štev. 180. Velja po pošti: 2a telo leto naprej K 26'— ja pol leta „ „ M-— za ietrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za telo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 1'70 Za požilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah J!. 2 (vhod ?ez - dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi s* ne vraJajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Itev. 74. 0 Ljubljani, v sredo, dne 1 avgusta 1901 tičen list za slovenski narod Leto xxxv. Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah itev. 2. — •--Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (Jpravniškega telefona Stev. 188. Krizo u »Družbi sv. Cirilo io Metodo". Veselja bodo zavriskali naši narodni na-protniki — slovenskemu liberalizmu se je udi v »Družbi sv. Cirila in Metoda« posre-ilo pokazati svojo razdirajočo moč. Družbo v. Cirila in Metoda smo vedno smatrali za orišče, od katerega naj bodo odstranjeni trankarski boji in v katerega odboru naj si tranki pošteno razdelita mandate. Skupna larodna šolska družba ne bi smela nobeni tranki služiti za politične eksperimente stran-;arskega majoriziranja. ker pri takih poizku-ih so prepiri na vsakoletnih občnih zborih leizogibni in vzbujeno nezaupanje more na azvoj družbe, pri kateri bi Slovenci potrebo-. ali navdušeno zbrane vse svoje sile, le kodljivo vplivati. Navdahnjeni tega prepri-an.ia smo pohiteli vsako leto na velike skup-čine »Družbe sv. Cirila in Metoda«, z obža-ovanjem smo gledali in se zatajevali, ko smo :e pred leti videli kako liberalci izrinjavajo iz idbora posamezne naše somišljenike. Tudi ctos stoječ na zgoraj omenjenem stališču, ni-nio storili niti najmanjšega koraka za kako najoriziranje od naše strani, dasi smo vedeli, ;ako liberalci zahrbtno agitirajo in kako se lašim somišljenikom niti glasovnice nc dostav-iajo. Naši zastopniki so prišli na zborovanje lavdušcni za pošteno skupno narodno delo, liti pogovora o kandidatih niso prej imeli, za-lašajoč se, da nasprotniki ne bodo pri tako elevažni družbi tirali svojega strankarstva lo skrajnosti — našli pa so na zborovanju ne nož skupnega narodnega dela, ampak zdre-sirano četo, večinoma kranjskih naših na-protnikov, pripravljeno za strankarski na-kok. Tako se je pred očmi vseh obmejnih Slovencev pokazalo, kdo jc tisti, ki razdvaja n ki s silo hoče cepiti slovenske moči. Za nas n za našo narodno poštenost jc to večjega Kiniena, kakor pa da bi tudi mi z bojnimi klici rabili svoje somišljenike na politični boj k kupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda.« Včeraj že smo priobčili brzojavko o raz-loloženju na občnem zboru. Brzojavko je >oštni urad škandalozno pokvaril. Naš poro-:evalec je brzojavil. da je razpor neizogiben ie tekom skupščine, ko so še pred volitvijo iberalci, na čelu jim liberalni akademiki, strastno agitirali in pisali na glasovnice samo ivoje liberalne somišljenike in so imeli pripravljeno celo že tiskano listo. Oddana brzojavka se je glasila: Liberalci strastno agi-irajo za Senekoviča in da v načelstvo nanovo pridejo omladinec dr. Orcgor Žerjav, agita-or za svobodno šolo dr. Fran Novak in član itajerske »Narodne stranke« Pahernik. Raz-x)r neizogiben, ker namestu Tomo Zupana '.agitirana večina ne bo volila nobenega naših. Korošcev in Štajercev malo, največ Kranjcev.« lil tako se je zgodilo. Celo nekateri člani iz vodstva so bili, ki so namenoma stali za agitacijo liberalnih dijakov in jim pomagali, blagajnik »Družbe sv. Cirila iu Metoda«, dr. Hudovernik je bil, ki se je ognil v predvečer celo pogovoru o skupni listi. Tako se je zgodilo, da je na včerajšnjem občnem zboru bila od liberalne stranke vsiljena ogromni večini neliberalnih članov »Družbe sv. Cirila in Metoda« lista, pri kateri pogrešamo najnavad-nejšega takta, da bi se namestu naših somišljenikov volili v odbor naši somišljeniki. Tako je postal za prvomestnika »Družbe sv. Cirila in Metoda« Andrej Senekovič, ki ima za »Družbo sv. Cirila in Metoda« samo to zaslugo, da je dal časih na leto za družbo dve kroni in še za ti kronici so ga morali tirjati; da je vsiljen v odbor mladi agitator liberalne stranke na Štajerskem Pahernik, ki za slovensko šolstvo in narodno delo nima absolutno nobenih zaslug in da je z agitatorjem za svobodno šolo dr Franom Novakom se liberalna stranka postavila na stališče navadne politične demonstracije. Značilno pri tem ie, da je pri tem s svojim glasom pomagal tudi Hribar, ki Hrvatom vse kaj druzega pripoveduje. Kar so liberalci včeraj storili je. ako vpoštevamo položaj družbe — kričeča narodna brezvest-nost! Za vse nasledke so odgovorni liberalci. Toda nadaljujmo s poročilom! Msgr. Tomo Zupan častni član družbe. Podpredsednik g. Luka Svetec je poročal, da jc odstopil dosedanji nad 201etm prvo-mestnik gospod Tomo Zupan. V svoji vestnosti je zahteval, naj se mu vsi akti pošiljajo na Okroglo, in ker to družbini pisarni ni bilo mogoče, jc odstopil. Predlaga, naj se msgr. Tomo Zupan izvoli za častnega člana družbe. Župnik g. Finžgar predlaga, naj se gospod msgr. Tomo Zupan izvoli za častnega predsednika družbe. Gospod Hudovernik pravi, da po pravilih to ni mogoče, nakar gospod Finžgar umakne svoj predlog. Msgr. Tomo Zupan je bil soglasno izvoljen za častnega člana. Kritiki. — Še nekaj o blagajnikovem poročilu. Nekateri napredni akademiki se zadnji čas poizkušajo postavljati s tem, da kot svojo velikansko, še nečuveno modrost povdarjajo stvari, katere so pobrali iz brošur o nemškem in češkem naroclnoobrambneui manjšinskem delu. Gospodje nekatere samoobsebi umevne stvari posebno radi spravijo v obliko govo-ranc ali pa člankov in se časih sami sebe iz te »povodnji« ne vidijo. Smatrajo se za poklicane «kritike». Tudi včeraj so se ti gospodje oglašali in pravili isto, kar so že v »Omladini« parkrat iz češčine prepisali, kar naj bi menda | lahko zadoščalo. Dr. Gregor Žerjav ie po | prečitanju tajniškega poročila želel, da naj bi se skupščine ne sklicevale ob delavnikih in ne ob tako pozni uri. Sklicujejo naj se skupščine v krajih, kjer se radi prometnih sredstev skupščina lahko začne v prvih dopoldanskih urah. (Klici: V nedeljo!) Dr. Žerjav pravi, da se mora računati z dejstvom, da se narodno življenje več ne razvija v duhovščini. Narodno obrambno delo so prevzeli drugi sloji. Priznam duhovščini zasluge na obrambnem polju, a to ni važno in ni več v primeri z drugimi sloji. Govorik namigava. kakor bi se samo na ljubo duhovščini vršile skupščine ob delavnikih. (Dr. Korošec: Nihče od nas ni prosil za to. Nekaj se domišljuje!) Govornik dalje želi, naj bi sc v tajniškem poročilu obdelalo agitatorično vprašanje, predvsem, zakaj podružnice spe iu kako jih oživiti. Poročilo naj bi se dotaknilo vprašanja družbine organizacije. Centralizem pri družbi jc na mestu, nekaj avtonomije naj bi se pa le dalo podružnicam. Pri mariborskih šolskih sestrah družba v šoli nima odločilnega vpliva. Kier družba plača, mora tudi imeti odločujočo besede. Tajniško poročilo naj bi bolj razložilo razdeljevanje sil. Posebno zadeva o otroških v rtcih naj bi se bolj pojasnila. Otroci iz naših otroških vrtcev gredo v laške in nemške šole in se odtujujejo. Tajniško poročilo naj bi se dotikalo prepornih točk. statistično naj bi sc povedalo, kje napredujemo, kje nazadujemo, ako n. pr. v Vclikovcu res nazadujemo. Dotakniti se je treba vprašanja, ali ni bolje, da sc nastavljajo na zavodih namesto samostanskih, posvetne moči (Klici: Sredstva!) Drugo leto naj sc tega dotakne poročilo, ker enkrat se moramo o tem resno pogovoriti. (Blagajnik Hudovernik navdušeno ploska.) Položaj družbe. Nato je poročal blagajnik, notar g. Aleksander Hudovernik. Nekatere točke iz njegovega poročila smo že včeraj omenili, danes še pristavljamo: Letne prispevke jc poslalo Ic 88 podružnic, 65 podružnic spi spanje pravičnega! Takih spečih podružnic je na Kranjskem 31, na Štajerskem 13, na Koroškem 9, na Primorskem 12. Posebno pointiral ie blagajnik v svojem poročilu točko, da jc »Slovenski Narod« nabral za družbo 2545 K, »Slovenec« je nabral 1334 K 21 v. (Ze večkrat smo omenili, da so naši somišljeniki naravnost pošiljali prispevke družbinemu blagajniku, ker jc to najenostavnejše.) Družbino posestveno premoženje znaša 186.000 K. Aktiva znašajo 202.025 K 71 v. pasiva 32.338 K 7 v. Dne .31. decembra 1906 je torej znašalo družbino čisto premoženje 169.687 K 64 v., pomnožilo se je premoženje leta 1906 za 6636 K. Tekom prihodnjega leta bo treba družbi 70.000 kron dohodkov, da se pokrijejo izdatki. Družba ustanovi otroška vrtca v Hrastniku in Celju, namerava ustanoviti otroški vrtec v Domžalah, letos otvori deško šolo na Muti. prihodnje leto prevzame šolo v Št. Jakobu na Koroškem. Blagajnik omenja velikega naraščajočega dela nemškega »Schulveneina«, katerega dohodki so se samo v preteklem letu pomnožili za 91.279 K. Jurist g. Lrnest Rekar želi, naj bi se odslej tiskani računi pošiljali članom skupaj z glasovnicami. Pogreša tiskano bilanco. (Klici: Tako je! To je pomanjkljivo!) Treba je natančnejšega računa posameznih postavk: ali se jc denar porabil za zidavo ali za šolski poduk. Družba v preteklem letu nikakor ni napredovala. Dohodek 63.983 K 78 v je vbe-ležen Ic, ker mu je prištet še preostanek iz 1. 1905 v znesku 7265 K 71 v. Dohodki posameznih postavk so se znižali, le razglednice so rešile družbo. Poglejmo istrsko družbo, ki ima 107.820 K dohodkov. Lani so podružnice dale 24.230 K, letos samo 22. 000 K. Kranjske podružnice so letos dale samo 8779 K 23 v, lani 12.43! K! In pravijo, da so Kranjci najbolj zavedni. (Dr. Rosina kliče: Na Kranjskem je največ analfabetov.) Primorska je več dala: lani okolu 5000 K, letos 7148 K 99 v. Pri naročanju družbinega blaga se zaslužek nc sme dati Nemcu ali Italijanu. Družba ie svoje nabiralnike naročila pri nemški tvrdki v Čeških Budjejevicah. Družbi daje milo Nemec. Družba naj napravlja knjižnice, ki naj vrše nadaljevalno delo šole. Razglednice naj se trgovcem cenejše prodajajo. Blagajnik g. Hudovernik omenja, da bo treba mnogo storiti, da družba prihodnje leto pokrije izdatke. Nabiralnike jc družba naročila pri slovenski tvrdki Schneider & Verov-šek, morda jih je ta dobila od nemške tvrdke. (Klici: To naj bi se prej pojasnilo.) Glede dru-žbinih vžigalic omenja blagajnik, da je tvrdka Pcrdan imela pogodbo še za dve leti, vendar jc prostovoljno napravila novo pogodbo, pri kateri garantira tvrdka družbi 6000 K letnih dohodkov, od I. julija plačuje tvrdka od vsakega vagona družbi 240 K, prej je plačevala samo 200 K. Milo za sedaj še daje nemška tvrdka Krisper v Ljubljani, a to se bo izpre-menilo. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo je bilo nato soglasno odobreno. Burni prizori pri volitvah. Prično se volitve. Ves čas prej so liberalci agitirali med seboj. Liberalni dijaki so imeli posebno mizo, raz katere so vodili agitacijo in pisali liberalno listo na glasovnice. Proti ravnatelju Detcli se je agitiralo že pred skupščino z neresnico, da se je odpovedal! Obmejni Slovenci, na čelu jim dr. Brejc, so proti takemu majoriziranju v skupni šolski družbi odločno protestirali. Dr. Brejc je pristopil v družbi odličnih koroških in štajerskih Šlovencev in z gospodom kanonikom Kala-noiii k predsedstveni mizi ter zahteval, naj se zadeva na pošten in pravičen način uredi. Li- UK6K. Pod tatarskim jarmom. Iz spisov H. Sienkiewicza. Glonar. (Dalje.) Poslovenil J. A. Vendar pa še čuva Previdnost na različen način nad onimi, katere skuša. Ko bi ne bilo sramote in trpljenja, v kakoršnem sem živel, bi me lahko Sukiman prodal v Carigrad ali v lialato, kjer so veliki sejmi za sužnje, a sedaj bi me, ker sem bil tako slab, nihče niti zastonj ne vzel, ker sem bil bolj podoben mrtvecu ali Lazarju, kakor pa vitezu. Nc le, da ie bila moja halja umazana in je komaj krila mojo nagoto, ne le, da sta me glad iu beda naredili živega kostnjaka, na glavi so mi zrasli dolgi lasie in brada, koža je popokala po zeleni telesu in bila polna tvorov in lišajev, ki sem jih nalezel pri velblodih. Drugi so mislili, da sem gobav in celo jetnikom sem se začel počasi studiti. Ali jaz sem svoje telo, prazno obleke, ki se kakor vsaka druga obleka, raz trga in v cunje razpade, že davno daroval za svoje grehe, ker samo dve reči morata biti stalni: nesmrtna duša in čast, ki ima svoj po-četek v rodu in mu je tako vrojena in neobhodna lastnost, kakor svetloba nebeškim zvezdam ----- IV. Prišla je spomlad iu toplejše soince je zasvetilo nad mojo bedo. Tej sem se tako pri- vadil, da sem popolnoma pozabil, da so tudi srečni ljudje na svetu. Štorklje, pastiricc, lastovke in škrjančki so leteli v celih trumah na sever, jaz pa sem jim naročal: Ptičice drobne, ah, povejte ljudovladi in njenim stanovom, da sem vztrajal kot plemič in če tudi sem tako sklonjen k zemlji in me teptajo noge poganov, pred Bogom samo jokam, pred sovražniki pa kaženi strogo, zavestno obličje iu moj duh ni klonil. Konec moje muke je bil še daleč kje, ali vesna je prinesla izpremem-bo, nova pričakovanja, nove obljube. Na nebu nad Krimom se je kazala šiba božje jeze, repatica, utripala s svojim sinjim očesom in z repom napovedovala Krimu in poganstvu konec. Preplašeni Tatarji so ponoči okoli hodili, delali velik šum in trušč, spuščali množice zapaljenih strel proti nebu, da bi prepodili tega zloveščega ptiča. Duhovniki so nalagali poste, čarovniki so prerokovali nesreče. Strah .ie prišel nad ljudska srca, in ta strah ni bil prazen, ker so prišle vesti, da razsaja nad Palus Macotis kuga. Na dveh stezah so mislili to leto poslati oddelke nad ljudovlado ali jih niso poslali. Liudje so v gručah stali po ulicah, giasno govoriti niso smeli, Ic oči so obračali proti vzhodu, odkoder je moralo priti »črno čudo«, kakor so ga imenovali. Vedno več novih vestij jc prihajalo med ljudstvo, dokler sc ui raznesla novica, da sc je pokazala kuga že v hanovi stolici. Sam hau je utekel iz stolicc. .ledni so pravili, da je odšel s svojimi ženami na južne gore, drugi, da pride v Kizlih, kier morski vetrovi čistijo ozračje. Prišel jc tedaj han po nasvetu vražarjev v Kizlih in gnal pred seboj velike črede, da bi imel s svojim dvorom dovolj hrane. Načelnik v Kizlihu, Sukiman, ga jc z veliko častjo sprejel, ljudje pa so padali pred njim na obraz, ker ga imajo za Boga in mislijo, da je soroden z nebeškimi telesi. Orde ui bilo mnogo pri njem, samo dvor in kakih tisoč baskakov, nekaj hodž in ag v žoltih kožuhih, ker so se bali, da se v velikem številu ljudij prej razširi kuga. Ona pa je razsajala po Krimu, posebno po onem delu, ki se zove Jenikalski. Tam se je vrgla na kako mesto, vzela dani, a drugih sc je ogibala; kjer pa je šla, tam jc padel celo ptič iz zraka. H Kizlihu se je približala za dva dni hoda. Tedaj se je zahvalil han Bogu, da ga je rešil, jc bogato obdaril vražarje in osvobodil tudi mnogo jetnikov. In ravno, ko so drugi prejemali sadove njegove ljubezni, je prišla na mene zadnja izkušnja. Nekega dne jc jezdil mimo mojega ležišča, na katerem sem ležal, prijezdil je zelo blizu, pogledal na mene in vprašal Sukimana: »Kdo jc ta bedni človek?« Kaj mu je Sukiman odgovoril, tega nc vem, videl sem le. da sla dolgo govorila in zdelo sc mi je, da se pritožuje Sukiman nad.mojo uehvaležnostjo in trdovratnostjo, ker jc nazaduje rekel glasno: »Poskusi ga ti, gospod!« Radovedni lian .ie prijezdil blizu k meni. Takoj sta letela pred njim dva stražnika k metli in vpila: »Na obraz, neverni pes!« a tega nisem storil, dasi sta me začela z dolgimi trstikami biti po glavi. Tedaj se je han žc popolnoma približal k meni iu me vprašal: »Zakaj nočeš pasti pred menoj na obraz?« Odgovoril sem mu: »Gospod. če to plemiču pred lastnim kraljem nc pristoji. kako moreš zahtevati, da naj to stori pred tujini in poganom?« Tedaj se je obrnil han od mene in rekel: »Pametno si govoril, Sukiman!« Iu potem je zopet rekel: »Ce bi ti dal na izbiro, da ali mi čast izkažeš in pred menoj na obraz padeš, za kar bi ti dal svobodo, ali pa da mureš strašne smrti; kaj lii si ti izbral?« Nato sem mu odgovoril, da si jetnik ne sme ničesar izbirati, naj torej stori z menoj kar hoče, a naj pomisli, da more vsak. tudi najnavadnejši človek, zadati smrt, dostojanstvo monarha pa izvira iz volje božje in tedaj postaja Stvarniku najbolj podobno in najlepše kaže svojo moč, ako daje življenje in ne smrt. On se je tnalo zamislil ob mojih besedah in nato rekel: »Cc mi kot jetnik nočeš skazati dolžne časti, niti me slušati, potem sc ustavljaš Bogu, ki jc ujetim pokorščino zapovedal«. Rekel sem niu: »Samo moje telo je ujeto«. Ko so Tatarji to zaslišali, so kar obledeli, ou pa ie ostal miren, ker ga niso zastonj nazivali »Razumnega«. Zamislil se je torej zopet iu ko ic odjezdil, jc rekel svojim spremljevavcem: »Kadar pridete k nevernikoni v sužnost, bodite podobni temu človeku!« Tedaj sem imel mir dva dni iti zopet so mi nosili jesti. Drugi dan so me celo obiskovali ter mi govorili: »Naš gospod te ne bo pozabil; kadar ti dokaže svojo Ijtibav, ne pozabi ti nas«. Tako .ic jetništvo pohujšalo srca teli ljudij, da so sc, pričakuje, da se moj položaj ugodno izpremeni, potezali za mojo naklonjenost, ko sem še ležal na skromnem ležišču. Jaz pa seni se veselil, ker sem mislil, da mogoče postanem svoboden in da vendar enkrat beralni dijaki so tulili na dr. Brejca in klicali: »Kar z listki voliti!« Dr. Korošec je klical družbinemu blagajniku g. Hudoverniku: »Kako listo ima odbor?« Notar Hudovernik: »Odbor ima nobene liste!« Dr. Korošec: »Koga bodete volili v odbor, to je za nas mero-dajno.« Notar Hudovernik molči. Nekateri naši somišljeniki kažejo na glasovnice odbornikov: Mudovernika, Luka Svetca, Karola Blei-vveisa in Hribarja, ki imajo Jnapisano celo liberalno listo! Župan Hribar stoji sredi agi-tacijskcga štaba liberalnih dijakov, za njim župnik Vrhovnik, ki nakrat začne s prstom kazati Hribarju našega poročevalca Štefeta, češ. da ga ta ves čas opazuje. Štefe kliče: »Hribar naj zapusti dvorano 111 se mora po pravilih svojega kluba vzdržati glasovanja, ker se gre tu za versko narodno vzgojo! Tu se nič ne posreduje!« To liberalce silno raz-araži. Liberalke pihajo, notar Hudovernik kriči, da »našega župana ne pustimo žaliti«. Neki akademik kriči: »Vi ste isto naredili s pevskim društvom .Ljubljana'!« Klici: »To je vendar nekaj čisto druzega!« Župnik Poljanec s Koroškega pristopi h kranjskim liberalnim petelinom in jih s pozdignjenimi rokami prosi, naj ne silijo prepira v družbo. Rjovenje liberalcev je odgovor rodoljubovi prošnji. Predsedujoči Luka Svetec imenuje skrutinatorje: Otona Fettich-Frankheima, župnika Pibra in dr. Šegula. Župnik Piber: »Pod takimi razmerami odklanjam to čast!« Dr. Brejc: »Zahtevamo, da se nekaj naših vmes sprejme! Mi s to listo nismo zadovoljni. Mi hočemo vedeti. kdo bo gospodaril z našimi zavodi!« Dr. Brejc apelira na odbor, naj posreduje. Dr. Karol vitez Blei\veis se oglasi kot najstarejši odbornik in pravi: »Pri volitvi je sedaj prišlo do razpora. Mi smo na listo zapisali svoje ljudi, kot so nasprotniki tudi svoje zapisali. Klici: »Ni res! Naši somišljeniki kažejo bele še nepopisane glasovnice. Neki liberalec kliče: »Koroške Slovence so klerikalci poslali v boj!« Dr. Brejc: »Kdo je tisti nesramnež! Mi nimamo še liste napisane!« Klici: »Dva gospoda od obeh strank naj se dogovorita o kompromisu.« Burni ugovori od strani liberalnega dijaštva. Župnik Treiber s Koroškega skoči na oder. Za hip nastane mir. Župnik Treiber: »»Družba more le uspevati, če je v družbi edinost, odkritosrčnost in prava narodna ljubezen do domovine. Strankarstvo ne sme v družbo, kličem vam v imenu naših skupin na periferiji. Mi Korošci danes nismo hoteli delati nikake zgage, dasi bi se imeli v marsičem pritožiti. Konservativnih elementov ne odvrnite od dela. sicer je družba ubita. Na mejah smo konservativci, ne odrivajte nas. Mi se ne pustimo od dela izključiti, bomo pa potom izobraževalnih društev svoj napad dalje vodili!« Predlaga pogovor o skupni listi. Dr. Brejc: »Čutite, da imate danes večino. zato nas hočete majorizirati. Vi ne poznate naših razmer. Naš narod^bo bolelo vaše postopanje.« Klici: »Kaj bo Žerjav vedel o koroških razmerah!« Župnik Piber kliče notarju Hudoverniku: »Zakaj vas včerai ni bilo, da bi se dogovorili o skupni listi.« Zastopniki ogromne večine štajerskih Slovencev, na čelu jim dr. Korošec in profesor Verstovšek, zahtevajo, da se za slovensko organizacijo ne-zasluženi Pahernik črta iz liste in uvrsti dr. Medved ali dr. Žmavec. Žerjav: »Mi vam damo Grafenauerja!« Poslanec dr. Anton Korošec kliče Žerjavu: »Ali ste vi diktator ?« Klici naših somišlje, nikov: »Mi zahtevamo v odbor tudi ravnatelja Detelo!« Z ozirom na dr. Brejčev poziv za posredovanje na odbor prične Ivan Hribar posredovati na način, da bi nekaj naših somišljenikov prišlo v — nadzorništvo. Klici: »S tem se ne zadovoljimo!« Sodnijski uradnik Prcvc »Požegnane osebe ne notri!« Končno Hribar sprejme za odbornika ravnatelja Detela in pravi, da je to kompromis. Dr. Brejc: »Nasprotoval ne bom, kompromic pa to ni.« Hribar prične govoriti, da ni prišel sem, da bi se bojeval (!), nehote prizna nasprotno rovarjenje z izjavo, da so mu že na Jesenicah izročili liberalno listo in da je tudi on to listo prepisal na svoj listek! Velika ve- najdem svojo srečo. Crez dva dni je lian zopet jezdil mimo mene, obrnil zopet konja k meni in rekel: »Premišljal sem tvoje besede v svo.ii modrosti in sem jih položil na tehtnico pravičnosti. S svojo možatostjo si si pridobil mojo naklonjenost; govori tedaj in želi, kaj naj za tebe storim«. Odgovoril sem 11111: »Ker sem svoboden rojen, bi mi bila svoboda na.i-liubši dokaz tvoje naklonjenosti«. »A, če ti je ne dam?« — »Tedaj daj smrt!« — sem 11111 odgovoril. On pa je zopet nekoliko pomišljal, ker je hotel, da bi vsi občudovali in slavili njegovo modrost, ker ne dela ničesar brez posebnega namena. A med tem časom mi jc bilo srce kakor kladivo. Ko je dovolj razmislil, je rekel: »Gjaur! Ne napenjaj loka premočno, da se ne zlomi in ti ne rani roke; zato ti povem moje zadnje besede: žolti kožuh ti dam, na svoj dvor te vzamem, dam ti bogastva in te napravim za svoje konjuha, a ne zahtevam, da spremeniš svojo vero, da boš lahko rekel, da mi služiš z dobro in prosto voljo«. Tedaj mi je zatrepetalo srce v veliki radosti, a takoj sem pomislil, da so to mogoče hudičeve iz-kušnjave in potem še, kaj naj rečeni svojim očetom, ki so v boju padli, ko me vprašajo: »Kaj si bil na svetu?« Naj li rečem tem vitezom, ki so v boju padli: »Sam sem rad postal tatarski konjuh«. — In strašen strah me jc prevzel pred tem vprašanjem, večji kot pred mukami in smrtjo: iztegnil sem torej h hanu roki in zaklical: »Gospod! Ne zahtevaj moje volje, ker volja prihaja iz duše, duša pa sc ne zaveda samo vere. ampak tudi stanu, v katerem ie na svet prišla in kakoršnega ie od očetov dobila, takšnega neoskrunjenega mora jim zopet vrniti«. »Rob! Zlomil si lok« čina je za to listo, a s splošno narodnega stališča bi bil razpor v družbi škodljiv. V tem poslopju, ki ga je slovenska požrtvovalnost dala narodu, se sporazumimo. Pri predsedniški mizi smo brez obveze sestavili listo, ki se mi zdi, da je konpromisna lista. Predlaga za prvomestnika Andreja Senekoviča, za odbornike dr. Fr. Detela, dr. Merharja, dr. Gregor Žerjava, Fran Pahernika, dr. Karola viteza Bleivveisa-Trsteniškega in nazadnje Gregorja Kinspielerja. V nadzorništvo predlaga Hribar: Ilešiča, dr. Majarona, Pavlica, dr. Jakoba Zmavca, dr. VI. Ravniharja. Dr. Zer-jev o sebi in Hribarjevi listi milostno pravi: »Sprejmem to listo, konstatiram pa, da se ravnatelj Detela do danes še ni zanimal za družbo.« Klici: »Senekovič posebno vneto!« Večina rok se dviga za to listo. Notar Hudovernik: »Kdo je proti tej listi?« Rakovec iz Kranja: »Strogo po pravilih naj se voli, z listki!« Večina liberalnih akademikov kriči: »Kako moremo glasovati z rokami, ko imamo pa nekateri po pet glasov. Ali naj vzdignemo pet rok.« Dr. Mihael Opeka z ozirom na to zahteva, naj se preskrbi, da se glasovanja udeleže le volivni upravičenci. Hribar: »Sedaj je pa kompromis razbit«. Ta Hribarjeva izjava vzbudi pri liberalnih akademikih burno odobravanje, pri obmejnih Slovencih, ki Hribarja še niso poznali kot ga poznamo mi, pa splošno začudenje. Predlog dr. Opeke je bil popolnoma upravičen in je zahteval samo to, da glasujejo za listo samo oni, ki so za to upravičeni. Vse drugo je zavijanje. Lista bi bila pri resni volji nasprotnikov lahko sprejeta. Liberalni akademiki so bili tisti, ki so ves čas upili, da nobenega kompromisa nočejo. Hribar je ž njimi potegnil in je tako pravi oče razdora v »Ciril-Metodovi družbi«. Nato se je vršilo glasovanje po listkih. Naši somišljeniki so zapustili dvorano, le nekaj Korošcev je kot protest proti nasilju se vdeležilo volitve. Žalosten banket. — Izid glasovanja. Gb 4. uri popoldne se ie pričel šele banket. Bil je jako slabo obiskan. Navdušenja nič, govorov nič, samo ko je prebral notar Hudovernik opazko ameriškega župnika F. S. Šusteršiča k njegovemu daru: »Krvava nesloga naj bo oddaljena vsaj proč od naše šolske družbe«, so zaploskali oni, ki so malo prej slogo porušili. Okolu 6. ure so še-le sknitinatorji prišli v dvorano, kamor so v tem hipu stopili tudi koroški Slbvenci in nekaj naših štajerskih, primorskih in kranjskih somišljenikov. Podpredsednik otvori zopet zborovanje. Dr. Sche-gula je proglasil izid volitve: Oddanih jc bilo 260 glasovnic, med temi 4 neveljavne. Prvomestnrkom je bil izvoljen z 247 glasovi vpokojeni ravnatelj Andrej Senekovič. Dr. Franc Detela je dobil 7 glasov, župnik Vrhovnik 2 glasova. V vodstvo so bili izvoljeni. Na tri leta: Dr. Ivan Merhar z 234 glasovi, dr. Gregor Žerjav z 227 glasovi, dr. Karol Blei\veis ž 223 in Pahernik, veleposestnik v Vtihredu, z 222 glasovi. Na dve leti: Dr. Fran Novak z 208 in na eno leto prošt Gregor Einspieler s 175 glasovi. Liberalci so edinemu zastopniku koroških Slovencev proštu Gr'egor.iu Einspilerju odjedali ravno toliko glasov, da je prišel v odbor samo za eno leto! Za drugo leto snujejo gotovo posebne »svoje načrte«. Razun tega so dobili dr. Miiller 49, dr. Fr. Detela 20, župnik Ražun 18, dr. Medved 16, dr. Jakob Žmavec 14, poslanec Grafen-auer 7, župan Hribar. Evg. Lah in dr. Turner po 3, dr. Triller 2 in Rekar, dr. Brejc in trgovec Meglič po 1 glas. V nadzorništvo so bili izvoljeni: dr. Ma-jaron (129 glasov), dr. VI. Ravnihar (127 glasov), dr. Fr. llešič 125, Franc Povše 112 in župnik Pavlič 110 glasov. Dobili so še: dr. Novak 6, dr. Tekavčič 5, Engelbert Gangi, Gregor Einspieler in profesor dr. Gruden po 4, dr. Jakob Žmavc in dr. Kušar po 3 in dr. Karol Blei\veis 1 glas. V razsodništvo so izvoljeni: Karol Šavnik 113, T. Vedernjak 110, — je rekel han in takoj sem opazil, da je prišla moja ura, ker se mu je začela jeza kazati na obličju, a premagal se je in se obrnil k Sukiinanu: »Modri Sukiman! V ljubavi do tega nevrednega psa sem res zašel že predaleč, a sedaj ti ukazujem, da ga vendar enkrat zlomiš; ali prej, ko mu vzameš življenje, muči ga tako, da se bo vsaj pred tvojimi nogami pokorno plazil». Odjahal .ie, mene pa so takoj na Sukima-nov ukaz zgrabili kalmuki in me privezali h kolu. Kar je bilo ljudstva in ujetih, vsi so pritekli, da vidijo, kako me bodo mučili. Jaz pa sem svojo dušo iz vseh sil priporočil Bogu in ga prosil najbolj za to, da bi me okrepil in ne dovolil, da se ponižam. Takoj sem začutil, da je Bog uslišal mojo molitev, ker je prišla velika moč nadnie. Pomislil sem, da zastopam tukaj 0110 silo križa, ki ne kloni nikdar, da sem poslanec liudovlade, kateremu so stanovi odločili muko, da sem tukaj vojak Kristov, ki je odločen, da umre in s svojo krvjo priča o duhu, kateri kakor nebeški ogenj nikdar ne ugasne. In ko sem to premišljal, sem vkljub svoji bedi, ponižanju, gladu in nemoči čutil v sebi tako samozavest, kakor bi gledal z višjega stališča na zemljo. Kalmuki pa so me zopet začeli pretepati z biči in kmalu sem bil ves krvav. Tedaj so me vprašali: »Ali padeš na obraz?« Jaz pa sem jim odgovoril: »Poljski plemič sem«. Tedaj so me začeli zopet pretepavati, drugi pa so mi z živim ognjeni palili noge, da bi vsled bolečin prej prosil za usmiljenje. In res sem začel kmalu odjenjavati, a ne z dušo, ampak s telesom, ker se mi je velika omcdlevica razlezla po vseh kosteh iu se mi je začelo mračiti pred dr. Karol Tnler 105, Andrej Kalan 86 iit dr. Tekavčič 72 glasov. Poleg teh so dobiJf prof. Pleteršnik in ravnatelj Schreiner po 8, dr. Munda 4 in dr. Opeka, dr. Bož. Vodušefc in kanonik Karlin 1 glas. Liberalci viharno ploskajo, kakor bi s temi 260 glasovi imeli celo Slovenijo za seboj in kakor bi s temi 260 glasovi ob razbiti slogii v družbi priborili slovenstvu veliko uslugo. Izjava poslanca Grafenauerja. Predsednikov namestnik g. Luka Svetec je hotel hitro zaključiti vsako razpravo. Kar se oglasi k besedi državni poslanec Grafen-auer. Naši ga obkolijo in mu burno ploskajo. Grafenauer govori: S tako izvršitvijo nisem zadovoljen. Jaz moram ne samo v svojem, ampak v imenu vseh onih, katerim je blagor slovenskega naroda v resnici pri srcu in ne samo na jeziku, izjavljati, da smo od zborovanja pričakovali nekaj drugega. Obžalujem, da je drugače prišlo. Malo je tako složnih narodnih delavcev kot smo mi na Koroškem: Veliko trpimo, zakaj pomoči po takih nastopih od vas moremo vedno manj pričakovati. (Notar Hudovernik skoči s stola in kriči na dr. Korošca: Kaj se bodete smejali! Dr. Korošec: E11 notar Hudovernik meni ne bo ukazoval! Jaz se smem smejati! Hudovernik se vsede, liberalci pa divjajo okolu dr. Korošca, ki se jim v obraz smeje in upijeio: Ta nas izziva. To je cinizem! Dr. Korošec::Komedijanti ste!) Grafenauer: Med duhovniki in lajiki na Koroškem vlada najlepša sloga. Nekdo kliče: Rimska sloga! Klici: Kaj bodete tako izzivali. Danes vendar ni bilo to na dnevnem redu! Klici: Kateri študent pa je klical o rimski slogi! Klici: To je profesor Majcen ! Veselost. Profesor Majcen si grize ustnici Poslanec Grafenauer obžaluje izid glasovanja v družbi, ki bi morala biti za vse Slovence. Mi Korošci Vam ne privoščimo, da bi Vi toliko trpeli kot mi, pa nekoliko bi privoščili Vam, ki v srcu Slovenije živite, potem bi bili drugačni. Kdo je imel prav, bo pokazala prihodnja glavna skupščina, ako spoli še do kake pride! V imenu svojih somišljenikov s Koroškega, Primorskega, Štajerskega in Kranjskega, obžalujem, da se je danes zborovanje tako zavr-šilo. Liberalci kriče: »Imena povejte!«, kakor bi se vse slovenske dežele le okolu navzočih liberalcev vrtile. Le s težavo — liberalci se 11111 uprav dero v uho more poslanec Grafenauer prebrati naslednjo IZJAVO 1 Podpisani v svojem in v imenu svojih somišljenikov obžalujejo, da se je vprašanje družbinega vodstva rešilo potom že naprej pripravljene majorizacije. Sosebno glede na obmejne Slovence zamore po našem trdnem prepričanju družba doseči svoj namen le tedaj, ako se društveni funkcionarji izvolijo sporazumno. Za Koroško: Dr. Brejc, Podgorc, Grafenauer. Za Štajersko: Dr. Korošec, profesor Vrstovšek. Za Primorsko: Raspet. Za Kranjsko: Kanonik Kalan, Pogačnik, dr. Žitnik. Liberalni akademiki uprav tulijo, ko čita Grafenauer dr. Koroščevo ime. Naši jim kličejo: Ogromno večino štajerskih Slovencev ima za seboj, Vi mladiči pa še nič! Prof. Majcen kriči: Korošec je razbil štajersko slogo! Dr. Korošec: Kdo je ustanovil prvi stranko? To je tisti profesor Majcen, ki se je tako bla-miral! Velik hrup. Liberalni akademiki groze Štefetu, da ga vržejo iz dvorane. Štefe: Tako bi bilo pa res najlepše. To je prava svoboda! Kar vun metajte družbine člane! Ko -se hrup nekoliko pomiri, vstane Luka Svetec in napije: »Zdravico vrlemu zastoittii-ku koroških Slovencev poslancu Graten-auerju.« Liberalci pijo »ex«. Koroški Slovenci ob toliki »froclariji« ogorčeni zapuste dvorano. Neki liberalni akademik skoči k poslancu Grafenauerju in 11111 tuli: »Prmejduš očmi. Ker sem videl, da se mi bliža smrt, sem z zadnjimi močmi dvignil glavo in zaklical proti ljudovladi: »Ali me vidiš in slišiš?« In tedaj je naglo, kakor čez vse stepe in Pe-rekop, prišel k meni glas: »Vidim!« — V dalji je začelo nekaj temneti, nebo in zrak sta se zgostila in iz tega je stopila ženska s sladkim obličjem in stopila k meni. Ogenj me ni več žgal, biči me niso več trgali, čutil sem le, da me ona ženska hitro nekam nese. Ona pa leti k nebu in ž njo kori angeljev, ki pojo: »Ne v kuntušu, ne s sabljo v roki, ampak v ranah! Vitez, vitez v boju junaški, v muki potrpežljivi, tihi Kristov Paladin, verni sin krvave žemljice, pozdravljen v miru. pozdravljen v sreči in — v veselju, v veselju!« ... Iu tako smo leteli proti nebu. a kar sem tam videl, tega ne morejo moja grešna usta razodeti zeniskim ušesom . . . V. Voz je škripal pod menoj in svež, hladen veter mi je vel v obličje. Odpiram oči — Kizliha ne vidim, samo stepo, veliko kakor morje. Zaprl sem torej oči iu mislil, da vidim v sanjali kakšne božične bajke. Pogledam zopet: vidim obraz starega Himka, upravitelja Tworzyanskih in poleg njega nekaj hlapcev. Himek pravi; »Bogu bodi hvala, da si se nam, gospod, vendar enkrat zavedel.« — Vprašam: »Kam se peljem?« — »V litidovlado.« — »Ali sem svoboden?« — »Svoboden.« — »Kdo me jc odkupil?« — »Gospica.« — Ko je rekel »gospica«, tedaj se mi je nekaj kakor krčevit jok izvilo iz prsi. iztegnil sem roki in sem omedlel. Voz je škripal pod menoj. Ko sem se dru- Vas spoštujem!« . . . Bili so to prizori ob Ku terih nas je bilo sram, da smo Slovenci. p0 slanec Grafenauer take olike kot jo je vide včeraj med slovenskimi liberalci, ni menil; niti med nemškimi nacionalci okusil. Liberalce je krepka izjava, podana o< ogromne večine slovenskega naroda, očividn* zelo poparila. Zatekli so se h govorancam Liberalno strankarsko akcijo je nespretno po iskušal reševati Ivan Hribar, ki se je zamai trudil, da bi izbrisal vtisek rodoljubnih Gr? t Jenauerjevih besedi. Hribar obžaluje, da je Grafenauer zap stil. dvorano ter zavija, da je bil Grafenam pregovorjen in da sam ni vedel, da gre ; dr.uge po kostanj v ogenj. Po tem predrzne žaiSenju poslanca Grafenauerja je Hribar ra vijal, da mora biti v družbi merodajna vol večine, kakor bi bila družba kak političen s stav! Hribar pravi, da je predrznost Grafe auerjev izrek, »ako bo še kedaj kaka skt ščina družbe*. Volja »večine« pride do v, ljave, in bomo sedaj tem blagodarneje nasto pali,,da bo družba imela več koristi kot doslej in če tudi ni za društvo stranka poslanca Po-gačnikit, kanonika Kalana, dr. Korošca, in č tudi tai stranka družbi odpade. V prvi vrsi : bodo dobili podporo Korošci. Hribar pozdra1 lja dr. Žerjava in liberalno akademično mk dino, ki naj zavzame v družbi »naše prosto re«. Tako je kazal za družbo vneti Hriba vrata katoliško narodni akademični mladini, kakor da bi zanjo ne smelo biti mesto v družbi!' »Jugoslovanski klub« je takega »delavca« na narodnem polju res lahko vesel! Rus. iz Drage se je tudi zaletel v Grafenauerja, češ, da gotovo že obžaluje, ker ni potegnil z liberalci in je priporočal družbi večjo skrb za Drago in Trnovo. Štajerskemu akademiku Mravčjaku se je zijubilo imenovati podpisa dr. Korošca in prof. Vrstovška na »izjavi« »predrznost«, dr. Rostohar iz Beljaka je pa v službi kranjske liberalne politike žalil Grafenauerja,. da se je dal izrabiti za »malopridne namene«,, ter je zahteval moške učiteljske moči na družbine šole in da naj družba nastavi izborno plačanega potovalnega učitelja. Družbin učitelj Engelman iz Trsta je rekel v imenu liberalnih Primorcev njegovega kova, da se ne strinjajo z zgoraj omenjeno »izjavo« in je rekel, naj v II. tržaškem okraju družba ustanovi še eno šolo. Družbeni blagajnik dr. Hudovernik je slavil zmago liberalne liste kot »pomlajenje družbe«. Ne samo slovensko moliti naj družba uči, edini smoter družbe mora biti vzgajati, radikalne Slovence. Dr. Hudovernik je mnenja, da morajo naši somišljeniki reči: Ce so tudi bili izvoljeni v vodstvo sami možje nasprotnega nam političnega mišljenja, »če sem Slovenec, bom družbo podpiral.« Naši somišljeniki naj bi imeli samo pravico, kakor je rekel dr. Hudovernik, podpirati družbo, ne glede na strankarstvo.« Dr. Hudovernik je zaključil svoj govor: Tisti, ki tega ne stori; je zoper n as!« Jurist Rekar izroči Luki Sveten imenom »Prosvete« načrt spremenjenih pravil in še 39 drugih predlogov. G. Ulčakar iz Trsta želi, naj bi se vabila z glasovnicami pošiljala tako kot prejšnja letav da bi ne bilo treba še-le ponje pisariti ter želi, da bi se za nabavo družbinega blaga vedtio razpisal konkurz. Prejšnji zavezniki imajo pri tem lahko predpravice. Družba naj skrbi tudi za trgovske šole, da reši mladeniče, ki se sedaj poizgube po odvetniških pisarnah. Dr. Žerjav se zahvaljuje Luki Svetcu in pravi, menda zato, ker se naši somišljeniki niso udeležili glasovanja, da je bila manjšina tako majhna, da je bilo frivolno, da je sploh nastopila. (Tiskar Lanipret iz Kranja kliče: Tako je!) S takimi »ljubeznjivostmi«, nad katerimi so se očividno naslajali navzoči pasar Leopold Tratnik in drugi taki naši prijatelji, je bita zaključena letošnja glavna skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Razni društveni funkcionarji, kakor n. pr. notar Hudovernik, da ne govorimo o župniku Brcetu, ki je sedaj »luč« društvene pisarne, so se ope- gi dan zopet zavedel, mi je Himek vse povedal. Ker se je gospod Tworz5fanskji preselil s tega slabega sveta na boljši sv.ejt,. je podedovala Marija vse njegovo premoženje in bivala pri svojem ujcu, prelatu. Tata jo je dobila novica o moji nesreči in mojih mukah tam je ona padla pred ujcem na koleni, prir-znala, da me ljubi in me ž njegovim privoljenjem odkupila od Sukitnana. Himek liana ni več našel v Kizlihu. ker je kuga minila in je odšel v Evpatrijo; Sukimati pa je mislil,, da sem umrl in me je oddal za tristo cekinov, ki so ostali, po meni. Tedaj je Himek mislil, da me mrtvega pripelje nazaj, ker cela dva tedna nisem videl božjega sveta, a nazadnje mi je Bo« vendarle vrnil zdravje in življenje. Ko sem vse to izvedel in spoznal, da seru bil s posredovanjem svoje Marije odkupljen iz tatarske sužnosti, sem goreče p laka I in obljubil v svoji duši. da to hočem ljubiti in ji streči ves čas svojega življenja, iti zdelo se mi je, da je moje. bivanje v Krimu, moje jet-ništvo pri Sukimanu in prebite muke le nekak sen. Božja previdnost jc že ves svet tako uredila, da v času vse mine, a v spominu ostane, samo s tem razločkom, da je spomin tem slajši, čim hujši so bili prestani dogodki. Na tak način nam ni le končano delo prijetno, ampak tudi končano trpljenje. In čc Bog včasih plemiča hudo izkuša, 11111 da tudi moči, a čc 11111 vzame življenje. 11111 dobro plača. Meni pa je poslal angclja rešnika v podobi Marije in ni dovolil, da bi sc jaz v skušnjavah nižal. (Dalje.) tovano cksponirali za čudovito »|X)m!ajenje družbe« na uprav kričav način. Hribar pa je zopet poskrbel, da se je še nekoliko bolj razkril. Ta mož, ki je Hrvatom se zavezal, da ne bo nasprotoval versko-narodni vzgoji, je volil v odbor agitatorja za svobodno šolo in razporoko, za slovensko šolstvo povsem ne-zaslužnega advokata dr. Novaka in je to dejanje, tako provokatorično volitev javno liva-lisal. Gospodje so zopet sami mnogo poskr-beli za — večjo jasnost!_ Velika železniška nesreča v v Splelfeldu. O strašili spielfeldski nesreči, ki ni žali-bog ostala brez smrtnih žrtev, sc nam je k včerajšnji naši brzojavki dodatno še sledeče poročalo: Ob pol 4. uri zjutraj je zavozil tržaški brzovlak št. 6 na spielfeldski postaji v rezervno lokomotivo. Brzovlak št. 6 je imel nekaj zamude. Čuvaj Kienreich je zato pustil, da je peljala rezervna lokomotiva s tira št. 4 čez tir št. 1, po katerem vozi brzovlak na vzhodni postajni tir, da sestavi neki tovorni vlak. A ko je vozila rezervna lokomotiva še po glavnem tiru, je že dirjal po njem brzovlak št. 6. Pred Spielfeldom je tir kriv in zato strojevodja brzovlaka, ki vozi skozi postajo z brzino 50 km., ni videl prej, kakor šele v zadnjem trenutku. Jutranji mrak ie še bolj otežkočil razgled. Sicer je strojevodja Won-drak z vso silo zaviral, a bilo je že prekasno. Brzovlak je zavozil v rezervno lokomotivo in jo je porinil kakih HJO metrov naprej. Re-> zervna lokomotiva je popolnoma razbita potegnila za seboj štiri vozove tovornega vlaka, ki so se tudi razbili. V kupu razbitih voz je obtičala nato brzovlakova lokomotiva. Popolnoma razbit je bil nato vlakovodje voz in vržen pravokotno s tira. Prevržen je bil tudi poštni voz in je ležal čez tir. Prvi osebni voz je tudi poškodovan, drugi voz tretjega razreda je bil manj poškodovan. V prvem trenutku ie bilo vse zmedeno. Potniki, ki so večinoma spali, so zagnali strašen jok. V prvem trenutku so izgubile vodilne osebe glavo. Prvo zdravniško pomoč je podelil ranjencem honvedni višji zdravnik dr. Guyray. Pozabili so celo poklicati železniškega zdravnika, ki stanuje 20 minut od postaje. Šele čez dve uri je prišel prvi pomožni vlak iz Maribora in kmalu za njim iz Gradca. Žrtve nesreče. Strašne smrti je umrl kurjač Zisl. Bil je ves sežgan, ker je ravno kuril, in stisnjen med železje. Zlomljeni sta mu bili obe nogi in razparan je imel trebuh. Ko so ga nesli v postajno poslopje, je še dihal, a kmalu nato je umrl. Koža je visela od rajnika. Strojevodja, rezervne lokomotive, Wcith, je bil ranjen na glavi in je umrl kmalu potem, ko so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Na stopnjicah lokomotive je stal čuvaj Kienreich s signalno svetilnico v roki. Zagnalo ga je daleč proč in je nezavesten obležal. Ni mogel govoriti. Mislilo se je. da je mrtev. Včeraj ga še niso zaslišali. Poleg dr. Guyraya se je pečal z ranjenci še neki drugi zdravnik, ki se je peljal z brzovlakom. Ranjence so obvezavali z obvezili, ki so na postaji. Zisl je umrl, ko so se ž njim pečali zdravniki. Vlakov. avgusta. Pri slovesu na krovu ruske carske jahte »Standard« jc car v svoji napitnici naglašal, koliko važnost polaga na prijateljstvo iu sorodstvo, ki že toliko vekov spaja rusko carsko rodovino z nemško. Cesar Viljem je nato izrekel željo, da bi se carju posrečilo zopet dvigniti rusko brodovje in da bi prijateljstvo, ki obstoji med rodovinama, tudi med obema narodoma neskaljeno trajalo dtljc. »To prijateljstvo je preživelo več kot en vek, spaja nas še danes in bo še dalje trajalo.« OFICIELNA IZJAVA O SESTANKU V SVI-NEMONDE. Peterburg, 6. avgusta. Ruski brzojavni urad poroča, da sta se pri sestanku med ruskim carjem iu nemškim cesarjem Biilo\v in Izvolsky menila o vsem političnem položaju, da pa nieta sklenila nobenih posebnih pogodb. Konstatiralo se je od obeh strani, da mir nikjer v Evropi m tudi na Daljnem Vzhodu ni v nevarnosti. Sestanek v Sviue-miinde da je utrdil svetovni mir. RUSIJA. Pravi ruski ljudje. Odesa, f>. avgusta. Vlada je konfisci-rala celo številko glasila »ruskih ljudi«, »Rus-koje Znatnja«. Kruševan. Bero lin, 6. avgusta. »Zveza pravih ruskih ljudi« je izključila iz svoie srede vodjo »črnih stotnij«, Kruševana, ker je poneveril 300.000 rubljev. Dnevne nouice. + Ministrski predsednik Beck s soprogo je došel predvčerajšnjim v Bohinj z avtomobilom in se nastanil v hotelu »St. Johann«. „Naša moč" je bila zaplenjena, kakor povzamemo iz uradne „Ljubljančanke", zaradi Članka: ..Ljudstvo in naše pravosodje, ki pričenja z besedami „Veliko rano odkrivamo in konča Judeževa plačila". Kronanje slike Marije Pomagaj na Brezjah bo v nedeljo 1. septembra t. I. Slovesnost bo izvršil premil. g. knezoškof. Paleografljskl tečaj v kn. šk. dvorcu v Ljubljani obiskuje 18 gg. duhovnikov. + Kaplan Breznik v Postojni je obolel na lesarju. Gospod Anton Breznik, kaplan v Postojni, je obolel na legarju ter se priporoča čč. gg. duhovnim sobratom v molitev. — Ustanovni shod „Kmečke zveze za dekanijo Trebnje" se je vršil v nedeljo ob pol 4. v Trebnem. Navzočih je bilo čez 400 poslušalcev kmetov. G. dekan Nagode je otvoril shod in pozdravil navzoče kmetske posestnike in vse druge došle ter se voli predsedstvo. Voljen je bil domači župan gosp. Huč. ki da besedo gosp. poslancu monsignoru Žitniku. Žitnik je v dolgem dveurnem govoru pojasnjeval in odkrival razne zevajoče rane politiškega, družabnega in verskega življenja. Najpoprej je ž njemu lastno zgovornostjo podal sliko novega ljudskega parlamenta, kjer ima zdaj večino kmet in pojasnil tudi nastop S. L. S. Z odobravanjem se je vzel na znanje odločni nastop naših poslancev, zedinjenih v slovenskem klubu. Prešel je za tem na gospodarsko politiko našega kmeta. Kmet se ne more plačati z denarjem, dati se mu mora izobrazba in zavest samopomoči, da se bode zavedal svojih pravic in dolžnosti v političnem in gospodarskem življenju. Na široko razpleta vprašanje o krivičnem hišno-razrednem davku o osebni dohodnini, dveletni vojaški službi, ki se mora vpeljati, o vojaških vajah, ki naj se ob velikem kmečkem delu odpravijo. Zanimivo in jasno je dokazal potrebo zavarovanja za starost in onemoglost, ki bi, ako se vpelje, bilo neizmerne važnosti za kmeta. Povdarjal je gospod govornik posebno to, da se mora zvišati melioracijski fond, iz katerega bi potem. mogli uspešneje podpirati razne prosilce. Gledati je zato, da se vseli teh zadev in koristi zave kmet, da zna prositi in se tudi braniti proti krivicam, ki se mu godč. Burni klici po občni volivni pravici za deželni zbor so se čuli. Pravico hočemo imeti! Gospod poslanec pravi, da ni prišel hujskat — toda, ako gotova gospoda ne bode hotela dati ljudstvu pravic in se krivice ne odpravijo — ako se ne bode delalo za versko vzgojo med narodom — lahko pride do istega kot na francoskem in v Rusiji. Da se vse uravna po želji in težnjah prebivalstva, zato naj se povsod ustanove „Kmečke zveze", ki bodo vpliven organ, v' imenu katerega bodo poslanci lahko zahtevali od vlade pravic in koristi. Nujno je zato potreba, da agitira vsak — brez politične strasti — za „kmečke zveze" in tako bodo vsi kmetje združeni lahko veliko dosegli. Koncem govora zaorijo enoglasno živio-klici dr. Žitniku. Govor bil je vzet poslušalcem iz srca, lako stvarno resnično so se glasile besede govornikove. Nato je g. župnik Oblak povzel besedo in povdarjal potrebo „kmetskih zvez", med sebojno pomoč v združevanju glede mlekarstva, sadjarstva itd., na kar se je volil odbor. V odbor jc voljen Huč I ran, župan trebanjski kot načelnik, ki je kot predsednik shoda s trikratnim klicem na cesarja zaključil shod. — Ponesrečil se je dne 2. avgusta v Ločah neki Ivan Cajnar iz Zagreba. Peljal se je v Ameriko. Zjutraj ob 4. uri ga najdejo na železnični progi črez prsi od vlaka prerezanega. Ali je padel iz vlaka ali ga je hudobna roka oropala, ko se je skozi Lipo-glavski tunel peljal in potem vun vrgla, bo preiskava dognala, zakaj denarja niso našli pri njem, le vozna karta se je našla. — Bivši ban grof Pejačevič je določil, da se iz njegove pokojnine v znesku letnih 8000 K napravijo ustanove za Hrvate iz kraljevine, ki se hočejo posvetiti slikarstvu, kiparstvu ali glasbi. Ko bode že več takih ustanov, naj napravijo še druge za tehnike in medicince. Grof Pejačevič se političnega življenja ne bo več udeležil. — Samoumor 73letnega delavca. V Radničkem dolu si je prerezal 73 let stari delavec Fran lvačič z britvijo na roki žile. To zimo mu je umrla žena, kar ga je jako potrlo. Nekako pred mesecem je odšel radi rane na nogi v bolnišnico, a jo je zapustil neodzravljen, ker mu ni bilo prestati. Ta bolezen je še slabše vplivala na njegovo duševno stanje, tako da je v obupu končal svoje življenje. — Nasilje Madžarov. Okrožni predstojnik je obsodil mater in soprogo poslanca Vlada na 100 kron globe, ker sta agitirali proti madžarščini. Državni pravdnik pa je proti obema ženskama naperil tožbo radi upora. — Češki časnikar Kristin, ki so ga nedavno izpustili iz ječe pod varščino 10000 K, je zopet v ječi radi »hujskanja" proti „mad-žarščini. Solarčke je baje karal, zakaj hodijo v madžarske šole, v Ludczku pa je rekel, da je sramota za vas, ker ima madžarskega notarja. — Nov sovražnik vinske trte. Iz Heg-yalyja poročajo, da se je v ondotnih vinogradih, tudi v dvornih, v katerih rastejo najfinejša vina, pojavil nov škodljivec vinske trte, ki preti vse uničiti. Doslej so bila vsa sredstva, da ga uničijo, brezuspešna. — Obleka se je vnela v Zagrebu dekli Mariji Golubič, ko je polila petrolej na drva, da bi boljše gorela. Opekline so smrtno nevarne. — Mrtvega so našli v Zagrebu ob železniški progi Andreja Kuševiča. Nevedo še, ali je izvršil samoumor, ali je žrtev zločina. —■ Grof Schaffgotsch, titularni na-mestništveni podpredsednik v Trstu je postal pravi namestništveni podpredsednik ad per-sonam v četrtem činovnem razredu. — Krščansko socialni dnevnik se ustanovi v Inomostu. — Za kardinala bo baje kmalu imenovan olomuški nadškof Bauer. — Zopet drzen napad v Trstu! 5. t. m. se je vračal gospod Aleksander Gianfre v Trstu ponoči domov čez ulico Vienna, ki je v boljšem delu mesta. Kar ga napadejo trije neznanci, češ: Ali denar ali pa kri! Gospod Gianfre pa ni hotel dati ne denarja ne krvi. ampak je iz žepa poteginil mogočni vežni ključ, kar je napadalce tako ustrašilo, da so jo kar najurnejše popihali. Mislili so namreč, da je napadenec potegnil iz žepa samokres. Policaja ni bilo nobenega blizu. — Otrok se zadušil v loncu. Dne 5. t. m. okolu 6. ure zvečer je bila Alojzija Čop, delavca žena v Kurji vasi pri Jesenicah s svojimi otroci sama doina.. Istodobno se je odstranila enoletna hčerka Angela iz kuhinje pred hišo. Tam je stal velik železni lonec, v katerem se jc nahajalo kakih pet litrov vode. V ta lonec se je prekucnil otrok z glavo navzdol in se je zaduišl. Neka štiri let stara deklica jc obvestila takoj mater ponesrečenega otroka, a je bilo prepozno. Tudi zdravniška pomoč je bila zaman. — Poročil se je v Gorici g. dr. Josip Fa-ganelj, odvetniški kandidat, z gospodično Mileno Poniž, hčerko nadučitelja v pokoju. — Nesreča pri salezijancili. V goriškem salezijanskem zavodu jc ll-letni Anton Topli-kar tako nesrečno padel z gugalnicc, da je umrl. — Ljudsko veselico priredi pevski zbor v Metliki prihodnjo nedeljo, dne 11. avgusta, na vrtu pri Makarju s sledečim sporedom: I. »Gregorčičevu spominu«, prolog, zložil dr. M. Opeka. 2. Petje in tamburanje: a) »Naša zvezda«. A. Nedved; b) »Nazaj v planinski raj«, P. H. Sattner; c) »Venček slovanskih narodnih pesmi«, harni. A. Mihelčič; »Opet u domovini«, A. .lirka, tamburaški zbor; 5. »Planinarica«, za šesteroglasni zbor priredil Fr. Ferjančič; d) »Slovenska dežela, dr. B. Ipavec; e) »Slovenska narodna«, priredil za tamburaški zbor A. Mihelčič; s) »Blc.ško jezero«, Ign. Hladnik; g) »Mladost«, A. Mihelčič; li) »Lepa naša domovina«, za tamburaški zbor priredil Stjepušin; i) »Sudenčku«, P. H. Sattner; j) »Hrvaške narodne pesmi«, tamburaški zbor; k) »Kovačev študent«, igro-kaz s petjem; I) Prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen za Gregorčičev spomenik, pričakovati je obilne udeležbe. Vstopnina znaša samo 20 h. predplačila se pa hvaležno sprejemajo. Odbor. — Umrl je v Metliki Nikolaj Požek, brivec in liišm posestnik. Zapustil je ženo s štirimi otroci. Bil je poštenjak in odločen pristaš S. L. S. Svetila mu večna luč! — Umrla je dne 5. avgusta v Mančah pri Vipavi Jožefa Natlačen, mati gosp. Petra Natlačen, kaplana v Metliki in abiturijenta Marka, Blaga pokojnica bodi priporočena v molitev. N. v m. p. I — Kamenjala je včeraj v Kielmaier-jevih ulicah na Dunaju vagabundska druhal policijo, ki je aretirala več pretepačev. — Srečkanje priredi društvo za pov-zdigo prometa tujcev na Bledu v nedeljo dne 11. augusta t. I. ob 4. uri popoldne v zdraviškem domu. Med srečkanjem igra zdra-viška godba. Čisti dobiček bode za društvene namene. Prostovoljne darove za srečkanje prevzame tvrdka: Oto \V6lfling na Bledu. K mnogobrojni udeležbi vabi društveni odbor. — Slavnost v Kranjski gori. V Kranjski gori se vrši v nedeljo, dne 11. avgusta 1907 slovesno blagoslovljenje društvene zastave in gasilnega doma o priliki 15-letnicc prostovoljnega gasilnega društva. K tej izredni slavno-sti, ki sc prične ob polu II. uri s sveto mašo na prostem ob sviranju slav. tovarniške godbe s Save. se vljudno vabijo vsa bratska in druga cenjena društva. — Obširnejši program se razpošlje. , Prostovoljno gasilno društvo v Radovljici priredi v nedeljo, 11. avgusta 1907, veliko vrtno veselico v prostorih hotela »Bastl« v Radovljici. Da bode slavno občinstvo imelo dovolj zabave in veselja, preskrbelo je društvo velikanski svetovni zverinjak, starinski muzej in panoramo. Vrluitega se vrši tudi tekmovanje v lepoti. Zvečer se prične ples, pri katerem svira radovljiški kvintet. Vstopnina znaša 50 vin. za osebo. Začetek ob 4. uri popoludne. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor. Demonstracija proti »Veseli udovi«. Zadnji torek so predstavljali v Šabcu v Srbiji na vrtu neke gostilne »Veselo udovo«. Proti koncu prvega dejanja pa je začelo leteti na oder težko kamenje, ki je nekaj igralcev več ali manj ranilo. Policija jc napadalca takoj dobila v roke. Preiskava .ie dognala, da razlogi demonstracije nikakor niso bili politični, ampak zgolj posledica nevoščljivosti gostilničar-ia-soseda, ki je iz jeze, da občinstvo dere k njegovemu sosedu, podkupil nekaj ljudi, da narede nemir. — V morje skočil. Z angleškega parnika »Zeeland«. ki je plul iz Ne\v Yorka v Ant\ver-pen, je skočil popotnik Jakob Uranovič, vozeč se v domovino,.v morje ter utonil. — Vabila za ljutomerski sestanek so se te dni razposlala. Ako se je morda kje zgodilo, da smo kakega prijatelja prezrli, naj blagovoli oprostiti in naj kljub temu pride zanesljivo na sestanek, k.ier dobi osebno spored iu povabilo. M. Natlačen, predsednik. Vesti iz Železnikov. Loška čitalnica jc napravila pretekli mesec veliko veselico v prid revni šolski mladini. Za obleko šolarjem je ostalo 50 kron. — Hud boj se je vršil v občinskem odboru radi naklade na žganje in pivo. V eni seji je večina sklenila naklado, v drugi jo .ie preklicala. Večina davkoplačevalcev se je pritožilo na deželni odbor, ki je re-kurzu ugodil vkljub temu, da je večina odbornikov (7) s svojim odstopom hotela preprečiti naklado. V odbor je nato stopilo pet namestnikov, objednem so se vršile dopolnilne volitve za prvi razred. Čuden slučaj! Septembra meseca se otvori čipkarska šola. Sprejetih bo najmanj 50 deklet, prislužile bodo znatno več, kot so s sedanjim klekljanjem. Nasprotniki se že oglašajo. — Zadnjo nedeljo je pel novo mašo rojak č. g. Mihael Grošelj iz Maribora. Slavnostni govornik č. g. Baje je izvajal misel, da je duhovski stan kljub zaničevanju od strani sveta najimenitnejši in najvažnejši. Krasna velika cerkev je bila nabito polna, duhovnikov 10, svatov 80. Pokazalo se je, da je verska zavest v Železnikih še jako močna. — Izgubila se je Marija Bruder iz trebanjske fare, stara okrog 14 let in slaboumna. Pogreša se že teden dni. Kdor bi vedel kaj o njej, naj poroča županskemu uradu v Trebnje. Dobi nagrado. — Slovenske vesti iz Amerike. Umrl jc v Jolietu Jakob Koprivec iz Trebnjega na Dolenjskem za jetiko, katero si je nakopal pri delu. Zapušča ženo in dva otroka. — V Jolietu se je poročil g. Jožef Štefauič z gdčno. Kati Željko, oba iz črnomeljske fare. — Stavba hrvaške cerkve v Jolietu tako dobro napreduje, da bo do jeseni pod streho.. — V Crokstovvnu sta se zgodili dve nesreči. V rovu je ubilo Johna Crnofa iz Laz pri Planini na Notranjskem ravno isti dan, ko je prišla iz domovine k njemu hčerka. Par ur po njenem prihodu so ji prinesli očeta mrtvega na dom. Dne 6. julija pa je padel Jožef Boh s strehe, katero je barval ter se tako pobil, da je v dveh dneh umrl. Bil je doma s Štajerskega; v Ameriki zapušča ženo z več nedoraslimi otroci. — Nogo je zmečkalo premogokopu Ceemerr Wyo Maksu Hanžiču iz Ljubnega na Spodnjem Štajerskem. — John Starcu, ki je 1 >i 1 hudo poškodovan v Tamarack rudniku, se je zdravje začelo v calumctskej bolnišnici obračati na boljše.,-— V istem rudniku sc .ie utrgala nad tesarji plast kamenja ter hudo ranila Antona Miheliča s Hrvaškega iu nekega Italijana. Mihelič ima v kolenu zdrobljeno Kost. — Slovenski gostilničarji so v primeri z našimi izredno izobraženi, kajti v svrho reklame za svoje salone so začeli navajati pesmi dr. Franca Prešerna. — Utonil jc pri nakladami! lesa v Clevelandu 19-letni Mihael Rebec — Istotam je za jetiko umrla Marija Lunder iz Žužemberka, stara 19 let. — Za kaplana pri slovenski župniji v Newburgu je nastavljen vč. g. Ivan Štefanič, ki jc prvo sv. mašo pel 23. junija v Lyonsu, Jo\va. — Poročili so se v Clevelandu: France Dcjak iz Lipovca pri Ribnici z Marijo Jamnik iz Sko-cijana pri Turjaku; Karol Krameršič iz Žužemberka z Pepico Zurc i/, Jame pri Žužemberku; John Kenik iz Višnje pri Ambrusii /. Marijo Sadar iz Drašče vasi pri Šmihilu. Bilo srečno! Vojaških zdravnikov manjka, tožijo vojaški krogi. Od nadzdravniških mest je zasedena komaj tretjina (72, mesto 295), tudi polkovnih zdravnikov je premalo. Ni čuda, ker je kariera in služba zdravnika pri vojakih skrajno slaba. š Umrl je nadučitelj Tribnik. Prepozno smo dobili brzojavko, da bo pogreb g. Tribni-ka jutri ob drugi uri popoldne v Zrečah. Cerkveni letopis. Obletnice in jubileji. Zadnji čas se je vršilo več pomenljivih obletnic. Omenjamo iili v kratkem. Pretočeni ponedeljek, dne 29. julija, so obhajali v Ljubljani 281etnico gg. duhovniki, ki so bili posvečeni leta 1878, oziroma leta 1879, — V Šenčurju pri Kranju so obhajal sošolci gospoda svetnika Kuklja 35-letnico duhovstva. — Na Brezjah so obhajali v ponedeljek, dne 5. t. m. 401ctnico mašništva gospodje, ki so bili posvečeni leta 1867. Slovesno sveto mašo jc imel pri tej priliki veleč, gospod stolni kanonik Anton Fettich-Frank-lieim. Ravnotam so obhajali desetletnico mašništva pred tednom duhovniki, posvečeni leta 1897. — V Slavini so se sešli pri gospodu župniku pretekli ponedeljek njegovi duhovni sošolci, ki so bili posvečeni leta 1869. — Biserno mašo je imel. kakor je že poročal »Slovenec«, veleč. g. kanonik in dekan Tavčar v Žužemberku 31. julija. — Pretečeno nedeljo je obhajal zlato inašo v Olšcvku nad Kra-njem č. g. Andrej Vole, Govoril mu je preč. gospod stolni kanonik Tomaž Kajdiž. — V Šmihelu pri Novem mestu je obhajal zlato mašo duhovni svetnik in župnik preč. gospod Anton Peterlin, ki je pri tej priliki dobil poročilo, da ga.je sveti oče imenoval za svojega komornika z naslovom monsignor. O tej slavnosti, ki je bila uprav velikanska, pričakujemo obširnejšega poročila. Koroške mm, k Prvo tamburaško društvo »Bisernica« v Celovcu priredi v nedeljo, dne II. avgusta, na Bledu v prostorih Ažmanove gostilne koncert s plesnim venčkom. Med koncertom ko-rijandoli. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina .30 h. Ker jc čisti dobiček namenjen za dobre namene, sc preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi odbor, k Celovška pošta namerava za pobiranje pisem u peljati motorna kolesa. Zdaj pobirajo uslužbenci na trokolesih s skrinjo pisma, kar pa dotičmke zelo utrudi, tako, da poštni uslužbenci niso nič kaj zadovoljni z novo vpeljanim prometnim sredstvom. k Nezgode. Dne 3. t. ni. je na postaji Svetna vas stroj oplazil izprevodnika Treula, ter ga poškodoval na desni nogi. Izprevodnik je bil nesreče sam kriv, ker je stal preblizu tira. — Dne 4. t. m. zjutraj je pa padel hlapec s pekovskega voza parne pekarije Rainer, ko je peljal mimo kapucinske cerkve pecivo na kolodvor. Hlapec se je deloma poškodoval. Na Kolodvorski cesti, malo naprej od kapucinske cerkve nasproti hranilnice, sc je pa zaletel konj na cestni kamen. Konj je padel ter si zlomil obe prednji nogi, vsled česar so morali konja takoj pobiti, da ni trpel šc večjih muk. Dne 4. t. m. zjutraj je pa rešilna družba prepeljala v bolnišnico hotelskega slugo Koflerja iz Vrbe, ki je bil vsled eksplozije špi-ritove svetilnice na glavi iu po životu zelo opečen. - Popoldne tega dne je pa padel na Beljaški cesti v Celovcu z voza konjske železnice deželni uradnik Gottwal, ter si je pri tem zlomil nogo. k Evropska konferenca glede na dobavo železniških voz zboruje od 7. do 9. t. m. v Celovcu. Gre se predvsem o tovornem prometu po železnicah. k Nove poštne zaboje so dobili 3. avgusta v Celovcu. k Levo roko je odtrgala nekemu mestnemu delavcu v Celovcu dinamitna pa-trona, katčro je neprevidno in iz lahkoniiš-Ijenosti na neki veselici izprožil. Ljubljanske novice. lj Tifus v Ljubljani. K včerajšnji naši notici prejeli smo od informovane strani naslednje pojasnilo: Vest, da se je v Ljubljani glede iegarja kaj prikrivalo, ni resnična. Že v prvih ljubljanskim dnevnikom vposlanili informacijah bilo je število bolnikov natančno navedeno. Prikrivanje ali zatajevanje posameznih slučajev ne bi imelo smisla, ker je zdravstveni oblasti pri današnjem stanju higijene le s sodelovanjem občinstva mogoče, uspešno nastopiti proti Iegarju, kakor proti vsaki kužni bolezni. — Danes so v Ljubljani štirje slučaji Iegarja v privatni oskrbi, ki so pa vsi došli iz Postojne. To ni nič čudnega; kakor z dežele vsi silijo v ljubljansko bolnišnico, tlako silijo bolniki k svojim rodbinam. Razven pri kugi, koleri in osepnicah pa zdravstvena oblast nima postavne pravice, siliti koga, da gre v bolnico ali prepovedati komu, da sc še bolan preseli v drug kraj. Pač pa se ti bolniki, kakor došleci iz Postojne sploh, strogo nadzorujejo in se sproti ukrepajo vse razkuževalne in varnostne naprave, da sc po njih nc razširi bolezen. Alcd civilnim domačim prebivalstvom se doslej šc ni pojavil noben slučaj Iegarja. V deželni bolnišnici zdravi sc sedaj 21 slučajev, ki so deloma iz Postojne, deloma pa sporadični slučaji iz raznih delov Kranjske in Primorki, kakor se pojavljajo vsako poletje. Tako so 4 slučaji — člani ene in iste rodibne iz Dra-velj. To je dokaz, kako lahko pride do hišne infekcije, če se zdravstvena oblast, kakor čc-sto na deželi, pravočasno ne obvesti in se torej ue tuoreio ukreniti potrebne varnostne naprave. Koder je bolezen Že v hiši, je poleg razkuževalnih naprav največje važnosti splo- šna in pa telesna snaga, osobito pogosto umivanje rok, posebno pred vsako jedjo. — Glede Iegarja med vojaštvom je omenjati, da bolezen v domobranski vojašnici, kakor je bilo pričakovati, pojenjuje V šentpeterski vojašnici pa se je pojavilo precej novih slučajev, ki pa so se'takoj internirali v vojaški bolnišnici. V šentpeterski vojašnici so razmere dokaj neugodnejše, ker je ta vojašnica stara stavba, ki nikakor nc odgovarja modernim higijenič-nim zahtevam. Vojaške oblasti, osobito pa vojaški zdravniki store vse, kar je le mogoče, da udušijo bolezen. Tako sc je poleg drugih varnostnih naprav moštvo po dva- do trikrat na dan preiskavah). Vsak količkaj sumljivi odda se takoj v bolnišnico, kjer se opazuje. Izhod v mesto je vojakom prepovedan. Iz zdravstvenih ozirov pa se jim je moralo dovoliti šetanje in igranje na trgu pred vojašnico. Občinstvo se torej v lastnem interesu opozarja, naj ne občuje z vojaki, ki so nastanjeni v tej vojašnici. Sicer pa pazi nalašč v to poklicani policijski stražnik, da ne pride tu do nobene dotike med vojaki in civilnim občinstvom. Vsega skupaj je sedaj v garnizijski bolnišnici interniranih 61 mož. Od teh jih je 28 bolnih, ostali pa se opazujejo kot sumljivi. Po krdelih pripada od teh 18 mož 17. pešpol-ku, 9 mož domobranskemu polku. 1 pa žreb-čarski postaji v Selu. — Pri tej priliki je treba znova povdarjati, da je obča snaga eno najvažnejših sredstev proti Iegarju. Dolžnost hišnih posestnikov jc torej, da skrbe v svojih hišah za potrebno snago, osobito glede stranišč in greznic. Smeti treba je sproti odvažati, morda nakopičeni gnoj pa odstraniti. Povdar-jali smo žc, da sc v Ljubljani ni bati epidemič-nega nastopanja Iegarja in da'bi k večjemu moglo priti do posameznih hišnih epidemij. A tudi take epidemije so le tam mogoče, kjer primanjkuje potrebne snažnosti. V tem oziru so posebno nevarne takozvane »kasarne«, v katerih je nastanjeno veliko število strank. V takih hišah je nadzorstvo po navadi pomanjkljivo, ker hišnik nasproti ogromni večini strank nima potrebne oblasti. Radi tega širijo sc različne razvade. Ta stranka odlaga smeti in ostanke jedil kar na dvorišču, mesto da bi jih vsak dan oddala na voz za smeti, druga si drži kokoši in race, katerim napravi na dvorišču bazen, v katerem se zbira različna nesnaga, mnogobrojni otroci onesnažijo stop-njišča in hodnike, stranišča so zanemarjena itd. V takih kasarnah jc že z ozirom na število strank nevarnost posebno velika. Lastniki takih hiš imajo tedaj posebno odgovornost, sicer pa tudi mestni magistrat strogo nadzoruje. da se odpravijo ti in stični nedostatki. Snaga in pa takojšnja naznanitev vsakega, četudi le sumljivega slučaja, sta najvažnejše sredstvo, da sc prepreči vsako razširjevanje Iegarja. Povdarjati .ie še enkrat prav posebno, da sc med ljubljanskim prebivalstvom dosedaj še ni pokazal niti eden slučaj Iegarja, da so zgoraj imenovani bolniki v privatni oskrbi se okužili v Postojni, ter večinoma še navidezno zdravi prišli v Ljubljano ter tukaj zboleli. Iz ljubljanske okolice jc znanih dosedaj pet slučajev Iegarja iu sicer eden v Medvodah, eden v Savljah in trije v Spodnji Šiški; za vse te je dokazana provenijenca iz Postojne, in so izvzemši enega samega vsi bolniki železničarji, ki so na postojnskem kolodvoru, kamor je napeljan vodovod iz Postojne, pili vodo. Poprej navedeni v bolnici ležeči bolniki so tudi po pretežni večini sami želez-ničarji, ki so se na enak način v Postojni okužili. V Postojni sami epidemija še ni končana, in se pripeti skoraj še vsak dan kak nov slučaj; tam je sedaj 48 bolnikov, deloma v bolniški, deloma v zasebni oskrbi. lj Vsled tifusa umrl je v tukajšnji deželni bolnici včeraj nadsprevodnik Knavs. lj Škropljenje po ljubljanskih cestah in ulicah je moralo danes popoldne izostati, ker mestni vodovod ne more več zadostiti ogromni porabi vode v zadnjih vročih dneh. — Jcdenkrat smo že opozorili občinstvo, da naj ne trati brezvestno z vodo, temveč omeji porabo vode le na dejanske potrebe. V Ljubljani se te dni porabi čez 50 tisoč hektolitrov vode na dan, kar najbolj priča, koliko se je nepotrebno spusti v kanale in po vrtovih potrati. Dolžnost vsakega someščana je, vsakogar, ki trati z vodo, naznaniti pri vodovodnem uradu, ki bode proti tej nerodnosti potrebno ukrenil. Ce se pa ta potratnost z vodo vzlic vsem opominom le ne omeji, tedaj nam ie v Lljubljani v najkrajšem času pričakovati pomanjkanja vode z vsemi zlimi posledicami. V mestnih vodnjakih v Klečali jc sicer vode v izobilju, toda glavna vodovodna cev, ki vodi od zajemalnice v Klečali, jc postala za vedno rastoči vodni koiizum pretesna. Zato jc že lansko leto občinski svet ljubljanski sklenil položiti poleg že obstoječe še jedno glavno dovajaino cev od zajemalnice skozi mesto do vodohrama. S tem bode omogočeno dovajati v mesto več kakor dvojno množino sedaj porabljene vode. Vso zadevo pa zavlačuje deželna vlada, ki na že lansko leto vloženo prošnjo še sedaj ni podelila mestu koncesije za imenovano vodovodno cev. li Iz okrajne bolnžške blagajne ljubljanske. V včerajšnji konštitucijski seji okrajne bolniške blagajne ljubljanske so bili izvoljeni iu sicer v upravnem odboru: načelnik Franc Bartl, upravnik; njegov namestnik Karol Ja-pelj, zapisnikar Karol Tckavc. Načelnik nad-zorovalncga odbora je Elija Mudrovčič, njegov namestnik Ivan Eržen, tajnik Ivan Mlinar. Razsodišča načelnik je Ivan Bakla, njegov na-mestik Rajko No\vohradsky, zapisnikar pa Josip Berdais. Izvoljenci so vsi socialni demokrati iu je tako popolnoma pogorela Trtnik-Accettova žlahtna liberalna lista. ij {'ogreša se od 1. t. m. 27!etni trgovski sotrudnik in hribolazec g Ivan Lintner iz Ljubljane. Lintr r je bil baje viden še v nedeljo na Trigl ;1 se je bati, da se je kje ponesrečil. Obiečen je v turi-stovski obleki. Ij Vtihotapil se je včeraj popoldne neki neznan individij v pralno kuhinjo v hiši Glasbene Matice v Vegovih ulicah, katerega je pa hišnica Torelijeva začutila in prepodila. Zbežal je na Emonsko cesto, potem pa v Trnovo. Ij Gojenci „Zveze dunajskih zavetišč" so včeraj vzbudili v Ljubljani veliko zanimanja. Lepo je bilo videti dečke, kako so se po kosilu postavili po vojaško pred ljudsko kuhinjo v vrste — na povelje svojih tovarišev — častnikov. Zvezni centralni nadzornik Franc Opelt, stotnik izven službe, se je zahvalil v krepkem govoru damam za gostoljubnost in postrežbo. Dejal je, da je vse presenečila njihova gostoljubnost, katere niso pričakovali tu na jugu. Misli, da bodo tudi gojenci, katerih večina prvič v življenju ne spi v teh dneh pri stariših, ohranili najlepše spomine. Godba je zaigrala 3 komade, in dečki so odkorakali v vojašnico 27. pešpolka. Ob pol 7. uri zvečer pa je priredila njihova godba v Švicariji koncert; nabralo se je veliko občinstva, ki je z veseljem opazovalo živahne dunajske dečke. Pravili so, da je v Ljubljani lepše in da so bolje jedli kot v Gradcu. Ob 8. uri zvečer so odšli gojenci nazaj v vojašnico. Spremljala jih je velika množica ljudij. Godba pa je igrala v Švicariji dalje. V Švicariji sami se je nabralo skoro vse odlično občinstvo ljubljansko, civilno in vojaško. Navzoč je bil tudi divizijonar, general Dill-mann pl. Dillmont. lj Sodavoda se zdravniško kakor zdravje pospešujoče sredstvo priporoča. Posebno pri epidemijih, kakor Iegarju (tifus) je v krajih s slabo pitno vodo in sploh pri mnogih boleznih, cena sodavoda baš blagoslov. Tudi v antialkoholičnem gibanju nadomestuje drage alkoholične pijače. lj Požar v Rudniku. Včeraj ob četrt na 6. uro zvečer je naznanil strel z Grada požar v Rudniku. Gasilno društvo se je odpeljalo takoj na lice mesta, pod poveljstvom podnačel-nika Turka. Tudi požarna hramba iz Štepa-nje vasi je prišla na pomoč. Pogorelo je poslopje Josipa Plankarja v Rudniku št. 31. Ker je bil precej močan veter, bilo se je bati za sosednja poslopja, iu se je poslopje Jesilia že tudi skoraj vnemalo. Slučajno je pa imel Valentin Accctto v sosednji hiši delavce in zidarje, nakar so se takoj spravili reševat sosednje poslopje. Vstrajno sta delovala tudi Ju-van Jožef in Jožef Jebačin. Ker ni bilo nikjer vode, .ie bilo delo gasilnega društva zelo težavno. Izpraznili so edini vodnjak v teku četrt ure. Plankarjcva hiša je pogorela do tal. Kako ie ogenj nastal, se šc neve. Škoda še ni cenjena. Ij Umrli so: Marija Prime, branjevka, 68 let, Japeljnove ulice 2. Marija Lebar, delavčeva žena, 32 let, Radeckega cesta. Leopold Vončina, knjigovezni pomočnik, 36 let. Apolo-nija Novak, dninarica, 54 let. Radeckega cesta. Marija Vrhovnik, gostija, 65 let, Japeljnove ulice 2. Anton Mervar, gostač. 81 let, Japeljeve ulice 19, Ivan Potočnik, hlapec, 12 Krakovske ulice 19. Ivan Potočnik, hlapec, 72 let, Radeckega cesta II. Ivana Strekar, čev-ljarjeva žena, 69 let. J** Danes ob 8. uri zvečer pevska sku-nja »Ljubljane«. *"*C Rožne stvari. Lastnega sedemletnega sinčka je vrgel včeraj v Nemškem Kralupu na Češkem v vodo trgovec Kryzlik in je potem sam skočil za njim. Obadva sta utonila. Vzrok tega čina je neznan. V norišnico so oddali bivšega pomorščaka Maille, ki je pri narodni slavnosti v Parizu streljal na predsednika Fallieresa. Mater in ženo rumunskega poslanca. Vlada v Budimpešti toži državno pravdništvo, ker sta pri nekem šolskem izpitu „hujskali proti mažarski državi." Za ta čin sta bili obedve že obsojeni na 100 kron globe, pa se državnemu pravdniku ta kazen zdi prenizka. D>a kurjača sta zgorela na angleški torpedovki „Spiteful". Vnelo se je namreč skladišče olja. Na grobu svoje matere se je ustrelil na Dunaju 19-letni Schobinger iu sc nevarno ranil v prsi. Schobinger je izpovedal, da se mu je prikazala mati v sanjah in ga nozvala, naj pride k njej. Drzni umor. Dne 1. t. m. proti polnoči so zvonili trije možje v sosnoviški rudarski bolnišnici. Zahtevali so, naj jim odpro, ker so prinesli nekega ranjenca. Ko so jih izpustili v bolnišnico, so grozili strežnikom v revolverji in zahtevali, naj jih peljejo k delavcu Cies-larju, ki jc bil 29. m. m. obstreljen. Strežniki so iili peljali v sobo, kjer je ležal Cieslar in še neki drugi bolnik. Neznanci Cieslarja niso poznali in so hoteli ustreliti Cieslarjevega tovariša, ki jim je prestrašen pokazal, kje da leži Cieslar. Vlomilci so se nato približali Cics-larju, eden mu je potisnil bodalce v prsi, druga dva sta pa streljala nani. Morilci so zapustili nemoteni bolnišnico. Prejšnji dan je po- . rt. zval nekdo Cies. . 'R,,.naj pobegne v inozemstvo, ker drugače bts' ponoči umorjen. Ruski kopnlškl stotnik. K mejni straži v zaamurskem okraju je prišel nedavno neki častnik ter vzel kot plačo za mesec junij za prvo brigado 66.655 rubljev. Pokazal je pooblastilo, ki je bilo napravljeno popolnoma po predpisih. Zato so mu dali brez obotavljanja nakaznico za rusko-kitajsko banko. Tudi v banki niso prav nič sumili ter mu takoj izplačali celo vsoto. Častnik se je branil srebrnega denarja, toda ker mu banka ni hotela dati samih bankovcev, je končno le vzel tudi srebro in odšel. Brzojavil je še po vojaško spremstvo ter se, ko je došlo, ž njim napotil na kolodvor. Tam je pustil vojake, stražeče vrečo s srebrnim denarjem. Vojaki so čakali, ko pa častnika le ni bilo nazaj, javili so celo stvar načelniku. Ta je brzojavno vprašal poveljnika prve brigade, zakaj nihče ne pride po denar, a odgovorili so mu, da tain o denarju nihče ničesar ne ve, ter da ie častnik navaden goljuf. Avstro - belgijska petroiejska akcijska družba je že v likvidaciji od leta 1902. Ustanovljena je bila leta 1896. v Bruselju. Dasi je bila družba lastnica velikih petrolejnih gališ-kih vrelcev, je kljub temu polom popolen in izkazuje končni račun 15 milijonov frankov dolga nasproti 150.000 frankom premoženja. Belgijski lastniki akcij, ki so vplačali svoj čas 6 milijonov frankov, ne dobe nazaj niti beliča. Vse izgube tudi avstrijski akcijonarji. Velik požar je divjal v budimpeštanski poprav4javnici voz. Popolnoma je zgorela streha in deloma 18 voz. Škodo cenijo na 300.000 K- Ker se je zbal trimesečne ječe, v katero so ga obsodili zaradi agitacije za husitstvo, je pobegnil v Švico češki pisatelj Frančišek Horalek. Dvoboj. Višji župan Hunyadske stolice baron Bernemiczes se je dvobojeval s poslancem Szentivanyjem na sablje zaradi neke politične zadeve. Oba sta lahko ranjena. Najmodernejša toaleta za nočne izpre-hode. V noči od 4. na 5. t. m. je policija prijela v Budimpešti moža, ki je hodil popolnoma gol po ulicah, ter neki cvetličarki vzel vse cvetje. Izkazalo se je, da je mož blazen. Nedolžen obsojen v dosmrtno ječo. Pred desetimi leti ie bil obsojen kmet Ivan Morvvat v dosmrtno ječo, ker je bil obdolžen, da ie zastrupil svojo ženo. Njegovemu sinu se je sedaj vendarle posrečilo po dolgem trudu, da je izprosil obnovitev obravnave, tekom katere se je izkazala Horvvatova nedolžnost. Srbskega hajduka Karačiča, na čigar glavo jc bilo razpisanih prvotno 3000, potem pa 5000 dinarjev, je zalotila patrulja 4 orožnikov in 6 kmetov pod vodstvom policijskega pisarja Arandjeloviča v jugozapadnej Srbiji ter ga ustrelila. — Marljivo zasledujejo tudi hajduka Ovozdcna Miniča, na čegar glavo je razpisanih 12.000 dinarjev. Izvrstno sredstvo proti podganam. Mestece W'orthington je imelo to posebno srečo, da so miši in podgane kaj rade v njem stanovale. Prebivalstvo je mnogo trpelo radi te golazni. Ukrepali in mislili so, kako bi se rešili te mišje kuge; konečno so uganili pravo; sklenili so prirediti uničevalno vojsko proti vsemu mišjemu in podganskemu zarodu. V to svrho sta se ustanovila dva oddelka, vsak s svojim načelnikom. Nato so priredili slavnostni obed, h kateremu so bili povabljeni 'vsi vplivni možje mesta Worthingtona. Obed bi moral plačati oni oddelek, ki pobije najmanj podgan. Rezultat je bil, da je bilo v treh dneh pobitih 5.428 podgan. Koliko časa traja, da se izprazni gledališče Na dan francoskega narodnega praznika, ki se obhaja kot spomin na zavzetje ba-stilje, se prirede v vseh pariških gledališčih predstave proti prosti vstopnini; zato je samo-obsebi umevno, da je naval vedno izredno velik. Letos so nalašč opazovali, koliko časa bode treba, da občinstvo odide iz gledališča, in v petih dognali, da so bila gledališča izpraznjena v šestih do desetih minutah To je pač jasen dokaz, da se lahko prepreči ob požaru vsaka nesreča, ako ostanejo gledavci mirni. Koliko pojedo razni narodi kruha. Na Danskem pride na vsako glavo povprečno 287 klg. kruha, v Belgiji 247, na Francoskem 254, na Nemškem 230, v Švici pa samo 212 klg. Zanimive so številke pred letom 1880. Tedaj je povžil povprečo na leto vsak Francoz 258 klg. kruha, Danec 256, Belgijec 240, Nemec 211. Švicar 205, Holandec 201, Rus 173, Portugalec pa samo 107 klg. Številke dajo veliko misliti, kajti v 26 letih so zelo narastle, kar je posledica podraženja mesa. sl Preseljevanje v Rusiji. Iz evropske Rusije se je preselilo v Priamurski kraj doslej okoli 54.000 oseb, še 6000 jih pojde v kratkem tje. 180.000 desetin zemlje jim je tam vlada odkazala, da io obdelujejo. Novice iz Amerike. Drobne novice. O predsedniku Roose-veltu pišejo listi, da mnogo telesno dela; na svojej farmi prav podomače občuje z delavci ter naklada seno, da vse z njega teče. Na vile baje nasadi toliko, da se izpod sena komaj vidi. Roosevelta zlasti v Egiptu zelo čislajo, kajti tam imajo čez 10.000 veljblodov, ki imajo ime Roosevelt. — V New Londonu sta se pri igri sprla 10-letna dečka Morgan in Rogers; zato je Morgan ustrelil Rogersa v prsi, da je bil takoj mrtev. Sad „svobodne šole", kot jo zahteva „Na-rod". — Na Filipinih popravljajo in grade utrdbe neprestano. Posadka na otoku v Manilski zaliv je pojačena. Okiopnice, odločene za pot v Tiho morje, so večinoma vse popravljene. Urednik pariškega „Eclairja" Judet je prepričan, da mora priti do vojne med Ameriko in Japonsko, ker obe hočeta imeti prvenstvo na Tihem morju ter je naraščanje japonske moči nevarno za mir Amerike. Vojna bode izbruhnila kmalu, ker Japonska gotovo ne bo pustila, da se Amerika okrepi. Moštvo ameriške mornarice je sicer pomanjkljivo, toda častniki so dobri vojaki in izobraženi taktiki. Da se Amerika resno pripravlja na boj, dokazuje ta, da se v mornaričnem odseku posvetujejo o tem, kako bi se dale v najkrajšem času povečati in pomnožiti ladjedelnice ob zahodni obali. — Zvezna vlada bode nakupila kolikor mogoče veliko delnic železniških družb, da bodo mogli tudi njeni zastopniki priti v upravne svete ter tako nadzirati delovanje družb. — Izredno dobra letina za sadje je letos v Kaliforniji. Grozdja so pridelali nad 4500, sadja pa nad 6000 vagonov. — V pitsburškem gledališču Donora je neka družba vprizorila igro Gay Paree. Ker predstava gledavcem — večinoma železničarjem — ni ugajala, so začeli — ne žvižgati, ampak metati na igralke jajca, da so morale pobegniti z odra. — iz Ne\v-Yorka v Avstralijo dirkata tovorna parnika družb Tyser Line in Australian Steamship Co. Nagrada je ladja, polna najlepšega bombaža. Pot bode trajala 60—70 dni. — V Raonakeju je množica razbila vse grške gostilne. Vzrok je, ker je neki Grk za čebulo zahteval posebej še 5 cent. — Grozen vihar je vladal v Dakoti. Vrtinec je politika Peaseja dvignil v zrak 50 m visoko in ga vrgel zopet na tla, da se je takoj ubil. — V Georgiji bodo uvedli zakon, ki prepoveduje izdelovanje in prodajo opojnih pijač. Guverner Smith bode zakon podpisal, čeprav izgubi kot lastnik prvega hotela v državi na leto 60.000 dolarjev. — Iz ljubosumnosti je ustrelil v Farmingtonu Searles svojo ženo in brata, nato pa še sebi pognal kroglo v glavo. - V Kansasu je bil 16. julija tak naliv, da je utonilo več sto goveda in je na stotine oralov pšenice uničenih. — Napram italijanskim izseljencem pripravlja Zvezna vlada ravno take določbe, kot proti japonskim kulijem. Na ta način upa, da se iznebi članov družbe „črna roka" in izmečkov italijanskega ljudstva, izvršujočih v bogati Ameriki svoj „posel". Tako so v Hahnvilleju ukradli štirje Lahi nekega dečka in ga ko niso dobili odkupnine, ravnodušno umorili. To en zgled izmed sto in sto drugih in hujših zločinov. — V New-Yorku, Brownsvilleju, Newarku in Jersey Cityja je pričelo 17. julija stavkati 50.000 krojačev. Zahtevajo Q-urni delavnik in 10 % zvišanje plače. — V Čikagu se snuje svetovni trusf za gledališča z glavnico 100 milijonov dolarjev. Po celem svetu bodo pokupili vsa boljša gledališča. — Iz New-Yorka je izginil žid Greenfield, ki je pošiljal denar v Evropo. Mnogo naših rojakov je spravil ob trdo zaslužene novce. Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da opozarja izseljence na slovensko banko Tiskovnega društva „Amerikanski Slovenec" vjolietu. — Dolgotrajna razprava proti Hay\voodu, obtoženemu, da je umoril guvernerja Scheunenberga, je bila 29. m. m. končana s tem, da je bil Hay-wood oproščen. Takoj je vodstvo socialne demokraške stranke nudilo Haywoodu kandidaturo stranke, ki jo najbrže sprejme. Telefonska In Drzolauna poročilo, ŠTRAJK V KRESNICAH. Kresnice, 7. avgusta. Tu so pričeli stavkati včeraj Hrvatje, okolu 200 po številu. Zahtevajo plačo 2 K 10 vin. na dan. Dozdaj so imeli samo 2 K. STRAŠEN ZLOČIN. Pariz, 7. avg. V Marsilju je policija zaprla nekega gospoda s soprogo, ki sta na kolodvoru oddala za London kovčeg, v katerem so vslužbenci našli, ko so zapazili, da iz njega teče kri, truplo neke ženske z odsekano glavo in rokama. Glavo in roki je policija našla pri zakonski dvojici v drugem kovčegu. Tujca sta se pripeljala iz Monte Caria. TIFUS NA OGRSKEM. Budimpešta, 7. avg. V vojaškem taboru v Pilis-Osahi je obolelo deset vojakov 22. pešpolka na legarju. Eden ie umrl. BOMBARDMA V CASABLANCI. London, 7. avgusta. Francoski vojaki so se izkrcali v Casablanci ter Maročane naskočili z bajoneti. 260 Maročanov in Kabilov je ubitih. Nato so francoske križarke, ki so danes dospele v Casablanco mesto bombardirale in zažgale vse vasi v okolici. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736 0 mm s a Co® opazovanja Stanje barometra t mra Temperatura po Celziju Vetrorl Neb« 5 as- £ 6 9. sveč. 736 9 24'2 sl svzh jasno 7. zjutr. 736*5 19 8 sl. svzh. jasno 0'0 2. pop, 735*5 311 sl. jsrah. ja«no Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nepozabna, iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, sestra, tašča in prastara, svakinja, gospa Ana Jeran roj. Mali danes, v torek 6. t. m. po dolgi in mučni bolezni previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, ob 11. uri ponoči v 64. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bo v če trtek, dne 8. avgusta ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Kokrsko predmestje št. 15 na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi. V KRANJU, 6. avgusta 1907. 1762 Žalujoči ostali. H Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli od raznih strani ob smrti nepozabnega sina, oz. brata, svaka in strica, gospoda Rudolfa Lamp§ iS c. kr. gozd. nadz. komisarja izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo za krasne vence c. kr. uradnikom, Narodni čitalnici, salonskemu orkestru in pevskemu društvu „Postojna". Dalje cenjenim g. pevcem za ganljivo petje in vsem gg. uradnikom in znancem za častno spremstvo na zadnjem potu. V Postojni, 6. avgusta 1907. Žalujoči ostali Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja, ki so se nam izkazovali med boleznijo in ob pogrebu nepozabnega nam očeta in soproga, gospoda ISnacIIa Alta veleposestnika in gostilničarja se podpisana rodbina najprisrčneje zahvaljuje vsem prijateljem, znancem, sorodnikom, posebno fi. duhovščini, sl. veteranskemu društvu, pevskemu zboru, darovalcem vencev in sploh vsem, ki so pokojnika počastili s tako številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Sv. Anton v Slov. Gor. 4. avg. 1907. Rodbina Alt. Poslano. Na naslov vseh p. n. trgovce« in peko«-obrtnikov v Trnovo-bi-stri&kem in podgradskem okraju. Čast mi je vsem Vam vljudno javiti, da sem 1. avgusta t. 1. podal gospodu Slavo] Jenko u Podpdu svoje zastopstvo za Podgrad in Trnovo • Bistrico s prav obsežnim okrožjem in da bodem v to svrho vzdrževal svoje lastne zaloge v Podgradu in Tr-novem-Bistrici. Ker so moji izdelki prav izborni in splošno priljubljeni in pa, ker bode mojemu zastopniku mogoče vsakega cenj. odjemalca točno in solidno postreči, pričakujem obilnih cenj. naročil, za katera se najtopleje priporočam ter beležim z velespoštovanjem 1696 3—3 Vinko Majdič _valjifeni mlin v Kranju. Lep lokal s stanovanjem je takoj ali za november za oddati v Sodnijskih ulicah. Več pove kamnosek Alojzij Vodnik, Kolodvorske ulice, Ljubljana. 1725 3-2 Elegantno stanovanje s 4 sobami, balkonom, predsobo, sobo za posle, kopalno sobo, kuhinjo in jedilno shrambo oddati je za no-vemberski termin v najem. 1723 3-3 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim iti. 97ajboly. kosm. Zobo- eistil. sred- — stvo _ ____ Izdelovatelj G. <3eydl Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7 V bližini Ljubljane se da takoj v najem ali na račun dobro idoča - ■ gostilna - - 1713 Več pove upravništvo .Slovenca'. 2-2 FRANC JOZEFOVA grenka voda. C. kr. oblastveno potrjeno 20 k* <2 ucilišcc za firojno risanja branja c7esifi Ljubljana, Stari tri št. 28. ® Dobi se tudi kroj po životni meri. e St. 9712. Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne službe okrožnih zdravnikov in sicer: 1. V Grosupljem z letno plačo 1600 K.— Dokler ne dobi zdravnik železniško-zdravniške službe na Grosupljem, mu bo tudi še zdravstveno okrožje plačevalo prispevek letnih 600 K; 2. v Kostanjevici z letno plačo 1400 K; 3. na Planini z letno plačo 1400 K; 4. na Trati z letno plačo 1600 K. Z vsako teh služb je združena tudi aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 25. avgusta 1907 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje, ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na takšne prosilce, ki so najmanje dve leti že službovali v kaki bolnišnici. 1710 3-3 O deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 31. julija 1907. Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Ustanovljena leta 1854. v LJubljani, Wolfove ulice štev. 12 Štev. telefona 210. priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o r o e 2469 160—»8 eno iv« v modelli Ivi steklenicah« VINO Iv. Zeohner v Brežicah štev. 30 prodaja svoja vina s sromeljskih goric, nudeče po 22 in 23, belo po 23 in 24 kr. liter. Kupci naj se izvolijo sami potruditi k poskušnji, ker se vzorci ne pošiljajo. 1444 6-4 Služba tajnika kateri mora biti zmožen vseh opravkov denarnega zavoda, posebno pa še samostojnega reševanja sodnijskih zadev, ter je popolnoma zanesljiv, se razpisuje, in se ponudbe z natančnimi navedbami dose-dajšnjih delovanj kot tudi zahtev — prosijo na Ljudsko hranilnico in posojilnico, reg. zadr. z neom. zav. v Celju. Z velespošt. za isto: 1740 2 2 Peter Kostič. Lovski pes 1748 5 -2 prepeličar se po ceni proda ali pa zamenja za psa brakirja. Kje, pove upravništvo „Slovenca". Stanovanje v pritličju, obstoječe iz ene sobe, kuhinje in jedilnice 1745 2 se takoj odda. Naslov pove upravništvo „Slovenca". - Lepo - - 1729 8—4 stanovanje z 3 sobami, vrtom in vsemi drugimi pritiklinami se odda za noember-termin. - - - - Več se izve v Vrhovčevih ulicah 9, 1, nadstrop. Podpisana naznanim p. n, cenjenim svojim odjemalcem da bom tudi po smrti svojega 5°progamesarsRo o6rf nadalje vodila. — Obenem se p. n. cenjenim odjemalcem zahvalim za dosedanjo naklonjenost in se jim toplo priporočam tudi za prihodnje. 1747 4-2 Jrančijl^a Zeben, mesarica. C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik 1000 62—7 lekarnar Plccoli, AJublJana Dunajska cesta (lekarna pri angelju) ===== opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: ===== Malinov sirUD naiskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist iz-"' delek, neprekosljive kakovosti pomešan z vodo da prijetno in žejo gasečo pijačo. — Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1'50, ' , kg steklenica K —'90, poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5 60. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg. Bit)6" brezalkoholna pijača ic sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo " * gasečo ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 krono. "7.«1 A7natn vinn vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne V mu otroke |ahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Tinktura za Želodec ie.ielodec lepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje ^^^ telesa pospešujoče, sredstvo. 1 steklenica 20 vin. ————— Naročila se to&no izvrie proti povzetju. — Natečaj. Upravni odbor javne obč. bolnice Franca Jožefa I. v Krškem razpisuje mesto PRIMARIJA z začetno letno plačo K 2400. Prosilci imajo dokazati posebno izvežbanost v kirurgiji, najmanj 6 mesečno medicinsko prakso in popolno znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje naj se vlože do 5. septembra 1907. Krško, 5. avgusta 1907. 1756 3-1 Vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da prevzamem jutri dne 8. avgusta meščansko pivarno na Sv. Petra cest! štev. 47 kjer bom točil izborno puntigamsko pivo ter dolenjska, štajerska ter dalmatinska vina. Skrbel bom tudi za izvrstno kuhinjo, za gorka in mrzla jedila. Za obilno obiskovanje se najvljudneje priporoča i76i 1-1 Jernej Rugelj, gostilničar. Naznanilo prodaje. Proda se fotograiični atelier Julius Miiller. — Ponudbe je staviti do 10. t. m. na Ljudsko posojilnico, Kongresni trg št. 2. Kupec mora atelier takoj odstraniti. 1751 1-2 2 1750 3—2 dobra RllučarsRa pomočnika la en močan vajenec bodo takoj v delo sprejeti pri Hmnii Tffllerlu. RUutaonltarJu, Bled. Prostorno stanovanje na ulico, obstoječe iz dveh sob, predsobe, kuhinje itd. se odda z novembrom 1709 3 3 Letna najemščina z vsemi do-kladami znaša K 480. Pojasnila : Florijanske ulice 23, 11. nadstr. Izurjene šivilje za slamnike za stroj za spodnji šiv se takoj sprejmo. Voznina tje in nazaj se povrne. Slegfrled Engl, tovarno klobukov in slamnikov Dunaj VII, Neubaugasse 18. Frnn 5ui$GljDQ Brepji< Boroy" spretnega niča, išče dobrega in kurjača. Nastop službe 15. avg.U Plača po dogovoru. 1700 3—3 Dobro domače vino po gld. 22*—, rdeče in belo, prodaja Vinko Vanič, vinogradnik, Krapina. 1578 - Vzorce pošilja zastonj. ta bel in svetlo rdeč po 25 — 27 kr. I. ima naprodaj vinska zadruga v Leskovcu pri Kr&kem, postaja Videm-Krfiko. Siettin, 7. junija tS07. Jalkenwalderstr. 23.j/. Gospodu 1459 10-7 SaBrijelu <3iccoli lesarju v Zjubljani. Vaša tinktura za želodec je pri meni zelo dobro učinkovala in čutim prijetno dolžnost izreči Vam iz hvaležnosti svoje priznanje in Vašo želodčno tinkturo povsod priporočati. Velespoštovanjem iSospa Starci cfiierer. Podružnica s v Spljefu. s Delni&ka glavnioai i i K 2.000.000. i i ljubljanska Kreditna banka v ljubljeni,»mmm.z::: obrestuje W vloge na knjižioe in v tekočem računu od dna vloge do M\\ 0 dne widigi po 12 0- Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 —, 1.000—, 5.000 — in 10.000—. s v Celovcu, a i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i g