Izhaja vsak Četrtek. Cona mu Je 8 K na leto. (Za NemCiJo 3 K 60 vin., *a Ameriko in dru^e tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke se prodajajo po 10 vin. seratl „ naruuiiiutt, . ^ ti pat UpravniStvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Stev. 9. V Ljubljani, dne 3. marca 1910. Leto XXIII. Šrafner brez službe. Nemški minister rojak Šrajner je el. Pravijo, tla ga je ministrski predeči nik Binert ob štirih popoldne pokli-al k nebi in mu rekel, da mora do pe-ili prinesti spisano prošnjo na cesar-a, naj ga odpusti iz ministrske službe. Jikomur, najmanj pa njemu se ni niti anjalo, da po;ide; in celo na tak način, lenda se nobenemu hlapcu tako hitro ic vzame služba. Cesar je še tisti večer rošnji ustregel. Šrajner zvečer že ni il vež minister. To je brez dvojbe najvažnejši poli-ični dogodek zadnjega časa, ki jasno ;aže, da se stvari na Dunaju sučejo na obro. Ministre rojake imamo samo v iaši državi. Drugih ministrov ima vsak os uprave v rokah in del uraclništva od seboj: n. pr. finančni minister vse inančne urade, tobačne tovarne, sali-e in loterijo; justični vse sodne oblati; naučni šolstvo itd. Minister rojak ia nima uprave nič v svoji oblasti, larveč samo stvari, ki se tičejo njego-cga rojaštva iz vseh drugih minister-tev dobiva v roke, da potem v svojem misla vpliva na rešitev. Prvega mini-tra rojaka je imela Galicija, oziroma oljaki. Ta dežela, domala s 7 milijoni udi, ima v tem ministru svojega var-a, ki skrbi, da se vse reči, katere se je čejo, rešijo tako, kakor žele poljski oslanci. Drugega ministra rojaka so pekli nekako pred 20 leti za Nemce, ostavili so za nemške koristi poseb-ega človeka za ministra. Kasneje so a dali tudi Čehom, tako da smo imeli oleg pravih upravnih ministrov še tri linistre rojake. Nemški in češki mini-ter rojak sta predvsem gledala na vsa nenovanja uradnikov. Vsak je izkusi svoje rojake spraviti kvišku in vsled tega je samo cela vlada postala počasnejša in težje gibljiva. Za Čeha je še šlo, ker je imel omejen delokrog na češke dežele. Nemški minister rojak se je pa vtikal po celi državi. Celo na Kranjskem ni bilo takorekoč nobenega imenovanja kakega uradnika, da bi ne imel nemški minister krajan svojega nosa vmes. Povsod je štulil seveda le Nemce in odjedal našim kruh, kjer je le mogel. Šrajner je bil v tem oziru vedno na nogah in, kar je tudi važno, tiščal je naprej samo pristno liberalne in narodno nestrpne ljudi. Hodil je tudi po naših deželah, n. pr. po Štajerskem, naravnost hujskat Nemce proti nam. Češki minister krajan je odstopil že meseca oktobra. Zdaj je bil torej v ministrstvu samo zastopnik Nemcev, ali pravzaprav nemške ohole in zavestno krivične zagrizenosti. Šrajner je pred božičem, ko so naši poslanci predlagali izpremembo poslovnika, glasoval proti temu. To se je silno grdo videlo. Na ministrskem sedežu je proti zbornici obrnjen glasoval minister, član cesarjeve vlade proti temu, da bi se moglo začeti mirno delo. Dr. Krek je takrat skočil pred ministrsko klop in zakričal nad ministrskim predsednikom: »Ali vas ni nič sram, da imate take ljudi med ministri?« Že takrat bi bil moral iti. Kakor je videti, je pa Binert cincal in cincal, da se je imela že iznova sniti zbornica. Nazadnje se je pa vendarle ojunačil; in to, kar je naredil, je bilo prav in res tako narejeno, kakor je šrajner zaslužil. Ne pozabimo! Šrajner je bil zastopnik Nemcev, ali pravzaprav liberalnih nemških poslancev v Binertovi vladi. Binert pa ni nikogar vprašal, nikomur povedal; celo drugi ministri ni- so vedeli o tem, marveč je kar na krat-, ko zapodil imenovanega moža ž njegov vega sedeža. Človek bi mislil: kaj bodo zdaj li-i beralni Nemci storili, ko jih je vendar blizu 80 v zbornici? In najznamenitej-. še je ravno to, da niso pravzaprav nič storili. Požrli so ta grenki grižljaj, prenesli zaušnico in — konec. Liberalni nemški časopisi so sicer hujskali na vse pretege. Kričali so, da se morajo vzdigniti vsi Nemci po celi državi, da morajo nastopiti vsi njihovi poslanci proti Binertu in še mnogo drugih krepkih groženj so poslali v svet. Saj po^ znamo take liberalne grožnje z doma. Drli so se, da je moral vsak misliti; najmanj punt bo. Iz vsega tega pa ni bilo nič, pa prav nič. Zbornica gre lepo naprej in liberalnim Nemcem ne pride niti na um, da bi zavoljo tega hoteli na-: povedati vladi boj. Ko bi ne imeli iz-: premenjenega poslovnika, bi to ne bilo mogoče. Radikalni Nemci bi bili začeli takoj z obstrukcijo. Zdaj ta ni mogoča in zato sicer kislih obrazov, toda ven* darle mirno prenašajo, kar se jim je zgodilo. Nemci se bodo morali navaditi, da niso gospodarji v naši državi. Malo težko bo šlo, toda kakor kaže Šrajnerjeva zgodba, pojde navsezadnje tudi to. Samo prvi pogoj za to je: delavna zbornica, ki je ne more nobena obstrukcija zavreti v njenem delu. Naenkrat seveda ne gre vse, že zdaj pa lahko rečemo, da je pot odprta vsem, tudi slovenskemu ljudstvu, da si v državnem zboru po svojih poslancih pribori svoje pravice. fcežetal zbor kranjski. Na dnevnem redu je bjla prva točka: Poročilo upravnega odseka o nujnih predlogih posl. dr. Jfea m p e^t a in P o v š e t a, katera je zbornica sprejela v prejšnji seji. Poročal je o obeh posl. Jaklič. Oderušfvo jnžne železnice. Poročevalec Jaklič je izvajal: Povišanje tarifov na južni želzenici bo občutno zadelo kranjsko deželo. Izvoz in uvoz blaga se podraži. Trpela bosta pro-ducent in konsument. Deželni zbor je že protestiral. Državni poslanci so na Dunaju ostro ugovarjali, a vse ni nič pomagalo. Vlada se je udala ju d om in dovolila, da se tarifi zvišajo. A dohodki se ne bodo porabili za zboljšanje prometnih razmer na južni železnici, nabavo voz, razširjenje kolodvorov, ampak ti dohodki bodo izginili v globokih žepih judovskih bogatašev, ki imajo v rokah železnico. A že se govori, da judje niso zadovoljni, da se jim je ropanje dovolilo samo za eno leto, ampak si prizadevajo zvišanje ohraniti tudi v bodoče. Tega ne moremo mirno prenesti, ampak storiti moramo, kar je v naši moči, da se to prepreči. Priporočam predlog upravnega odseka: Deželni zbor najodločneje ugovarja, ker je vla da dovolila 7-odstotnO povišanje tari fov na južni železnici in zahteva, da vlada pod nikakimi pogoji južni železnici ne dovoli uveljaviti povišane tarife tudi za bodoča leta. Zbornica je soglasno odobrila ta predlog. Proti Mažarom! Vsa Avstrija, zlasti pa Jugoslovani, že željno pričakujemo, da bi se zgradila železnica, ki bi zvezala Novo mesto preko Belokrajine in Hrvatske z Dalmacijo. Že to ni lepo, kar počenja naša vla da pri pripravah za belokranjsko želez nico, a kar namerava mažarska vlada glede železnice po Hrvaškem, je narav nost sramota in kaže lumparijo Maža rov v vsej nagoti. To je zvijačna banda, ki ne drži besede, ne pisane pogodbe. Ze dr. Lampe je pri utemeljevanju nujnega predloga postopanje Mažarov po zaslugi ožigosal, a v imenu upravnega odseka je izvajal poslanec Jaklič sledeče: Leta 1907 se je med Avstrijo in Ogi sko sklenila pogodba, v kateri je tudi zgradba železnice od Novega mesta preko Hrvatske v Dalmacijo. Mislilo se je, da se bodo Mažari držali pisane pogodbe Toda ne: Mažari so se pokazali tudi v tem vprašanju zahrbtne in verolom-ne. Priprave za zgradbo se silno zavlačujejo. In tu se je pokazalo, da hočejo ravno z novo železnico Mažari onemogočiti tesnejšo zvezo Dalmacije z našimi deželami, in sicer na ta način, da bi se proga Metlika-Karlovec gradila preko Ozlja po zelo neugodnem oznn-iju kot vicinalna železnica. • pro^ ne bi smeli voziti ve- liki, težki stroji in tudi voziti bi se ne smelo hitreje kakor 20 km na uro. To se pravi: ves izdatnejši osobni in to- vorni promet se ne bi mogel vršiti na tej progi proti Dunaju, ampak vse bi moralo iti preko Budimpešte. Mažari bi vlekli dobiček od teh železnic in bi si gospodarsko popolnoma osvojili Dalmacijo. Kaj to pomeni, vidimo na Hrvaškem. Predlagam: Centralna vlada se pozivlje, da z vso odločnostjo zahteva od ogrske vlade, da izpolni protokolarno ugotovljeno obvezo v dogovoru z dne 22. novembra 1907 ter se proga Metlika-Karlovec gradi kot glavna železnica. Predlog je bil sprejet soglasno. V imenu ustavnega odseka je poročal poslanec J a r c o načrtu zakona, s kate rim se uvaja volivna dolžnost za volitve v državni in deželni zbor. Kakor je vpeljana vojaška dolžnost, obiskavanje šole, plačevanje davkov itd., se uvaja tudi dolžnost iti k vo-litvi. Vsak je dolžan sodelovati pri zakonodaji. Na dan volitve naj se pokaže popolna slika političnih strank v deželi. Opravičen bo tisti, ki se ne moro udeležiti zaradi bolezni, ali zaradi kakih opravkov zunaj okraja itd. Kdor se ne bo opravičil, bo plačal globe 1 do 50 K. Liberalni poslanec dr. Novak pravi, da se mu zdi globa 1 do 50 K prenizka, temveč naj se zviša od 1 do 500 K. Zavračal ga je dr. K r e k. Prizadeti niso samo bogati ljudje, ampak večinoma revni, kateri bi bili uničeni, ako se jim odmeri tako velika globa. Zato naj ostane tako, kakor je v načrtu, 1 do 50 K. Važno je tudi to, da se volivcem obsežnih občin olajša izvrševanje volitev. Zato je pozval dr. Šustcršič vlado, da v večjih občinah, kakor so Dobrunje, Žužemberk, Šmihel-Stopiče preskrbi dovolj volivnih komisij. Deželni predsednik izjavi, da naj občine nasvetujejo vladi, koliko komisij hočejo in kje naj bodo volišča. (Dobro!) Nato poslanec Pogačnik poroča o proračunu bolnišnice, blaznice itd. Stroškov se kaže 907.497 K, dohodkov 230.106 K, tako da manjka 677.391 K. Predlaga: 1. Odobri se proračun za leto 1910. 2. Pripozna se potreba izpopolnitve bolnišnice in razširjenje blaznice in se naroča deželnemu odboru, naj izdela čimpreje natančen program. — Za leto 1910 se dovoli 150.000 K za zgradbo pro-sekture, izpopolnitve infekcijskega in opazovalnega oddelka in za pripravo načrtov. — Deželni zbor naj zahteva ocl vlade državni prispevek za zgradbo prosekture. Za one zgradbe, ki se nameravajo izvršiti v letu 1911, mora deželni odbor predložiti dež. zboru nairte v prihodnjem zasedanju. Obenem se pa naroča deželnemu odboru, da izposluje za bolnike v deželni bolnišnici višjo oskrbnino in pa da se premestijo hiral-ci v prisilno delavnico, da se dobi na opazovalnem oddelku za blazne več prostora. Kakor ob razpravi o prisilni delavnici je tudi ob tej priliki vstal dr. Oražen, da govori kakor »strokovnjak«. In govoril je o malenkostih in vsakdanjostih, a videlo se mu je, da se je oglasil samo zato, ker je deželni odbornik profesor J a r c šel neki večer nadzoin vat bolnišnico in ob tisti priliki našci zdravnika namesto v bolnišnici v L];' žini bolnikov izven bolnišnico v ošta' riji. To .mora vendar vsak priznati, J to ni bilo v redu, in vsa dežela t>o hva, ležna deželnemu odboru, ako bo odpra vil take veliko nedostatke, a liberalci so mnenja, da bi deželni odbor ne h ruti nadzorovati, kadar bi hotel, in seveda zdravniki, katerih dolžnost je biti v' bolnišnici, bi bili lahko v oštariji. K0 je dr. Oražen rekel, da naj bi deželncpa-odbornika spremljal pri nadzorovanju'! zdravnik, mu jc dr. Zaje opravičeno* zaklical: »Če ga pa ni bilo notri!« i Dr. Zaje je zahteval, da se blaznica uredi tako du bo zadostovala 20 do 30 let. Prostora I bi morala imeti vsaj za tisoč bolnikov, 1 i lčavaM Za moderno blaznico bi potrebovali sc veda kakili 8 milijonov kron. Na blaz-niči bi moralo biti več oddelkov. O tem naj deželni odbor premišlja. (Dr. Lampe : »Mi bomo že premišljevali, vi jia denar dajte!«) Glede zvišaijja tarifov v bolnišnici naj se pa deželni odbor ojira na delavske bolniške zavode, ki bi M jako obremenjeni, ako se tarifi povišajo. (Pritrjevanje.) Prof. Jarc izjavlja, da deželni odbor prouč vprašanje najdenišnice. Na napad dr<" ,t Oražna zaradi mojega nadzorovanja v. j bolnišnici izjavljam: Na vplivnem siio-1 du sem povedal, kako sem nadzoroval, it Volivci so bili z menoj zadovoljni. Deželni odbor jc konstatiral, da jo bilo moje postopanje pravilno. Zdravnika pa o svoji inšpekciji nisem mogel opozoriti, ker ga ni bilo v bolnišnici. (Dr. šustcršič: »Čujtel« — Dr. Lampe: >.VJ oštariji sedi, namesto da bi bil pri bolnikih!) Uprava je sedaj v lepem redu. Gospodarimo varčno. Leta 1907 nas i« veljala lekarna 54.000 K, a leta 1909 samo 31.000 K. (Cujte! Čujte!) Pri kurjavi se jc prihranilo lani 8000 K. (Lep razloček!) Le hrana je več stala, vsled1 tega, ker so živila dražja. Gospod dr. Zaje jo o blaznici lepo govoril, a mi smo revni. Deželni odbor je hvaležen za vsako pošteno kritiko, a upošteva naj s« tudi naša dobra volja. (Pritrjevanje.)! j Proračun dobrodelnih zavodov se odobri. Političen pregled a JJ rjrjD DRŽAVNI ZBOR. Baron Bienerth se je po dolgem odj lašanju vendarle odločil, da porab; ugodnosti, ki mu jih je pripravil znani dr. Krekov predlog o izpremembi P0' , slovnika, vsaj deloma za to, da pomaga' tudi sam ustvariti v državnem zbor« razmere, v katerih bo mogoče resno* koristno delo. Kar nenadoma je namig-1 nil nemškemu ministru Schreinerju* aj vloži prošnjo za odstop, ker mu na-ravlja same sitnosti. Zadnji povod temi koraku ministrskega predsednika ; bilo Schreinerjevo obnašanje o pri-ki zadnjega zasedanja češkega dežel-oga zbora. Tedaj je bil namreč prav-iprav on kriv, da so Nemci preprečili elo v zbornici, dasi jc bil poslan v rago, da bi delal mir. Nemški svo-odomiselci vsled tega dogodka seveda ar nore. Wolf je celo predlagal, naj opijo nemški svobodomiselni poslan-ii v opozicijo proti Bienerthu, toda jstali njegovi tovariši niso bili tega pnneiija, ker vedo, da je njihovo šte-ilo zlasti pri novem poslovniku pre-eznatno, da bi mogli s svojo opozicijo aj doseči. Seveda je Schreinerjev pa-ec šele nekaj, iz česar bi se dalo skle-ati, da ima Bienerth morda res dobro oljo, da stori s svoje strani, kar je dol-an storiti, da se vpeljejo v zbornici razmere, ki bodo dajale poroštvo za edno parlamentarno delo. Glavne tranke so pokazale, da jim je res rnno-o na takih razmerah, ker so se odpo-cdale pravici do obstrukcije, sedaj je roba da še vlada pokaže dobro voljo, 'laila potrebuje novih dohodkov, zalo nujno potrebno, da sprejme državni bor njen finančni načrt. To pa ne gre irez aanesljive in trdne vladne večine, car pa sedanja ni. Bienerth ve dobro, la mu brez »Slovansko Enote« nc bo nogože sestaviti take večine. Zato je irtvoval Sclireinerja, da malo ublaži Isto nasprotje med seboj in »Enoto«. J tem je vsaj to doseženo, da je mogoče Jugoslovanom in Čehom pogajati so z )jim. Preudariti je pa treba, da sedita )ri vladni mizi še dva moža, ki posebno gojita protislovanski vladni zistem, Jochenburger in Wi'ba. (klavna zahte-'a »Slovanske Enote«, odprava proti-ilovanske vlade, šc ni izpolnjena, in foklcr so v vladi šc taki možje, ni prav feobene gotovosti, da pridemo Slovani jio svojih pravic. — Prva seja spomlad-Sega zasedanja dne 24. februarja je lila čisto mirna. Volili so laškega in kisinskega podpredsednika. Izvoljena Ita Lah Conci in Rusin Romančuk. rlada je predložila nov uradniški službeni red. Na dnevnem redu je bilo prvo »ranjc vladne predloge glede vojaških lovineev. Ker je bila razprava zelo iratka, je bilo prvo branje že v četrtek ;ončano. Poslanec Grafenauer je vlo-il nujni predlog zaradi znanih škan-lalov na celovškcm kolodvoru, ko so apirali Slovence, če so zahtevali vožni istek v slovenščini, dr. Krek pa nujni Tedlog za pomoč vsled povodnji oško-lovanim v kamniškem okraju. — V Tambencm odseku se je poslanec Pi-ek toplo zavzemal za to, da bi vojna iprava jemala svoje potrebščine na-avnost od kmetov, ne pa od prekup-ev. Pododsek za socialno zavarovanje J obdelal do sedaj § 7. o socialnem za-arovanju. — Nemški liberalci, nacio- OGRSKO. •ne 19. februarja je ustanovil Khuen [edervary ob velikanski udeležbi novo vladno stranko z velikanskim hrumom in šumom. Khuen je govoril bolj splošno o nekem zavarovanju narodnih gospodarskih koristi. Izjavil je, da zavzema sedaj prvo mesto volivna reforma, ki pa mora biti taka, da se ohrani mažarski narodni značaj države. Sumljiva je na vsak način ta volivna pre-osnova, zlasti če pomislimo, da jo namerava izpeljati sedanja vlada s pomočjo svoje nove stranke, pri katere ustanovitvi je igral eno glavnih vlog zagrizeni nasprotnik splošne in enake volivne pravice, grof Tisza. Vse kaže, da so zadnji dogodki v mažarski politiki naperjeni proti splošni in enaki vo-livni pravici, ki bi pomedla nadvlado mažarskih plemenitašev in judov. Wc-kerle, ki je dal cesarju besedo, da izvede volivno reformo na podlagi splošne in enake volivne pravice, je padel. Njegov padec in imenovanje Khuena ni nič drugega, kot silno pretkana spletka mažarskih grofov, da se prepreči uvedba splošno in enake volivne pravice. Zato se Khuen v tem oziru ni nasproti cesarju nič zavezal. — Za nove volitve se IIedervary tudi prav pridno pripravlja. Odstavil je že celo vrsto velikih županov, ki mu niso po volji, in jih namestil s svojimi pristaši. Prizadeva si tudi, da bi pridobil nemažarske narodnosti zase. Temu je tudi pripisovati, da je državni pravclnik umaknil tožbo proti slovaškemu župniku Hlinki, ki je ravno prišel iz zapora, kjer je prestal kazen, na katero je bil obsojen radi svojega dela za svoj teptani narod. — Justh se hoče pri prihodnjih volitvah baje zvezati s socialnimi demokrati na podlagi splošne in enake volivne pravico. Kakor se vidi, misli med mažar-skimi strankami samo še njegova na resen odpor proti Khuenovi vladi, vse drugo so s Košutom vred zlezle pod klop pred novo vlado. BOSANSKA USTAVA jc bila po dolgem času vendar enkrat proglašena dne 20. februarja. Deželni zbor bo imel 72 voljenih poslancev in 20 virilistov. Volivno pravico imajo vsi 24 let stari samosvoji Bošnjaki, kakor tudi vsi avstro-ogrski državljani v civilni in deželni službi in učitelji, ki stanujejo vsaj že eno leto stalno v enem kraju. Voljeni smejo biti vsi oni, ki imajo pravico voliti in so stari že 30 let. Izvzeti so civilni in železniški uradniki, Tičitelji in nastavljenci na javnih šolah. Voli se v treh kurijah: prva voli 18, druga 20, tretja 34 poslancev. Ker so mandati razdeljeni po veroizpovedi, dobe katoličani 16, pravoslavni 31, moha-medanci 24, judje enega poslanca. V prvi kuriji volijo mohamedanci, ki plačujejo vsaj 140 K zemljiškega davka; drugi, ki plačajo vsaj 140 K zemljiškega davka, lahko izbirajo med prvo in drugo kurijo, kjer volijo sicer oni, ki plačajo najmanj 500 K direktnih davkov in inteligenca. Ostali volivci volijo v tretji kuriji. Škandal je to, da je volitev v tretji kuriji javna, v ostalih dveh pa tajna. [Virilistov ima vsako vero- izpovedanje po pet, judje enega. Razun tega so virilisti še predsednik višjega sodišča, predsednik sarajevske odvetniške zbornice, predsednik sarajevske trgovske in obrtniške zbornice in sarajevski župan. Predsednika in dva podpredsednika deželnega zbora imenuje cesar vsako leto posebej tako, da so v predsedstvu vedno zastopani mohamedanci, pravoslavni in katoličani. Poslanci so voljeni na tri leta. Deželni zbor odločuje le o bosensko-hercegov-sih zadevah, ne pa o skupnih, za katere sme voliti poseben odbor, ki stavi to^ zadevne predloge. Vladne predloge mo-: rata potrditi pred vložitvijo avstrijska in ogrska vlada. Obstrukcija je nemogoča. Dieta znaša 15 K. Poslanci imajo sicer imuniteto, toda le za svoje govore v zbornici, časopisi so pa lahko zaplenjeni, če bi poročali kak govor iz zbornice, ki bi vladi ne bil všeč. — Sa-: rajevski nadškof Stadler je prepovedal duhovnikom svoje škofije vstop v dr. Mandičevo »Narodno zajednico«. Vesela je doba predpusta prekmalu letos minila, še marsikaka nevesta bi lahko se bila možila. Na Dunaju pred oltarjem en tisoč parov jo stalo —, da ne bi med njimi le mnogo za „ja" se svoj enkrat — kesalo —1 * V Parizu je voda upala, že skrajna bila je sila, ker škode pet milijard že povodenj je naredila. Pač druga so leta noreli, še v postu so vedno plesali, a letos na pustno nedeljo pa v vodi so so kopali. Ker svet Boga zaničuje, pa vendar nanj misliti mora, zato ga Bog sam opominja, prisili ga k temu — pokora. Na krajih različnih na svetu se zemlja zopet potresa — še vedno Bog vlada nad nami, lo mislimo nanj, na nebesa! V deželnem zboru na Kranjskem so mnogo zakonov sklenili, da kmalu po novih postavali bi kmetje pomoči dobili) Popreje storili zanj niso ničesar leta in leta — zdaj pa se je obrnilo, ko zmagala stranka je kmeta. Na Š t a j e r s k e m pa je drugače — tam nemški Miliel kraljuje, n rod naš slovenski navajen je le, da tujcu hlapčuje. Zdaj pa so naši poslanci rožlčke jim pokazali, „Pravico nam dajte," — so rekli, če ne, se boste kesoli. Ker tega pa niso hotelo umeti nemške butice, domov je vlada poslala zagrizene nemške vse škrice. Tam gori na severu X e m e o ošabno se Čehom upira, ker nočejo Češke razbiti, deželni zbor obštruira. Tam doli na Grškem bi kmalu se vojska strašna začela, ker vsaka država bi Kreto za svojo rada imela. * Xa I, a š k e m se strašna je zlobnost med mašo v Rimu zgodila, hudobna je roka duhovnu uied vino strupa nalila. Sprijaznili sta se državi zdaj Avstrija naša in Ruska, ako se ni treba nam bati, Ja z lične krvava se muzka! Xa Ogrskem novi predsednik se zove grof Khuen-Hedervttry, gotovo nesrečno Hrvaško »pet vladali bodo Mažari. * Sa Pruskem socialdemokrati velike so shode sklicali, ,n v boju za novo reformo kot bratje — so stražnike klali. * Na Srbskem so Jurija princa nazaj spet srečno dobili, pularnejši mož v Avstriji, leži na ašmrtni postelji. Ko pridejo te vrstice v roke naših naročnikov, bo najbrž že nehalo biti srce tega izrednega moža. ISedaj, ko sc mu neizprosna smrt bliža, se šele prav vidi, kako veljaven in kako (priljubljen je bil. Od cesarja pa do zad-injega Dunajčana, od sv. očeta pa do {poslednjega krščansko mislečega Avstrijca, vse se zanima za nevarni pologa j velikega bolnika. Cel Dunaj zanima (samo ena stvar: Kako je z dr. Lueger-jjem ? V prihodnji številki kaj več o tem .(možu, ki je mogočno vplival na probujo •krščanskega ljudstva v Avstriji. Mladeniški tečaji, katere prireja |Zveza telovadnih odsekov in krščan-iskosocialna zveza po deželi, silno bodejo liberalce. Vso skrb hočejo liberalci naenkrat obrniti naši mladini. Da mla-Heniški tečaji niso liberalcem všeč, je povsem umevno, liberalna jeza prav nič ; ne škoduje. Tečaji bodo vplivali izobra-f Sevalno na slovensko mladino, ki že se-[itlaj ve, kje ima prave prijatelje. Še bolj Sjkot so že sedaj, bodo osamljeni ostali [liberalci. Krščanskim starišem pa sve-ttujemo, pošiljajte tečajem svoje sino-| Ive, da se izobražujejo. Liberalci se pero v »Narodu«. Ker se meščani ljubljanski večkrat pritožujejo v listih proti gospodarstvu mestnega zastopa ljubljanskega, so liberalci vsi iz sebe. V »Narodu« gromadijo hvalo županu Hribarju, bahajo se, koliko so storili za mesto, a Ljubljančani ne vedo za drugo povzdigo, kot za povzdigo ob- »Da, vem, da sem kriv sam in moja zaslepljenost: ali tega ne veš, kako me je to bolelo, koliko sem ta čas pretrpel zaradi tebe.« »Misliš, da sem bila jaz vesela in srečna, če si bil ti nesrečen . . .?« Tu sta zopet oba umolknila. Mož je zrl vanjo s prosečimi očmi, žena pa je povesila trepalnice in vrtila prstan, ki ga je še vedno nosila na roki. Nato je rekia prisiljeno: »Prav posebno nesrečnega se nisi mogel čutiti, ko si se tako pozno spomnil mene.« »Ti me žališ, Tilka! Niti za trenutek nisem nate pozabil, noč in dan si bila edina moja misel!« je zatrjeval mož slovesno. »Jaz nisem nikoli tega opazila! Dalj kakor leto živiva ločena, pa čujem danes šele prvič o tebi.« »Tilka, nisem si upal semkaj!« »Ni i'es! Tvoj nesrečni ponos ti ni pustil.« činskih doklad in dolgov. Malo tolažbe za davkoplačevalec. Nemško zvezo s S. L. S. iščejo liberalci zopet v trgovski zbornici. Kakšna zveza S. L. S. z Nemci je pa v resnici, se razvidi iz dejstva, da so pri zadnji seji v trgovski zbornici glasovali vsi slovenski liberalci za Nemca Pamerja, in prav tako so volili vsi Nemci za predsednika zbornice slovenskega liberalca Lenarčiča. Ime družbe sv. Cirila in Metoda ni kaj prijetno liberalcem. Zato liberalni »Narodni dnevnik« svetuje, naj bi iz-premenila družba ime v »Slovenska šolska matica«, ustanovilo pa bi se društvo sv. Cirila in Metoda, katerega društva namen bi bil, stremiti po ureditvi slovenskega jezika kot obrednega jezika v cerkvi. Smešno, da se liberalci ravno toliko ukvarjajo z cerkvenimi vprašanji, ki pa sami v resnici ne marajo za cerkev. Naj bi bil slovenski ali pa katerikoli jezik v cerkvi, liberalcem bi bil pač vseeno tuj jezik, ker bi ga v cerkvi slušati ne marali. V Ameriko se je odpeljalo dne 23. februarja preko Ljubljane 20 Hrvatov in 14 Makedoncev, 24. februarja pa 7 Slovencev in 40 Makedoncev. Izpred sodišča. Leopold Perne v Javorju je imel v nezaklenjeni skrinji med obleko tri dinamitne patrone. Obsojen je bil na deset dni zapora. — Janez Adamič v Sajovčah je v gostilni napadel Matijo Gorjanca, ga suval in telesno poškodoval. Obsojen je na seclem mesecev težke ječe in mora povrniti na-padencu 26 kron za toženje, 500 kron pa za bolečine. — Berača Franceta Puš-nika je v Ljubljani stražnik aretiral ra- »Saj ne tajim, da me tvoje zaničevanje in preziranje ni bolelo.« »A tako? Čakal si, da bi bila prišla prosit tvoje milosti kakor skesana greS-niča.« »Jaz bi bil prišel sam prosit, če bi me bila ti tupatam vsaj po strani milostno pogledala.« »Kdaj pa naj bi bila storila to, ko se danes vidiva šele prvič?« »Dobro se spominjaš, ko si se lansko jesen z očetom peljala mimo gostilne »Pri zvezdi«. Vse ljudi si prijazno pozdravljala, le ko si ugledala . mene, si se naglo ozrla stran in se pomilovalno nasmehnila.« »Tu si se pa pošteno varal. Verjemi mi, da te sploh opazila nisem.« »Tako? Še opazila ne? In mene je ta dogodek tako potrl, da sem trpel zaradi njega tedne in tedne . . . Kaj pa tisto pismo in denar?« »Kakšno pismo? Kateri denar?« (Konec prihodnjič.) di beračenja. Pušnik pa se je zaletel v stražnika in mu grozil, da se bode maščeval nad njim, ko bo prost. Kljub zagovarjanju, da je bil popolnoma pijan, bo sedel osem mesecev v ječi. Drzen rop. Dne 18. januarja sta oropala dva neznana storilca pri Novem mestu Janeza Rožiča za 750 kron. Dne 10. februarja pa sta zopet napadla v Št. Jurju ob južni železnici posestnika Miha Sketa, ki je ravno preje prodal vole za 1000 kron. Eden je nastavil Sketu na prsa samokres in zahteval, naj se pusti preiskati, češ, da je Sket našel listnico z večjo svoto denarja, katero je on zgubil. Sket je moral sezuti škornje, listnico pa izročiti. S škornjami in listnico z denarjem sta zločinca pobegnila, Sketa pa pustila bosega v snegu. Sumi, da sta zločinca iz Istre ali iz Trsta. t Anton Erjavec. Umrl je v Velikem Lošinju dne 24. februarja mladi duhovnik Anton Erjavec. Pokojnik je bil doma iz Broda pri Št. Vidu nad Ljubljano. Bil je posvečen v mašnika lansko leto ter nastavljen kot kaplan v Žužemberku. Že v bogoslovnem semenišču je bolehal na pljučni bolezni, ki ga je v tujini, kamor je šel iskat zdravja, spravila v večnost. Bil je kot bogoslovec jako marljiv sotrudnik »Domoljuba«, ker je pisal zanj velezanimive listke. Naj v miru počiva! Novo gimnazijsko poslopje bodo pričeli spomladi gi-aditi v Novem mestu. Novo poslopje je tej šoli res potrebno, kajti poslopje, v katerem se nahajajo sedaj srednje šole, je tako slabo, da bi se prav nič ne čudili, ko bi se enkrat med poukom poslopje podrlo. RAZGLED PO DORIOUIHI Odlikovanje. Iz vUnJegonke okolice se nam piše: Občinski zastop ob-Dednidol je imenoval č. g. župnika Konrada T e k s t e r j a za častnega ob- 'čine Konrada jcksi^j«'" , ~~ Cana v priznanje njegovih zaslug za občino in v priznanje njegove požrtvovalnosti in plodonosnega delovanja za IJU 'l^ duhovske službe. Nastavljen je kot kaplan v Žužemberku na mestu f g. Antona Erjavca č. g. Hihard Zaje. Protialkoholno gibanje. Pri roditeljskem sestanku na II. državni gimnaziji jc predaval preč. g. Janez Kalan o veliki škodi, ki jo povzroča alkohol v opojnih pijačah posameznikom, deželi in celemu narodu. Sestanka se je udeležilo dijaštvo v obilnem številu. Zelo umestno je bilo predavanje, saj je znano, da je neštevilnim dijakom že nesrečni alkohol zagrenil življenje in uničil eksistenco. Da bi taka predavanja tudi rodila zaželjenega sadu! Učiteljske vesti. V Tržiču sta nastavljeni začasni učiteljici gdč. M. Faj-Uiga in Gizela Sedlak. Na Skaručini je podeljeno začasno vodstvo šole učiteljevi vdovi Jerici Žebre. Učiteljica Ivana Simčič izstopi iz šolske službe. Star rimski denar. Ko so kopali te dni v Ljubljani temelj za novo obrtno šolo, so zadeli delavci na lonec, v katerem je bilo mnogo zlatnikov in srebrnikov iz rimskih časov. Zlatniki so prav dobro ohranjeni in izgledajo kakor novi. Napis imajo »Victoria Romano-rum«, ki se pravi po naše »Zmaga Rimljanov«. Promocija. Promoviran jc bil na graški univerzi doktorjem prava gosp. Rok Jesenko, starešina »Zarje«, na dunajski univerzi pa je bil promoviran g. Ignacij Malnerič, odvetniški kandidat. Najden mrlič. V dolini pod pokopališčem v Tunjicah pri Kamniku so našli mrtvo že razpadajoče moško truplo. Mašniško posvečenje. Dne 25. februarja je posvetil v svoji hišni kapelici prevzvišeni gospod knezoškof v mašni-ka č. g. Jakoba Kotnika. Našlo sc je nekaj denarja dne 1». septembra 1909 v cerkvi v Mavčičah. Shranjen je ta denar pri Žihernu v Mavčičah. Izgubitelj naj se tam oglasi. Okrožnica deželnega odbora. Deželni odbor je poslal vsem županstvom na Kranjskem sledečo okrožnico: Po obstoječih predpisih mora imeti bolnik, ako sc ga hoče oddati v deželno blazni-co, zdravniški popis bolezni, da v resnici potrebuje zdravljenja v zavodu. i\ eekrat pa sc pripeti, da pripeljejo bolnika brez bolniškega spričevala, vsled cesar nastanejo neprilike. - Da se to v bodoče ne bo več dogajalo, se županstvu naroča, da to na običajen način javno razglasi, v danih posameznih slučajih, ki pridejo županstvu na vednost pa prizadete stranke še posebej opozori na omenjeni predpis. 4 4 T,rtnI„les za krmo- Zmlet enoletni trtm les (lesni zdrob) je tečna in redil-na hrana za živino, ker ima skoraj dve tretjim redilne moči dobrega sena. Da se tudi pri nas na Kranjskem vpelje krmljenje živine z lesnim zdrobom, je c. kr. kmetijsko ministrstvo brezplačno postavilo dvanajst strojev za mletje trtnega lesa, katerih sc lahko vinogradniki proti majhni odškodnini poslužujejo. Ti stroji so postavljeni: a) v krškem glavarstvu: 1. pri graščini grola Barba na Dobu pri Št. Rupertu (parna gonilna moč); 2. pri A. Kovačiču v Krški vasi št. 36, občina Cerklje (vodna moč); 3. pri J. Pungerčarju v Raduleh št. 19, občina Bučka (vodna moč) ; 4. pri J. Kušlanu v Št. Jerneju, občina Št. Jernej (vodna moč), b) v novomeškem glavarstvu: 5. pri kmetijski šoli na Grmu (živalska gonilna moč); 6. pri Flor. Zor-ku v Družinski vasi, občina Bela cerkev (vodna moč), c) V črnomaljskem glavarstvu: 7. pri A. Rajmarju za vinarsko zadrugo v Metliki (živalska gonilna moč); 8. pri J. šusteršiču v Semiču (živalska gonilna moč); 9. pri J. Klobučarju v Dobličah (živalska gonilna moč), d) V postojnskem glavarstvu: 10. pri I. Kopatinu v Št. Vidu pri Vipavi (vodna gonilna moč); 11. pri županstvu v Budanjah (živalska gonilna moč); 12. pri L. Dcklevi v Bujah, občina Košana (vodna gonilna moč). — Zdaj, ko se je režnja v vinogradih že pričela, opozarjam gospodarje, da naj nc mečejo trtnega rezja (rezninc) stran, ampak naj jo skušajo zmleto pokrmiti. Na ta način prihranijo na drugi krmi in pridelajo večjo množino gnoja, ki jc zlasti za vinograde zelo dober. — B. S k a 1 i c k y. aaEEEaDDDoaaDDaaa □ □ □ nt si it—li lt li it—inr—lf~;i li—it—71—ir-ir-j Gorenjske novice g Iz Križa pri Tržiču. Križka občina je zelo obširna. Obsega križko župnijo razen Bistrice in župnijo Dupljo. Za občinsko gospodarstvo pa ni videti nobenega zanimanja. Največ odbornikov jc gostilničarjev. Tudi župan je gostilničar. Nihče se nc zanima za proračun ali občinske račune. Koliko se d& nagrade županu, koliko plače občinskemu tajniku, ki biva v Tržiču in le kate-rikrat med tednom pride uradovat, koliko se plača za občinska pota na leto in druge občinske potrebe. Kdo se zmeni za to? — Župan mora biti vesel, če se občani brigajo za občinsko gospodarstvo. Naš župan pa menda misli, naj ostane pri starem. Kaj sklepa občinski odbor, naj ne briga nikogar drugega. Tako pač moramo misliti, ker župan noče pokazati niti zapisnika občinskih sej, če ga kak občan želi videti. Ah morda ne? Neki občan se je zanimal za zadnjo občinsko sejo. Rad bi bil izvedel, kaj so možje pri seji sklepali in sklenili. Prosil je župana, naj mu pokaže zapisnik občinske seje. Zupan pa mu ni hotel zapisnika pokazati. Takemu zupanovanju mora biti konec. Gospod župan, vzemite v roke občinski red in berite § 48., pa veseli bodite, da se kdo zanima za vaše seje. Utegne se zgoditi, da bomo prišli celo k sejam po-slušat kako in kaj delate za blagor občine. Da nam nc boste pokazali vrat, gospod župan, kmalu enkrat preberite § 47. občinskega reda. — Veselo gibanje se kaže v župnij i. Katoliško izobraževalno društvo je na Svečnico priredilo predstavo »Repoštev«. Društvena -Ivo-rana je bila polna. Igralci so dolno igrali, med dejanji je pevski zbor ve-selo prepeval in delal kralek čas. — »Bogoljubov« prihaja v župnijo 72, »Domoljubov« 70, družba sv. Mohorja šteje letos 171 članov. Tamburaški zbor vrlo napreduje. g Iz Šenčurja. Naše občinske volitve bodo v kratkem razpisane. Možje volivci! Zadnjikrat Vas opominjamo, da gotovo zastavite vse svoje moči, da zmaga naša Slovenska Ljudska Stranka nasproti staremu, nazadnjaškemu občinskemu odboru, ki je obstajal do-sedaj iz večine liberalcev. Zadnji čas je, da se dvignete po posameznih vaseh enoglasno proti zasramovanju in preziranju naših mož. Da pa kdo od sedanjih županovih čestilcev ne bo .šc kaj dvomil, ali bi volil z nami ali ne, mu povemo še to, kar smo izvedeli iz zanesljive strani, to namreč, da Matevž Barle vseeno nc bo več župan, če tinJi zmagajo liberalci, ampak v tem sluča-i ju namerava novi liberalni odbor voliti nekoga drugega za župana, ki pa' niti v Lužah nc bo. Torej sc jako mo i jo oni, ki drže z liberalci samo zftvadi Arneža. Pozor torej! Delajte, da zmaga naša Slovenska Ljudska Stranka! g Iz Šenčurja. Občinske volitve za občino Šenčur bodo po sledečem redu: za podobčine v četrtek, dno 10. sušca, in sicer: za Luže ob 8., za Velesovo cl) 9., za Tupaliče ob 10. uri dopoldne, za Olšcvek ob 3., za Šenčur ob 5. popoldne. Volitve za III. razred bodo v petek, 11', sušca od 9. dopoldne do 2. popoldne; za II. razred v soboto, 12. sušca od 0. do 10. dopoldne; za I. razred v soboto, 12; sušca od 11. do 12. dopoldne. Volivci Slovenske Ljudske Stranke! ne dajte sc motiti nikomur, idite ob določenih dneh vsi na volišče, zmaga je zagotovi 1 jena! Volivne listke dobite na volišču! g Iz moravške doline. Ogenj. Ne-; davno je zgorel posestniku Učakavju,' po domače Erjavšku, lep kozolec. Ogenj) mu je uničil tudi vse seno in slamo* Škode ima, kot se čuje, do 2000 kron, ct zavarovan ni bil za veliko svoto. Požar* na bramba v Moravčah je bila kmalu obveščena o ognju in hitela na pogo« rišče in res dobro vršila svojo dolžnosti a tudi sosedje so požrtvovalno delali, — Tifus. Nedavno smo poročali, da se je oglasil v moravški dolini tifus in jci, zahteval dve mladi žrtvi. Nekaj časa j20. marca t. 1. doposlati. — Vajenci, (kateri so člani obrtne zadruge na Ble-Idu vplačajo obenem s prošnjo znesek |5 K kot pristojbino, vajenci od mojstrov, kateri niso člani zadruge, pa Smajo vposlati 12 K kot pristojbino za >reizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki, ateri še nimajo te preizkušnje in ima-o že učno spričevalo, so sprejmejo k preizkušnji. V tem slučaju so pristojbine enake ter se ima učno spričevalo prošnji priložiti. Ta preizkušnja je za jvsakega rokodelca zaradi tega potrob-iia, ker brez te svoj čas ne dobi obrtni list za samostojnost mojstra, brez ozira (na to, ali se je učenec učil v takem Ikraju, kjer obstoji obrtna zadruga ali [me. Ako je bil učenec dolžan obiskovati obrtno šolo, priložiti se ima proš-imji tudi spričevalo obrtne šole. — Bled, 125. februarja 1910. Obrtna zadruga za blejsko okolico' in Bohinj na Bledu. g Iz Št. Vida nad Ljubljano. P o -leoj blagi duši! Naš rojak č. g. An-jton Erjavec, kaplan v Žužemberku in (večleten priden sotrudnik »Domoljuba« je preteklo sredo 23. februarja jia otoku Lošinj umrl. Šel je tje dol iskat zdravja, pa je našel smrt. Njegov prijatelj in rojak nam je obljubil, 'da bo nekaj več napisal o pridnem in Iclelavncm pokojnem g. Antonu, zato tu [omenjamo le še to, da jc mrtvaško Opravilo ob azistenci osem duhovnikov jpretekli ponedeljek v Št. Vidu opravil •sošolec pokojnega, g. Fr. Zabret, ka-jplan na Bledu. — »Dve m a t e r i« se imenuje igra, ki jo bodo dekleta iz Marijine družbe vprizorile prihodnjo ne-tleljo ob pol 4. uri popoldne. Igra je ivzpodbudna posebno za matere in dekleta, zato so te prav posebno povabljene. — H r a n i 1 n i c a i n p o s o j i 1- n 1 ca kaže letos velik napredek. V prvih dveh mesecih se je vložilo 41.900 K, posojil se je pa dalo 37.000 kron, vsega prometa ima že 180.000 K. Zdi se nam potrebno opozarjati, da naj sc stranke drže uradnih ur. Vhod v hranilnico ni več iz ceste, marveč sedaj čez dvorišče toliko časa, da se popravijo glavna vežna vrata, skozi katera bo potem edini vhod v župni urad in v hranilnico in posojilnico. g Iz Tržiča. Preizkušnja za čevljarske pomočnike v Tržiču se vrši dne 13. sušca, preizkušcvalno delo je narediti dne 7. sušca. Pojasnila daje raclo-voljno zadružni načelnik. — Zadruga čevljarskih mojstrov v Tržiču. g Iz selške doline. Občni zbor katol. slov. izobraževalnega društva v Železnikih bo v nedeljo, dne 6. marca, ob 4. uri popoldne. Občni zbor bo združen s predavanjem. Somišljeniki! Pridite v polnem številu! — Mačjo godbo so napravili dne 27. januarja t. 1. železniškemu županu liberalno-sokolski in-tele-genti. Bili so našemljeni, da bi jih župan ne spoznal. Zupan je naznanil vso stvar železniškemu orožništvu. Pa kaj je odgovoril g. železniški vahtmajster? Rekel je: »To ne spada v naše področje! Naj župan sam preiskuje.« Ali je to res? Nam so znani slučaji, ko so orožniki take reči preiskavali. Ali je res sedaj drugače? — Železniški gostilničarji so si dovolili pusto šalo. Napravili so par pijančkov in jim plačali baje 12 kron, da so nesli ponoči leseno cerkvico na Češnjico, da bi se tam ponor-čevali iz češnjičanov, ker nameravajo zidati novo cerkev. Cerkvica je bila že malo v slabem stanu, zlasti zvonik je bil na razpadu, zato ga je popravil po-pred železniški mizar in pokončevalec alkohola Gabrijel Demšar. Potem so pa nesli cerkvico na Češnjico. Glejte, Češ-njičani, kako se železniški oštirji iz vas norčujejo! Zato pa glejte, da se boste korenito maščevali in še naprej nosili svoje kronce v njihove gostilne. — So-kolski koklji so, kakor slišimo, podložili jajca pri Strojevcu v Zalem logu. Koklja bo legla dva meseca. In čez dva meseca, ko pride novi g. župnik v Zali log, bodo sokoli že toliki, da bodo imeli kremplje in kljun. Zares, lepo se dela za edinost v fari! Pa pravijo liberalci, da se pri njih zlepa vse doseže. Sedanji g. župnik gotovo dela zlepa. In ta »zlepa« jc rodil sokolsko gnezdo. — Neki železniški liberalec in trgovec se je izjavil: Liberalec sem, največji med vsemi, pa imam vendar že zjutraj ob 9. uri polno denarja od »klerikalcev«. Vprašamo: Ali se res ne bi moglo temu liberalnemu bahaškemu in predrznemu petelinu malo odpiliti liberalne ostroge, ki se tako grdo norčuje iz ljudske duše? — Selška učiteljica gospodična Ema Peče je odšla na Moravsko v Brno v gospodinjsko šolo, kamor jo je poslal deželni odbor, ki jo nastavi potem kot voditeljico naših gospodinjskih tečajev. Prav pripraven je naš kraj za take tečaje, kar smo se prepričali predlansko zimo, ko je g. Mici Logar priredila pozimi vsak četrtek z 10 tukajšnjimi dekleta mali kuhinjski tečaj v našem župnišču. Prav vsa dekleta in posebno še starši so bili zelo zadovoljni s tem poskusnim, sicer kratkim gospodinjskim tečajem. Gdčno. Emo bodo težko pogrešali ne le naši šolski otroci, katerim je bila vedno kakor dobra mamica, ampak tudi naše izobraževalno društvo, katerega zvesta sotrudnica, zlasti pri igrah je bila že izpočetka. Takih učiteljic nam dajte in naš kmet bode šoli zaupal in jo ljubil. — Nekateri Dražgošani in Zeleznikarji zahtevajo, da se jim razdeli najemnina od selškega občinskega lova, ki znaša na leto 1200 kron. Selški občinski odbor se je pa domenil, da tisti dan, ko se ima razdeliti občinskega lova najemnina Ze-leznikarjem in dražgoškim liberalcem, od tistega dne nadalje je prepovedano beračenje po celi selški občini. Mi pravimo: Prav tako, zob za zob! — Koliko bodo dobili Zeleznikarji od lova? Le po pet vinarjev od joha sveta. Vsakdo se bode moral izkazati pri županstvu s posebnim listom, nato šele bode mogočo dobiti lovščino, seveda vse na račun in stroške tistih, ki bodo zahtevali. — Občinske naklade bo treba potem zvišati za izplačano vsoto od lovščine. Če bodo železniški reveži s takim postopanjem od strani železniških liberalcev in glavnega zakotnega hujskača Štu* pice, zadovoljni, je drugo vprašanje. Selška občina bode vsekako veliko na boljšem. Udarjeni bodo razni obrtniki, ki bodo plačevali večje davke. g Na Rovih je bil 22. t. m. izvoljen za župana g. Alojzij Jerman. Svetovalcema pa g. Peter Svetlin in g. Janez Rode-Kordin. Razume se, da so tudi v občinskem odboru samo vneti pristaši S. L. S. — Jelen — korenjaški rogač — se prikazuje po zagoriških in dolenjskih njivah v rovski okolici. Pri^ klatil se je čez Palovče. g Iz Smlednika. Neizprosna smrt je kruto udarila Martnakovo rodbina v Zbiljah. Mlada gospodinja, komaj tri leta omožena, je morala za vselej zaspati. Spoštovani rodbini naše sožaije v bridkih urah! g Iz Dražgoš. V Dražgošah je preteklo nedeljo priredil naš poslanec Fr. Demšar shod. Razpravljal je najprej o razmerah glede gozdnih delavcev, Kateri imajo delo v državnih gozdih; naj bi se zaradi tega tudi smatrali kot državni delavci. Dalje opozarja na praktične potrebe v selški dolini, da dobiva največ dohodkov od lesoreje in živinoreje; slednja naj se povzdigne s tem, da se ohrani le najlepša goveja živina za pleme in naj se d& v poletnem času na planinske pašnike, v katerem smislu deluje že ondotna živinorejska zadruga. Pri tem pa se več navzočih potegne tudi zato, da se izposluje dovoljenje, da bi se zamogli ljudje zopet s kozorejo pečati, ker nekateri prostori niso za drugo pašo kakor za koze. — Tudi se vzame v pretres pot iz Rudna v Dražgoše, katera že kar vpije po popravilu; sklene se, da se vse potrebno 71 Strm 144 Ribnici □c D □ D anaaaannnr Sagaan Dolenjske novice naanaaaanagp; Ribniške novice. ------V pouk in zabavo vsem, posebno pa volivcem iz dolenjevaške občine, ki so prišl? pred o' ukrene v ta namen in zadeva spravi v Soli gibčne roke. - Ko predsednik shoda domači župnik, p omeni vzorna gospodarstva je videl po svetu, se udeleženci, kateri so tri ure s pozornostjo sledili razpravam, razidejo z zavestjo- da ta prijateljsko podana navodila hočejo tudi izvajati. g Iz Stare Loke. Volitve za občinski odbor, ki so bile ustavljene zaradi obilnega snega, bodo zopet meseca sušca, n sicer 10. in 11., vselej zjutraj ob 8. uri Prvi dan voli tretji, drugi dan drugi in prvi razred. Možje, na volišče! o- Gorje-Bled, Kakor lansko leto, sc bo (udi letos oddajalo delo v eraričnili gozdih potoni dražbe domačim podjetnikom. A tu jc treba premisleka. V interesu nas vseli je, da erar da od dela vsaj toliko, da bi oni. ki ga prevzamejo, ne imeli škode. Erar jc tudi pripravljen toliko dati, zato je pa dražba. To smo tudi videli pri lanski dražbi pri Bohinjcih. A ta naša nevoščljivost sama je kriva, da ne da. Sami odbijamo roko, ki sc nam ponuja. To je vendar škoda, če dobri lovci pobijajo vrane, med tem ko golobic lete mimo njih. Nekaj naj bi si vsakdo zapomnil: pri vsaki pogodbi jo treba previdnosti, ali vsaj pameti! g Posavske vesti. K m c t i j s k i t o ca j na Jožici pri Ljubljani se je od dne 20. do dno 23. februarja izvršil v šolskih prostorih ob mnogobrojni udeležbi na splošno zadovoljnost. Živino-zdravniško predavanje, ki jo po neprijetni pomoti izostalo, se nadomesti pozneje. Ljudska hvala gg. predavateljem in deželnemu odboru! Ljudstvo že zanjo, kar so predavatelji sejali. Hitro, kaj ne? ■ - Knjigovodski tečaj za mladeniče izobraževalnega društva jo priče! v nedeljo, dne 27. februarja tajnik »Orlov«. Tudi ta tečaj nc premine brez sadu. Najlepše pri tem pa je to da v loj stroki izveden domač Orel poučuje svoje mlade sobrate Orle. To smo mi — posavski Orli! Čakajte, prihodnj ič enkrat zložimo šc pesem. _ Občni zbor izobraževalnega društva se je sklical v nedeljo, dne 6. marca s predavanjem g. ravnatelja Travna. Polog tega pridejo na razgovor so važno reči glede zidave društvenega doma. — Posavski dom je v glavnih in podrobnih načrtih že gotova stvar. Srčna hvala g. Blažu Cernetu, domačemu fantu, ki je izdelal te načrte prostovoljno in brezplačno. Dom bo visok ponos občini in okolici. Kvišku srca posavska, »da bo dom otet.« — Vstajenja, trdno upamo, prinese telesno vstajenje in preiš-n o moč g. župniku. Potem bonaše veselje m navdušenje za društveno stvar še večje. Bog daj skoraj Usti dan! ka so pozabili, namreč zahvalili sc. Saj veste, da jc zahvala priporočilo za drugič. Nc. pa niso pozabili, lo odlašali so naši ribniški liberalci toliko časa. Prejšnji teden se vam jo pa javno in očitno in slovesno zahvalil v »Slov. .Narodu« sam njihov vodja in prejasni pen-zijonirani general, sam »gaspud« svetnik Višnikar. Ker pa niste vsi brali to zahvale, jo vam mi sporočimo. On pravi, da oni, ki stanujejo v sosednjih občinah in imajo malo zemljišča v občini ribniški, odločujejo pri volitvah — in so zadnjič ros odločili — da to so vinar-možje ali fickarji, sedaj ste pa dobili zahvalo za vašo fickarijo od našega bivšega generala. Ni dobro, če človek verjame takim možem, kar govore, kor nazadnje se preveč lepo zahvalijo. Najboljšo bo, da drugič pridete in nam pomagate, da našo fickarsko gospodo po-mečerno iz odbora. — Eden, ki je tudi fickar. — I z D a n sc nam poroča, da je volilni imenik napravljen in pri županstvu 4 tedne na ogled, če sc kdo hoče pritožiti. I'o tem času pritožbe nič ne veljajo. — Hranilnica in posojilnica v Ribnici jc imela lansko le-10 nad 2 milijona prometa in čez en milijon upravnega premoženja. Samo lansko leto so narasle hranilne vlogo za .'300 tisoč kron in posojila za 200 tisoč. Tu sc vidi v številkah veliko zaupanje do tega našega zavoda. Ima lastno hišo in žc 20 tisoč rezerve. — I z o b r a ž e-v a 1 n o d r uš t v o si jc nabavilo za 600 kron nov, krasen pianino (klavir), da bo bolj ustreglo obiskovalcem društvenih predstav. Orlov je z naraščajem in podpornimi člani žc 100 in sc pridno vadijo na orodju. d Iz Metlike. Zanimanje za novo železnico raste. Povsod sc gibljejo, samo tukajšno županstvo spi. So ljudje, ki so prepričani, da so sedaj drugi časi, kot so bili nekdaj. A kljub temu tišče nazaj v staro čase. Naš ata pravijo: bo že, že! Pa še nekaj! Dokler ni bilo v Metliki sokolov, ni bilo lake pohujšljivosti, kakršna jc danes. Nedavno se jc nekdo ponoči vračal domov in je pri tej priliki videl sokolice — čez polnoč zunaj in takega obnašanja, da se težko nove Matere, ne puščajte svojih hčerk k sokolom! To je za nje gotova poguba! Te ponoene vaje niso za dekleta. Za dekleta je dan, ne noč! d Velika dolina. Ponesrečil sc ic minuli teden Martin Pangerčič iz Žoj- nn8vii r-],C -.mreC pri sv°jcm svaku na \ el. Cirkrici kostanje sekal. Pri padcu kostanja ga je tako nesrečno udarilo dihn»\™f ^ d/Ugi dan ncPrcviden iz-Drvarii h i^ 0 v ^jlopši dobi 29 let. lu! - Chnčan PrCVitUli pri takem (,e" vadni o^oČnPri Zidanem mostu. Telo- 1. Rnjnini nastop. 2. Prosto vaje s palicami. 3. Kamniške proste vaje. 4. Nastop naraščaja in njih proste vaje s prapor, ci. 5. Skupine: a) skupine članov, b) naraščaja, c) alegorične skupine. 6 Ita-jalni odhod. 7. Nastop »Moreške« (saln Ijnčev). — Vstop prost. Vabijo so mladeniči iz okolice, pa tudi drugi prijatelji zlasti oni, ki so prispevali za tambura-ški sklad. Začetek točno ob pol {. uri popoldne. Po telovadbi se vrši istotam okrožna seja. Na zdar! d Z Vač. Gospod urednik! Same resnične reči jc pisal zadnji čas »Do/no« ljub« o našem učitelju Blagajnetu, sat 'j mo premalo je bilo. Odkar so šli od nas Lajovic, Kolbe in 2 rja v, smo čisto y miru živeli, dokler ni ta šiba v učitelju; Blagajnetu prišla nad nas. Kakršen spor jo j>a ta liberalec brž po svojem prihodu naredil, takega še ne pomnimo. Zagrizen je tako, da mu žilica kar mirovati no more. V cerkev no hodi, pa samo v tej stvari je dosleden. Dela se »ilncga, prijatelja kmetov. Zato se tudi v vsako reč vtakne, pa jo spelje po rakovi poti. Sam je s tem kar zadovoljen, saj &o mu gre samo za liberalstvo. Kdor se pa z v ji m pajdaši, postane njemu enak. Pravih pristašev bi lahko na svojo prste naštel, toda ti so pa žc taki, da mu jih kar iz srca privoščimo. Tudi naj so nikar preveč ne jezi, da je vjel med mladino nekaj kalinov in jerebic, saj »i so ros imeli in imele doslej precej čudna, imena, naj se lo brez škode zanaproj imenujejo sokoli in sokolice. Mi bi takega blaga ne mogli sprejeti, ko ustanovimo svoje društvo, nekje pa morajo bitu Torej, Blagajna, lo kaj lepega napravite, pa pokažite nam jih že vendar enkrat, da bomo videli, kako marširajo in »aptalit« stoje sokolice. Ce boste pa še naprej med to neskušeno mladino to kugo širili in celo med šolske deklice, pa tudi mi ne bomo mirovali, če tudi nam obljubite parno žago, mlin na veter, električno luč in šc tako lepa občinska pota. Za kak »Slovenski Dom« se Vam pa zahvaljujemo, kolikor namreč še ni nerodnosti in gorja pri hiši, ga pa še ta cunja prinese. Le tako naprej!! Prilizujte se kmetom, tikajte sc k vsa« kim sokoličem, toda nc grozite nami Vaše rovanje in kvarjenje je naletelo na odpor pri mnogih samostojnih posest* ni kili, ko nas lani 13. januarja niso ugnali otroci s kravjimi zvonci, pa nas tudi letos njih učitelj ne bo ukrotil s potrpežljivim časnikarskim papirjem; ki ni nobena laž in neumnost zanj prt' debela, ne r tiskarsko tinto, pa tudi t gnojnico nc! d Iz Bele Krajine. Na pustni torefi sc je napravil neki svobodomiseln} Gračan kot duhovnik in hodil po Gra^ dacu ljudi »obhajat«. Nek liberalni krčmar so jc pri njem »spovedoval« in sc tako norčeval iz najsvetejših naukoVi naše sv. vero. Temu brezbožnemu po če pa besedi prvi zlog1 spustiš, pa čisto nekaj druzega dobiš; tedaj si tak, kedar si čmeren, jezen, . če muči truplo tvoje ti bolezen. . Ne bodi tak, vesel naj bode tvoj obraz, ! ■■ kot vsakemu napravi ga pretekli čas, nazaj le bolj, naprej preveč ne glej, besedo to veselo mi povej! ,;s Da ustrežemo cenjenim svojim naročnikom, smo priobčili danes dve uganki, eno lažjo, eno težjo. Le, kdor ugane obe pravilno, bo imel pravico do izžrebanja. Rešitev obeh naenkrat naj se pošlje do 12. marca. S Scott-ovo emulzijo se doseže na vsak način boljše uspehe, kot z navadnim riojim oljem. Ta je bistveno lažje prebavna in učinkuje zaraditega hitreje in zanesljivejše. Ona prinese dalje boljše uspehe, ker jo vsi raje vživajo, kot navadno ribje olje, katero odklanjajo zaradi neprijetnega okusa. Izrečno najbolj fino, prvovrstno lofotsko (norveško) ribje olje, ki ima največ redilne moči, pride pri pripravljanju '■' Scott-ove emulzije v vporabo in to so dokazi, zakaj je Scottova emulzija obče Pristna ie s to priznana za neprekosno vzor- S"0--^ cmulzii°- 9aznnackomim Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. SCOTT-ove- „ , . ga ravnanja i Dobi se v vseh lekarnah. Esenca za želodec. izdelek iz Avps-burga pri J. G. Kiesow. Izborno preizkušeno, tek vzbujajoče in prebavo pospeš. sredstvo. Brez recepta v vseli lekarnah v steklenicah po K 1'20 in K L' 40. Svarilo: Zahtevajte izrecno ime Kiesow! Zaloge: Ljubljana 'lekarna pri zlat. jelenu, pri zlatem orlu; Celje: lek. pri Mariji Poni., Maribor: lekarnapri Mariji Pomagaj. m 12 1 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Sdunida znamenito olje zn sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in na-gluhost tudi ako je že za-290 starano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni pri „Črnem orlu" na Novem trgu, Celovec. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Line, 26. februarja: 35, 4, 78, 66, 73. Trst, 26. februarja: U, 90, 88, 48, 13. Brno, 23. februarja: 43, 72, 79, 68, 38. Tržne cens za 100 kg. Ljubljana V Ljubljani, dne 1. marca 1910. Deželni pridelki: Plenica..... Rž . . . . Ajda Jeimen >.,'.. Oves........ Proso belo. . . . Proso rumeno ■ Koruza stara . . Koruza nova . . Leča........ Grah........ Laneno seme . . Graiica...... Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rlbnlčan Fižol Prepellčar Fižol Mandalon Čebula...... Krompir. .. . . . Zelje sveže . . . Zelje kislo brez ■oda....... Repa sveža . . . Repa kisla brez soda....... Brinje . Kumna Orehi...... Oobe suhe . . . Ježlce...... Zclod ...... Smrekovi storil Seno....... Slama 'M ■ | Cena 1 K V 20 1» __ i; _ 10 50 l« 60 i» _ 11 _ l Domoliuba« v Ljubljani do 15. marca 1910. 534 Lepo posestvo v biši se nahaja že od nekdaj -. gostilna, pri- pravno je tudi za prodajalno, se proda Kje pove Jožef Bregar, posest, v Znojilih, p. Krka! Učenec za kovaško obrt star 14 let star in poštenih starisev se sprejme. Fran Kožar, kovaC, Vir p. Domžale. 457 2-1 sprejme tnkoj Jožef Vengar, mizar, Koroška Bela št. 97, poŠta Javornik, Gorenjsko. %o 25.000 posteljnih odej kega obrati brzo razprodati in sicer; Odeje za gospodinjstvo, temno drapiranc, zelo priležna barva, 7 barvastimi obsivi 1*0 cm dolge, po K -80 komad Tigraste odeje, tkane, liki tigrova koža. z barvastimi obsivi, okoli 203 cm dolge, po K2.10 komad. .111 Samo kratek čas! Pošilja sc po povzetju, najmanj 0kosov fran!.o, Emil Wonka, Kraljičin Gradec na £. in gospodarskim poslopjem, ki je v jako dobrem stanju, se vsled družinskih razmer ugodno »un J. Nahaja se v bližini železnice na No-Uud. tranjskem. V vasi je mlekarna. Cena približno 20.000 K. — 9 oralov zemljišča. Prav ca do skupnega pašnika, ki bode v najkrajšem času razdeljen, v vrednosti do 2.000 K. Nadalje 4 dele listnatega gozda. |{g||a|CU na Prf 553 Pojasnilo pri sfraneku. o/emvaf/om m m m I i i želsznato 3{ina-Ymo W Higiieničnn rnistara na Dunaju 1900: •> Driavno odlikovanja in častni diplom k »lati Kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živco, poboljša kri in jo rekonvalescentom in maSokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izb orni okus. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških »pričeval, J. SERRAVALLO, t. in lir. dvorni dobavitelj - ===== TRST-BarkovlJe. % mmmmmwmm Zagrebška tovarna tvrdke Henrik Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, v Vaš prid hod?!'Hjf SVOje Pr0iZVOde izključno 16 iz najboljših sirovin. ; :ve°:e;vpri nakranjudajaii prednost te™ p«*«*. piavemu -.Franckovem: kavnem pridatku si z««« v. r iic2,12:gii. v. 'Z 2aSrebške tovarne. mlinčkom, xeifMni4ka z^aL.