naš kmet razpolaga torej le z zelo omejeno površino zemlje in še ta je močno izčrpana na hranilnih snoveh, ki so potrebne za rastline, ki jih je dio sedaj na sploino gojil. Ima pa za to pridne roke in na splošno izredno bister um, kar je pokazal že večkrat pesebno v zadnjih letih zgodovine. Tudi je dovzeten za napredek, da mu le vladajoči krogi prj tem ne delajo zaprek, kar je ravno delala fašistična Italija. Dokaz njegove bistroumosti ter naprednosti je že dejstvo, du se je gospodarsko razmeroma dobro vzdržal. Skoz; sto in stoletja ravno na tako skopih tleh, kakor je naš Kras. In to kljub splošnemu zapostavljanju najprej s strani nemške Avstrije in posebno pa še P°*
Prišla	je	pomlad
Prišla je pomlad. Skoraj neopaženo in tiho, kot bi hotela presenetiti ljudi. Toda ni jih presenetila. Ljudje so jo pričakovali in jo tudi sprejeli kot ji gre. Zimski plašči so zavzeli svoja mesta po omarah; ljudje so začutili tople sončne žarke, ki jih ogreva vsak dari topleje. Le ljubosumni oblaki so hoteli kratiti ljudem toplo sonce. Toda sonce zmaguje in bo zmagalo. Pogledu izpod oblakov in narava mu odgovarja s pozdravom zelenja in cvetja.
Res, prišla je pomlad zelena .. J
tem s strani fašistične Italije.
Kmet na Tržaškem ozemlju ae bo moral torej baviti z onimi panogami kmetijstva, ki potrebujejo največ ročnega in umskega dela in pri katerih pridelovanje na veliko s pomočjo modernih strojev skoraj ne pride v poster. K takim panogam prištevamo vinogradništvo, ki je PTi nag že razmeroma dobro razvito, ali bo le s težavo prenašalo konkurenco drugih vinogradniških krajev-, kakor smo že omenil; na drugem mestu. Vinogradništvo Se bo moralo pri nas omejiti le na pridelek za domačo potrebo, prav za prav le na namizno grozdje in na vina posebno idkanih domačih vin, kot sta n. pr. kraški teran in pa pravo proseško belo.
Več rodnega in umskega dela kot vinogradništvo zahteva sadjarstvo. Ze zaradi tega bodo pridelki te panoge gotovo občutili na tukajšnjem trgu manj konkurence, kajti njihova količina se ne da tako naglo povečati, kakor količina poljskih pridelkov. Poleg tega ceni trg kolikor mogoče sveže sadje, ki je utrpelo čim manj mogoče s prevozom. Domači pridelek sadja ima ravno v tem oziru vsako prednost, h katerim je prišteti še izboren ctkus, ki ga dasta sadju naša zemlja in podnebje.
Seveda za pravilno in dobičkonosno odgojo sadnega drevja ie potrebno precejšnje zinamje. V tem pogledu pa se morajo naši kmetovalci obrniti na pristojne oblasti, ki so dolžne poskrbeti, da se ukaželj-nim sinom in hčeram naših kmetov nudi potrebne, kmetijska in gospodinjska šola, kjer bodo bodoči gospodarji in gospodinje dobili kmečkemu poklicu potrebno in sodobno znanje.
Se največ ročnega dela in pazljivosti pa zahteva panoga vrtnarstva, pri katerem moramo ločiti pridelovanje vrtnine od mnogo težje gojitve cvetlic. Izmed vseh panog kmetijstva je cvetličarstvo gotovo najbolj donosno, kajti nobena druga rastlina ne more nuditi tako velikega donosa r.a enaki površini, kakor ga nudijo cvetlice. Dokazov za to imamo že mnogo tudi na našem ozemlju. Treba je le malo bolj po prijateljsko pogovoriti se z našimi pridnimi cvetličarji na Proseku, ali tudi drugje v okolici našega meata in priznali bodo, da z daleč nimajo toliko preglavic za avoje dohodke in izdatke, kot jih imajo danes naši poljedelci in vinogradniki.
Sicer je za sodobno cvetličarstvo potrebno največ strokovnega znanja in razgledanosti ter poučnosti o zadevnem napredku cvetličarjev skorQ bi rekli po vsem svetu. Saj ni drugega kmečkega pridelka, ki bi se toliko obračal po modi. ki je vedno vihrava. Zato pa tudi mode najbolje plača vsak proizvod, ki je njej naklonjen. O te,m gotovo vedo mnogo povedati tudi naše cvetličarke na trgu. Seveda cvetličarji si vsega znanja in drugih lastnosti, ki »o v zvezi z umnim in donosnim cvetličarstvom, ne umrejo prilastiti V1 zadostni meri s samoukom. Potrebna jim je strokovna vrtnarska šola s specializacijo za cvetličarstvo.
Saj bi taka šola dala marsikateremu bistremu sinu našega kmeta tudi možnost zaposlitve na raznih večjih dvorcih našega mesta, in ozemlja v dvostransko zadovoljstvo. Zadovoljen bi bil vrtnar-ovetli-čar, ki bi dobil zaslužek na domači zemlji in tudi gospoda dvorca bi bila zadovoljna, ker danes primanjkuje izvežbanih vrtnarjev.
Tudi tržažka občina in sploh naša državica gotovo potrebuje stalno dobro izvežbane vrtnarje za že obstoječe javne vrte in lepotične nasade ter drevorede. Ti predmeti bodo s časom tudi še narasli in znatno pomnoženi, kajti ni verjeti, da ne bodo pristojni činitelji še bolj nego do sedaj poskrbeli za olepšavo našega mesta in cest, kar je velike važnosti tudi za tujški promet.
Po presojanju navedenih dejstev je le izraziti začudenje, zakaj niso odločujoče oblasti že do sedaj poskrbele za osnovanje na našem ozemlju take vrtnarske, ali bolje saetjarsko-vrtnarske šole, kar bi bilo gotovo v znatno korit r.e samo tukajšnjim kmetovalcem, ampak tudi drugim sodržavljanom in oblastem oa v čast in hvalo.
Inž. ANDREJ COK
T
USPEH IH HAPREDOUAL	_
Izraelska družba ZIM bo okrepila plovbo med
Izraelom in Trstom
ZIM Navigation Compang iz Haife, ki opravlja na pro
gi Trst - izraelska pristanišča redno plovno zvezo za prevoz blaga z odhodi vsakih 12 dni, (včasih tudi pogosteje), bo v kratkem postavila na to progo novo motorno ladjo «Nachson» s 3.000 brut-to reg. tonami Družba razpolaga zaenkrat s sledečimi ladjami: «Kedma». 3500-ton-ska potniška ladja s hitrostjo 20 vozlov in zelo luksuzno urejena; «Negbaz. 5500-ton-ska potniška ladja, ki ima prostora za 1000 oseb; «Gali-la», 3800-tonska ladja, s prostorom za 1000 potnikov in izseljencev; «Eilat». 1000-tonska ladja, ki sprejme 250 potnikov in opravlja redne vožnje na progi Bari-Tripolis (v Siriji) - izraelska pristanišča. Družba se pogaja prav kar za nakup novih tovornih ladij.
škov v češkoslovaških kronah lin le za prvovrstno blago.
V ČSR porabijo največ blaga
Razmeroma visok standard glede obleke odn. tekstilij se kaže za CSR v sledečih številih: povprečna letna potrošnja tekstilnih izdelkov na osebo znaša na Češkoslovaškem 6,6 kg t. j. več kot drugod po Evropi n. pr. na Norveškem 6,2 kg; na Danskem in Finskem 5,2 kg, v Italiji 4,4 kg, Španiji 3,2 kg in Avstriji 3,1 kg.
Češkoslovaški promet skozi prislanišca Beneloksav zastoju?
Ze nekaj dni je «Nederland-ske Bank» v Rotterdamu ukinila olajšave, ki so jih že davno odobrili za tranzit češkoslovaškega blaga skozi holandska pri
ali holandskih jlorintih. Od 6. t. m. naprej pa mora CSR plačevati vse pristaniške stroške kakor tudi brodnine za prevoz svojih pošiljk v dolarjih. Menijo, da je prišlo do tega v zuezi s težavami pri pogajanjih za češko-holandsko trgovinsko pogodbo.
Iz Rima poročajo, da so se pričela na Dunaju pogajanja za sklenitev nove avsfrijsko-italvjanske trgovinske pogodbe. Pripravljali so jih že dalj časa. Jedro pogajanj je vprašanje novega ' tečaja med liro in šilingom, ki naj bi se verjetno določil — po rimski vesti — na 28 do 29 lir za en avstrijski šiling. Drugo važno vprašanje je ukinjenje dosedanjega siste. ma trgovania na podlagi vzajemnih (recipročnih) poslov, ki ga bo zamenjalo klirinško trgovanje.
di po vinu in kaviaru je vec^e povpraševanje.
V Moskvi je izjavil predsltš nik ministrstva Za avtoma® sko industrijo, da so v
zadA*
času odprli vsepovsod novih prodajaln avtomobili zlasti v Moskvi, Lenifltfjfi Tiflisu, Bakuju, Kijevu, TašM* tu, Karagandi itd. V kratki bodo odprli zopet 26 takih ^ govin za prodajo 4-5 sedeža™ avtomobilov, motorjev in koki Zelo povprašujejo ljudje sred n jedli nd rskem vozilu e®*1*: skvič» in po 5-sedežnem •d’0* beda«. Lani so prodali votoo tipa. «Moskvič» dvakrat t°l kakor v 1948.
Naval kupcev v Leoinpradu -Veliko zanimanje za avtomobile
Po dvigu rublja in znižanju cen mnogim izdelkom široke potrošnje so zabeležili v leningrajskih prodajalnah mnogo večji promet. Trgovine so glede raznih vrst blaga podvojile in celo potrojile prodaje. Dne 2. t. m. so prodale leningrajske trgovine desetkrat več svilenih in volnenih izdelkov kakor običajno. Veliko povpraševanje je po radioaparatih, kolesih, motorjih in avtomobilih. Vsem izdelkom so bili znatno znižali cene. Radijskih sprejemnikov so prodali štirikrat več. Kupci
stanišča. Te olajšavi so pome-nile plačevanje tranzitnih stro- I trosijo razmeroma mnogo ve c
V jugoslovanskih steklarnah
izdelujejo dragocene steklarske predmete
V' Jugoslaviji dobita steklarska industrija iz dneva v dan večji pomen v zvezi s splošno industrializacijo in z napredkom tehnike, ki uporablja steklo kot zelo pomemben element. Jugoslavija ima najboljše pogoje za velik in neoviran razmah steklarske industrije. Krila bo vse domače potrebe in izdelovala mnogo za izvoz.
V Jugoslaviji so številna ležišča najboljših surovin — kremenčevega peska — in sicer ne le v Istri, temveč tudi v Sloveniji (pri Novem mestu), Srbiji in Makedoniji. Strokovnega kadra pa je že 120 odst. več kot pa tik P° osvoboditvi.
V Rogaški Slatini deluje steklarska šola, ki usposablja 200 dobrih steklarjev, brusilcev, risarjev, modelarjev in drugih strokovnjakov.
Steklarska industrija je izpolnila že 58 odst. petletnega plana za plosko steklo in 60 odst. Za votlo. CSR bi morala poslati trojne naprave za steklarne, pa je ustavila odpošiljanje. Jugoslovanski racionalizatorji in novatorji pa so pomagali, da se steklarska industrija razvija po določenem načrtu.
Steklarna v Rogaški Slatini izdeluje samo luksuzno steklo in po kvaliteti izdelkov uspešno tekmuje na svetovnem trgu. Kristalne izdelke izvaža steklarna v Rogaški Slatini v Ameriko, Egipt. Dansko, Ar-gentinijo itd. Zaradi dobre in lepe izdelave so naročila iz tujine tako velika in številna, da se bo morala tovarna znatno povečati.
Steklarna v Rogaški Slatini obratuje že 20 let. Njen lastnik pred vojno je bil Nemec Albel,
ki je bil obenem tudi lastnik steklarne v Hrastniku in skoraj vseh steklarn v Jugoslaviji. Ze v predvojni dobi so bili izdelki slatinske steklarne tako dobri, da jih je Albel pošiljal v Nemčijo in na Češko in jih od tam prodajal kot priznani nemški in češki kristal.
Tuji kapitalist ni bil kar nič naklonjen domačim delavcem, tako da so morali, če so hoteli Živeti, seči po skrajnem orožju — dvakrat so stavkali. Takoj Po okupaciji so Nemci 1. 1941.
teriala. Danes'pa ritidi steklarna luksuznega stekla v Rogaški Slatini popolnoma drugo lice. Na prvi pogled imamo občutek, da se tovarna šele gradi,, kajti na vseh štirih koncih rastejo novi objekti. Tovarna se bo Že v 1. 1950. dvakrat povečala. Zidajo novo peč, ki bo dvakrat večja °d sedanje, novo skladišče ie pod streho. Notranjost posameznih izdelkov pa je slikovita. Povsod tekmujejo brigade med seboj, vsak delavec je za-
Britansko-nemška pogajanja prekinjena
«Reuter» poroča iz F>'an jurta, da je bilo objavi}*’1? uradno poročilo o prekinje«* gospodarskih pogajanj medy' liko Britanijo in ZaP° . Nemčijo, ki so se bila pri*' . 19. februarja t. I. in so se našala na blagovni in plač)”, promet. Poročilo ponori _ ((provizorični odložitvi» P0^ janj.
Nepristranski opazovalciJjj izjavljajo, da je prišlo do kinitve zaradi nastopa atnr.
ških oblasti. Te so namreč
č *
sprotne britanskemu predW[ po katerem bi z novim nim dogovorom med V«*#. Britanijo in Nemčijo z ®”j5 strani izključili obveznost Pv čevanja v dolarjih. To vpr** nje pa predstavlja za bri**A| ske kroge jedro vseh razp’11 Ijahj.
Iz Livorna poročajo, da °r£f.
nizira tamošnja Trgotn zbornica kot pooblaščenec morskega odseka Zveze vinskih zbornic in s sode'W° njem ministrstev za javna ^
la, promet in trgovinsko ^
norico državni kongres -,j. pristanišč, ki bo od 24. do a junija t. I. v Livornu. Dn" j, red važnejših razpravljanjC ,fl j Gradbeni regulacijski načp'j J fukcionalna koordinacija h1 nih prometnih, zvez 2. Upravno in finančno stvo pristanišč, gradnjc i| vzdrževanje naprav, del01 pristaniških ustanov.
Do -prvih dni tega "lcseC..i
vladala v Argentini zelo 0 j
do'«"
močna suša, tako da
deževnih dni v marcu TLu/L glo rešiti nekaterih p1'^ j/tn Tako je uničena letošnja ji jT"
in	Ofl	ji
na koruze za 80 odst.. P® jl O druoi noliedelski oridd" \ y ':-
,d'
ti predčasen zakol živii,<! v, ,<•
,,,__________________     j.	ie	a	j
drugi poljedelski pridt^j vC močno trpeli. Zaradi P^n^v:r | V|J
--------- —	----- —	nOdv	1
kanja krme so morali (r |
ustrelili 33 najboljših steklarjev
in izselili celo vrsto družin.
Ta izguba je bila občutna takoj po osvoboditvi, ko je bilo treba začeti skoraj znova. Ni bilo strokovnjakov, ni bilo ma-
topljen v svoje delo. v brusil-nici ostrmiš nad preciznimi gibi brusilčeve r°ke in nad mavričnimi barvami, ki jih sončni žarki rišejo v kristalnih vazah, vrčih čašah, kelihih itd.
									
SPISAL:
9 39SS
Ker ml oče ni ukazal, da bi tudi Jaz legel, nisem imel poguma, da bi legel k njemu. Stal sem torej pred njim, In sicer na mestu, od koder se prijetno gleda na visoške naprave. Prav živo se še spominjam, kako sva se razgovarjala, in bil je to Jako pomenljiv razgovor, ker se mi Je takrat prvič odkrilo, da oče občuti težko breme svoje starosti in da je določil mene za svojega naslednika na
Visokem.
Takole je pričel:
»Danes ponoči bo imela črna mavra telička! Glej, da ne za-splš, pa tudi hlapec in dekla ne smeta zaspati! Sam Bog vedi, da tako radi spite, ko je vendar sleherna noč dolga!»
Ko sem mu obljubil, da ne bom zaspal, je globoko zastokal:
»Star sem in hiram. Kar sem živel, sem grabil, dokler nisem
pristradai zemlje, katera je danes moja ln katero tako nerad dajem iz rok.»
Nisem odgovoril; on pa je še tarnal:
«Cemu mora človek star postati! Ce se je palaš skrhal, sem ga nabrusil, in sekalo se je ž njim, ko da bi se ne bil nikdar skrhal. Kako da se življenje ne more nabrusiti, kot se nabrusi palaš, da bi človek dve sto let, posebno če je stradal in če je trpel kot žival v jarmu, samo da bi si pridobil rušo, na katero bi v starosti mirno po-kladal svojo glavo?! Res je! V ta namen sem trpel in še celo mor ...»
Vedel sem, da mi je hotel reči, da je tudi moril. Ali grozne te besede ni izgovoril do konca. 2 njo bi mi tudi ne bil ničesar novega povedal, ker sem že prej slutil, da mu prelita človeška kri krati spanje v dolgih nočeh.
Ječal je:
«Prekratko je človeško življenje! To je zakrivil ta, ki sva mu zavila rep, ker je zapeljal prva človeka v pregreho. Da bi mu otekel rep in da bi se še globoke je pogreznil v peklen sko morje!« Zaklel je v tujem jeziku, katerega nisem umel.
Ponižno sem pripomnil, da je kletev pregrešna in prepovedana po naši sveti katoliški veri. Ošabno me je pogledal in že sem se bal, da se še bolj razsrdi. ln še ošabneje mi Je odgovoril:
uClovek, ki je služil v armadi, kateri je zapovedoval Gustavu* Adolphus, ki je bil navzoč, ko so v nekem mestu — hudič naj vzame ime tega mesta, ker mi ni ostalo v spominu! — ničvredni olicirji zabodli našega Wallensteina. kneza in vojvodo v Friedlandu, — tak človek sam najbolje ve, kaj Je greh In kaj ni greh.« Zasmejal se je: »Sveta katoliška vera! Takega človeka, mlečni
moj otročaj, ne boš učil, katera vera je sveta, katera vera je prava! To jaz sam vem!« In še enkrat je ponovil: »To jaz že sam vem!« Spet je preklinjal, s pestjo pa tolkel po tratini poleg sebe.
Dragi Jezus! Tudi sedaj ni iz-govoril ničesar, kar bi ne bil vedel že poprej. Da ga je beseda »sveta katoliška vera« tako razjarila, to je pričalo, da je bila materina trditev o «lute-ranun dobro utemeljena.
«Spoštuj očeta!« se glasi božja zapoved. Ali sveti Izidor naj mi odpusti, da sem očetu nasproti molčal in tiho prenesel najhujše gorje, ki more zadeti nesrečnega človeka: da nisem branil svete katoliške vere, kateri sem vdan z dušo in -telesom, z vsako kapljo svoje krvi!
Nerad se je pomiril. Iz nadaljnje njegove govorice pa se mi je odkrilo, da ga preganja strah pred smrtjo.
»Ce smo jahali nad Švede, kaj
mi je bila smrt? Ali v starosti človek nerad umira!« Potem je še pristavil: »Ko bi le vedel, ostane li to posestvo pri mojih ljudeh, — to je, kar me skrbi!«
Crno Je gledal predse, končno pa se mu je le izvila beseda iz ust, da mi hoče izročiti posestvo. Zahteval je od mene obljube, da Visokega ne zapravim, ne zadolžim in ne zajem.
Vse sem mu obljubil-
Nato je izpregovoril:
»Nekaj ti rečem: Tajčarjev se boj!« Tajčarje smo imenovali takrat tiste, ki so se bili privlekli z Nemškega v naše kraje ter nam odvzeli najboljše kmetije.
Spet je pričel: »Ta zarod poznam, je požrešen, misli, da je več, kot smo mi, ln naše zemlje je lačen. Kdor ž njimi ne laja, ga raztrgajo. Da Jim goltanec zamašim, te oženim in Taj-čarko boš vzel, da ne bo imela nemških otrok. Res je, zemljo
vedo najbolje obdelovati. Tudi tvoja mati Je bila nemškega rojstva in gospodinja tudi ni bila slaba, dasi me je rada jezila.«
Svoje oči je uprl vame. »lipam, da se nisi kam zapredel!« Prav srepo in z napetim obrazom me je opazoval. «Zen!l se boš, kakor bom Jaz zapovedal in kjer bom jaz hoteli« Spet je stresal tuje kletvine okrog sebe, a počasi se je potolažil, ko sem mu zagotovil, da nisem imel z nobeno žensko opraviti in da je njegova volja obenem tudi moja volja.
Prav čiste resnice mu nisem povedal. Sosed Debeljak je imel hčer čednega življenja in čednega telesa. V cerkvi, kadar Je gospod Karel Ignacij oznanjeval božjo besedo, so se tu in tam najine oči lovile in ujele. Ce sva se srečala, izpregovorila je rada prijazno besedo, ali pregrešnega ni bilo med nama.
Nadaljevanje sledi
likem obsegu, tako da ie gel izvoz svežega in p-mesa n. pr. v februarju . f soč ton, kar je mesečm j0, kord. Industrijske klavni01. ^ dobile pooblastilo klati <jjl vedo, ki tehta le 350 kQ teže, medtem ko je &<I. lTh nji minimum, predpis. I oblasti, 5&b kg. Računol°J^ bo izvor mesu, tudi V
%
b
bo izvoz mesa tudi znašal vsaj 30 tisoč i0" je celo več kakor je d0L}^ povprečje za ta mesec J ^ soč ton), ki so ga že b“' / nili nasproti lanskemu ^ za 100 odst.
Pridobivanje anii
v FLRJ
Pridobivanje antimoftd-g ga trenutno v Jugoslt odst. celokupne svetov** vodnje. Kakor znano, r stavija vied proizvajalcl p'
mema v kvropi na Prl ^ „
stu, ,na svetu sploh četrtem. Najvažnejši ur,
Lente in.
bazen, kjer pridobival .^0-
mon, je blizu Krupnja^e^
no od reke Drine, in
 __________________   ^	/TfA*
površino okoli 60 kilometrov. Tam Pr	-«m
na vsakih 32 ton no antimonovega konC
1«1
L1
posreduje zveze i
S’
luk i Daljnim fL- . ^
Nedavno je raZ1>'frar\C0^\
Parizu združenje >	. i*1!
brodarjev o tem, ali ’ jjčO
čiio italijanska Pr«*g A svoje redne uozn«	rfu,
Indiji in Daljnemu ^-	,
parini Afriki in	je	,(
lom Avstralije- Več s^. za ta predlog, ki izvedli. Podobno Je plovna družba »Cie relco^ ročlla gradnjo \ P;a pw nikov po 18.000	in
med Levantom, ltmuu Yorkom.
C
h
ju
t*
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, St. e, III. nad. - Telefon Stev. 93.808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefonska St 73-38 OGLASI' od 8 30-12 In od 15-18 . Tel. 29-477, Cene oglasov: Za vsak mm višine v širim l stolpca, trgovski 60, finanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir.
Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 • Koper, ul. Dattlstl 30la-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, inese*110 ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.3374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske«* ^ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-83, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska