GLAS NARODA. An A \ List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste^r. ©3. UsTes-c^ Xorfc, 22. XLO^rem "fonr-a, 1899. Leto YH. skrbi, ako eden ali več njegovih delavcev zboli; saj ima na izbero dovolj druzih, kteri bo pripravljeni onih mesto nastopiti; on se prav nič ne zmeni zato, ako ima zamorec za Bvoje delo primerno plačilo, da zamore telo in dušo vzdržati, njegovo zanimanje in koristi niso odvisne od tega. Kar se pa izobra-žbe tiče, ktero so zamorcem podelili od meščanske vojske sem, nam pa povedo prej omenjene iBtine, po kterih jo od os'?m milijonov zamorcev v tej deželi, pet milijo-n o v v branju iu črtanju popolnoma zaostalo. Prvotna namera generala Armstronga, ktera je bila povod usta-novljenja zavoda po njemu imenovanem, je pa dandanes pod temi razmerami le sama utopija. Delodajalci na jugu n e potrebujejo v obče nikakih zamorcev, kteri bi opravljajo njim prikladno delo, oni tudi n e m a r a j o za nobenega zamorca, kteri bi si pridobil večjo izobražbo in vedo, nego je sploh v navadi. Kapitalistični delavski načini današnjih dni zahtevajo v tem oziru le izjeme. O političnem oBvobodenju zamorcev na jugu ni niti vredno govoriti več, našim čitalcem smo že naznanili v uvodnem mestu ob svojem času kako ž njimi postopajo. Kjer jim postava ni odvzela pravic, tam imajo pa druga sredstva, da jim odvzamejo breme politične delal-nosti. Tako leži pred nami vprašanje, ktero današnja družba smatra nerešljivim. Vse to pa naše modre kapitalistične državnike nikakor ne zadržuje, da se v zapadnej Indiji in na Filipinab kri v potokih pretaka iz ljube ,,previdnosti'8, da si še nekaj milijonov ,,varovancev" na glavo nakopljemo. »merikansko konjico severno od imenovanega mesta in ker Bedaj filipinski vodja proti onemu kraju beži, upajo ga zajeti. Washington, 18. nov. Iz poročil iz Manile je razvidno, da so Aguinaldu za petami. Pozorrubio je samo 10 milj od Jacinto oddaljeno, ktero se sedaj nahaja v ameri-kanskih rokah. Najbrže je Aguinaldo zajet, ker se tudi severno nahajijo aiterikanski oddelki, kteri bodo pritiskali Filipince proti amerikaiiskim četam. Proti Dagupanu. Manila, 19. nov. Amerikanci ao danes popoludne dospeli v Bay-ambaug, ne da bi jih vstaši kaj ovirali. Takoj ko so mesto zasedli, ogledali so deželo proti severu in našli železnično zvezo poškodovano. Ko bode dežela na vse' kraje temeljito ogledana, napotili Be bodo Amerikanci proti Dagupanu, kjer e konec železuice O generalih Law-ton in Wheaton nima Otis nika-kega poroCila, misli pa, da sta ob severni črti blizu skupaj. Amerikanci niso nikjer zadeli ob kak večji filipinski oddelek, ker so se vstaši najbrže razdelili v mala krdela, da bi lažje všli čez gorovje. Poveljnik na Iloilo poroča, da je topuičarka „Castine" pri Zambo-ungu izkrcala pomorščake, kterim so se pozneje pridružili pešci. Ta-mošuji vstaši niso med seboj edini. Kakor drugod tudi tam slaba pota zelo ovirajo gibanje Amerikancev; poleg tega pa so se Panay vstaši zopet postavili na noge. General Otis ima sedaj 30 343 mož na razpolago, vpoštevši bolniške oddelke. Ako vpoštevamo še G000 mož, kteri opravljajo aktivno službo pri posadkah itd. oBtane mu za vojevanje 20.000 mož. McArthur v Dagupanu. Manila, 20. nov. Ogledovalno krdelo je danes popoludne dospelo v Dagupan. Našli bo mesto že v rokah Amerikancev. Vstaši so zapustili mesto pred štirimi dnevi in brezdvomuo zbežali v gore. Amerikanci bo blizu Tarlaca vjeli 200 Filipincev in 4 častnike in vplenili njih orožje in streljivo. Kakor general McArthur poroča, se zbirajo vstaši pri Mangatarem in San Miguel, južno od Bayambauga, kjer jih nameravajo Amerikanci napasti. žaju. Oče oropane deklice je zasledoval roparje po VBem Greene Countyju, toda brez vspeha; v Deleware Countyju je pa o zadevi poučen policaj vstavil te roparje toda z nerazumljivih uzrokov zopet pustil bežati. Ker je oče oropanega bogat mož, so lopovi najbrže otroka vplenili, da s tem novce izsilijo. Velik meteor. B e 11 e f o n te, Pa., 17. nov. V Scotia so rudarji v premogokopu Bellefonte Furnace Co. "izkopali 60 ton težak kos železa. Geologi pravijo, da je meteor. Nesrečna družina. C a r b o n d a 1 e, Pa., 19. nov. V južnem delu mesta v hiši John Morana, so danes zjutraj našli vso družino, sedem osob, v nezavesti; po noči so dihali ogljeni plin, kteri je vhajal iz nove peči, ki so jo dan popreje postavili. Poklicali so več zdravnikov na pomoč in tem se je posrečilo omamljene zopet vbuditi razven najmlajšega deteta, ktero je umrlo; zdravniki pravijo, da bodo najbrže še trije otroci umrli; oče, mati in jeden otrok so pa zelo hudo bol ni, ali bodo najbrže okrevali. Sramotno kaznovanje. West Liberty, O., 18. nov. Kakih 100 našemljenih možje vlomilo danes ob 1. uri zjutraj v tukaj-šno jetnišnico in se polastilo treh zaprtih vjetnikov. Njihova imena so: belopoltua 35 let stara Nell Jackson in vdova zamorca Grant Jacksona, TOletni Edward Jackson njenov tast in Dave Rickman* zamorec iz Bellefontaine, kteri je baje z vdovo skupaj živel. Našemljeni bo najpreje vjetnike neusmiljeno pretepli, jim raztrgali potem vbo obleko iz telesa, jih pomazali e katramom in povaljali v perju, in potem vrgli v vodo. Toda izvlekli 90 jih zopet in med kamenjanjem in streljanjem podili iz vasi. Včeraj zjutraj je pogorel hlev maršala Krabilla in sumili so vdovo Jackson, ker je večkrat Krabillu pretila in zaprli so vso trojico. Ko bo na-šemljenci na omenjeni način izgnali vjetnike iz mesteca, razdjali bo nato tudi njihovo hišo. Grant Jackson, mož vdove je bil na slabem glasu, ustrelili so ga pred nekterimi leti. Stari Jackson je baje vsled surovega pretepanja umrl. Več vojnih ladij. Washington, 17. nov. Gradbeni odsek mornarice se je danes zjedinil o načrtu, kteri je glede obsega dosedaj nedosegljiv. Načrt bodo predložili kongresu v predavanje. Odsek zahteva nič manj nego 18 novih ladij: tri oklopne križarke vsaka po 13.500 ton prostora, tri križarke po 8000, šest topil i čark po 1000 in šest po 800 ton. Iz našit novili kolonij. Je Aguinaldo v Ardaneti? M a n i 1 a, 17. nov. Amerikanci so se daneB pomaknili iz Tarlaca proti severu. Pešpolk št. 33 in jeden bataljon 17. polka ogleduje de želo in sovražnika. O general Law-tonu danes ni bilo nič čuti. Bate-rijazdinamitnimitopovi se poskuša pridružiti general Wheatonovemu oddelku. V Manili si belijo glave, kje tiči Aguinaldo. Enkrat pravijo, da je vjet, drugič zopet da je ubežal, krožijo toraj zelo neverjetne in raznovrstne vesti. Iz Tayuga se čez San Jose brzo-javlja, da bo je vojni tajnik Filipincev podal v Bayomboug. Ame-rikauski vojak in amerikanski meščan, dva Filipincem ušla vjetnika pravita, da bode vstaja v petnajstih duevih končana. Filipinci bo od vseh strani obkoljeni in filipinski uradniki imajo dovolj opraviti, da svoje lastue osobe Bpravijo v varnost čez gorovje. Na svojem severnem potu je dobila konjiča bogat plen, med tem 75.000 peset, ktere je našla skrite. Izkopali bo štirinajst zabojev, poleg tega pa še mnogo obleke, zasebno imetje in 6000 Mauserjevih pušk. Puške so Amerikanci uničili, denar pa bodo danes večer v Tayug prepeljali. O Aguinaldu pravijo, da je Bedaj b 1500 možmi v Arduneti. Tja odrine jutri general Yung z svojim oddelkom, med tem, ko odjadra kapitan Ballance iz Humigana po vodi v Rosales, ker mislijo Aguinalda zajeti. Aguinaldo zopet ušel. Manila, 18. nov. Aguinaldo je zopet ušel Amerikancem v Pozorrubio, kjer bo mu konjiki za petami. Mislijo, da bodo sedaj Aguinalda vjeli, tembolj ker ao videli Razne vesti. — / Kako Tammany New York ožema. Da je mestna uprava pod zašči-tom Tammanytov dragocena stvar, to v£ VBakdo, ki pozna pravi značaj ameriških politikarjev v obče, posebno pa naših newyorških. Od ogromne svote, ktero vBako leto občinska uprava pdgoltne, gre orjaški del te za uradnike, največ seveda za take uradnike, ki malo ali celo nič ne delajo. Alderman P. T. Sherman Be je bavil s preiskavo plač uradnikov in ta sedaj zagotavlja, da nad 60 odstotkov stroškov mestue uprave gre za plače mestnih uradnikov. Leta 1900 bodo samo za plače uradnikov izdali $43,000.000, toraj 3 milijone več, nego to leto. Mestni proračun za leto 1900 zahteva 80 milijonov dolarjev, od teh grč 10 milijonov za obresti mestnih dolgov, 43 milijonov za plače uraduikov, 27 milijonov pa za druge potrebščine kakor poprave starih cesta, mostove, nove ceste itd. itd. Drugi možje pa pravijo, da ae z mestnimi novci pod Tammany. grozno gospodari, da celo kriminelno. V „City Record" so naznanili, da znaša zvišana plača uradnikov $125.509, v istini ao pa za to izdali uad milijon dolarjev. Koliko zajame „Sef" Croker iz mest- ZAKAJ^ imajo ljudje rajše naše SUPERIOR STOCK pivo nego vsako drugo? ZATO, ker ved6, da o b a t o j i samo iz ječmena, hmelja in čiste vode, in da mu ga ni jednacega — TO JE ZAKAJ! Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN, - - - MI0H. POVSODI NA PRODAJ. Hobart umrl. Garret A. Hobart, podpredsednik Zjed. držav je po dolgotrajni b«. lez-ni umrl 21. nov. v svoji hiši v Pa-teraonu, N. J. Hobart je bil rojen 3 januarija 1844 v Long Branch, N. J. Leta 1S63 je dovršil šole in poatal 1. 1866. odvetnik. Leta 1871 je bil imenovan državnim pravdni-kom v Patersouu i-j 1. 1872. izvoljen v assembly države New Jersey. Podpredsednik narodnega republikanskega odhora za volilno borbe je postal 1. 1892 in bil izvoljen 1 1S96 podpredsednikom Zjed i njen i h držav. ^^^^ ^ \ ^ ^ - p C A K RET A. Hon AKT, pd osvoboditve tega plamena in 34 let je preteklo od končane meščanske vojne, in od osem milijonov zamorcev jih živi 6 milijonov v kočah, v kterih je samo po jeden stanovalski prostor, in da 5 milijonov zamorcev ne zna brati, niti pisati. To istino posebno zato nanašamo, ker se uprav seda j prizadevajo nabrato milijon dolarjev, da bi s to svoto okrepčali zaklad Armstrong Association, to je zavoda, kterega naloga je vzgoja in obrtnijsko iz-šolanje zamorcev. Pokojni general Armstrong, čigar ime nosi ta zavod, je upal v onem času, ko so se izdelovali razni nikdar posrečeni načrti, da bode ravnokar oslobodenim zamorcem s tem dana mogočnost, si boljšo bodočnost pridobiti. Po njegovem mnenju je bila vsa bodočnost zamorcev v izobražbi, po kterej bi postal spreten delavec, ki bi tako-imenovano prikladno delo opravljal v takem delu dež-le, kjer so bili spretni delavci zelo redki. Od onega časa je potekla doba jednega rodu, in vspeb vs. h odkritosrčnih prizadevanj in zboljšanj položaja zamorcev v duševnem in materijelnim oziru je razvideti iz gorej navedenih številk. Pomen teh številk pa še vpade, ako f ozir jemljemo, da se od odlomka zamorskih prebivalcev, kteri t o vešči branja in pisanja in nekoliko bolje stanujejo kakor v pasjih kolibah, nahaja devet desetin sedaj v severu dežele. Ko je suženjstvo še prav lepo cvetelo, je bil jeden dokazov, ki so ga rabili v zagovarjanje zamorcev, skrb naroda za nje, češ ta jim je naklonjena že iz dolžnosti, ,,previdnost" mu je pa izročila črno plemo v varstvo. Ta skrb pa vendar ni zahtevala, da bi ,,narod" svojemu „varovancu" ucepil kako znanstvo; nasprotno: postopali so natančno po načelu, ktero so čislali trinogi že od nekdaj, namreč da se narod mora vzdržati v njegove j neumnosti, in kakor baroni sužnjev takrat, zadrževali vsako izobražbo zamorcev. Bojazen, da bi veda in izobražba zamogla nalezljivo vplivati, je bila uzrok, da je tudi ,,nižjemu ljudstvu'- na jugu^ ktero se je sicer razveseljevalo bele polti, izobražba bila zaprinešena. ,, White trash", kakor so ta razred naroda imenovali, je bil na tako nizkej stopnji, da bo celo zamorci sami se nad njim spogledovali. Proti temu pa nemoremo odrekati, da ne bi belopoltni v materi-jelnem oziru skrbeli za njih črne varovance. Last jednega zamorca pa je v onem času v obče toliko pomenila kakor last konja ali goveje živali. In kakor so poslednje redili in na nje pazili, da so iz njih večji dobiček napravili, kar se je zamoglo le zgoditi, ako bo jih obdržali v dobrem stanu, tako so tudi zamorskim sužnjem dajali boljšo oskrb in na ta način vzdržali zmožne za delo in zdrave. Danes se pa nahaja Črnop^ltno prebivalstvo juga skoraj v vsakem oziru v bolj žalostnem položaju kakor ob času suženjstva. Zanimanje, ktere je posestnik sužnjev preje imel za avojo de'alno žival — zamorca, za današnjega nasadnika, ali velikega obrtnika, nima nika-kega pomena. Ne dela ai nikakih ne blagajne, o tem seveda ni mogoče nič zvedeti, velika svota mora biti, ker taka gospoda Be z malenkostmi ne peča. Pomnoženo gradenje. V prvih devetih mesecih t. 1. bo v mestu New Yorku kakih 1000 novih poslopij več zgradili- nego v kakem prejšnjem letu, posebno v minolih treh letih. Tudi vrednost stavb znaša tretjino več, nego vrednost istih v vsakem letu od 1896 ali približno S30,000.000, kakor je razvidno iz sledeče lestvice: leto poslopij vrednost 1899........ 3879 S100.109.421 1S98........ 2988 58,199.290 1897........ 2801 68,504.190 1896........ 2555 62,423.S05 fako velikansko pomnož-mje stavbarske delavnosti, to je skoraj podvojenje v jednem letu, se še ni pripetilo v zgodovini New Yorka. S tnosti za nadponlično železnico. Clausen, predsednik park komisije je te dni pisal pismo podpredsedniku Skittu od Manhatam nad-poulične železnice, v kterem po-vdarja, Ju družba le išče izgovorov povelje odpraviti nadpoulieno železnico iz parka, še dalje zavleči. Tega pa park komisija ne bode trpela in ako družba na stavljena vprašanja ne bode dala zadostilne-ga odgovora, akrbel bode zato, da se bode ob določenem času pričelo podiranje stavbe nadpoulične železnice v Battery parku. Tudi zdravniška komisija nadleguje nadpo-ulično železnico. Dva stebra sta se nekoliko nagnila iz svojega stališča in morali po skrbeti, da so oder na dotičnem kraju z bruni podprli. Policaj dobiva dvojno plačo. Vsled odloka prizivnega oddelka višjega sodišča in vsled odloka policijskega urada dobiva Tom. Mul-vey, policaj pri Bath Beach policijski postaji dvojno plačo in sicer S1400 kot policaj in $1000pokojnine na leto. Razun tega dobi S4S00 kot zaostalo plačo, ktero med tem časom, ko je tekla pravda, ni dobival. Mulvey je bil kot član new-yorške policije 1. 1833 umirovljen šel v New Utrecht, kjer je zopet stopil v aktivno službo. Kakor znano so pozneje spojili New Utrecht z Brooklynom in slednjega pred dvema letoma z New Yorkom in Mulveya pozvali naj se odpove svoji pokojnini ali pa službi. Mož je zahteval oboje in poklical sodni-jo na pomoč in sicer se zaželjenim vspehom. Mulvey je Bedal 50 let star ter opravlja službo skrivnega policaja. Žrtve trolley železnice. A lb any, N. Y., 19. nov. William Pfling, njegova žena in sin so se danes popoludne na sprehod peljali, na cesti jih je zadel voz električne železnice in napravil veliko nezgodo. Gospa Piling je bila na mestu usmrtena, pri padcu si je zlomila tilnik; oče in sin pa bila težko poškodovana^ Voz in konji bo hudo poškodovani. Otroka nkradli. P r a 11 s v i 11 e, N. Y., 19. nov. Pred hišo gospe Samuel Clark na Washington St. ao se minoli vtorek z.lahkim vozom pripeljali dva moža in jedna žena. Jeden mož je zahteval vstop in vprašal za sina gospe Clark, kteri je z svojo ženo in 61etuo hčerko tam bival na obisku. Dete je bilo v oskrbi stare matere, atariši so pa izvan doma, v tem smislu je dobil odgovor in odišel. Kmalu nato je na duri potrkala ženska, ktera je preje sedela na vozu z obema možema. Goepa Clark z detetom je sprejela tujo žensko. Ta pa ne zgovorivši besede je popadla otroka, in ž njim ubežala predno Be jo stara mati dobro zavedla o polo- Entered at second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik:: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . -gld. 7.—, „ „ „ pol lete------ 3.50, :f „ „ čatrt lete . . . „ 1-75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. „GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday aud Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslat', po Mon »y Order. Pii spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo uasl3vnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Ta načrt potrebuje še potrdila od pomorskega oddelka, kar je večinoma le formalna stvar. Naseljevanje se pom u ožit je. Washington, 18. nov. Poročilo višjega našelniškega komisarja Powderlya izkazuje, da je v mesecih : juliji avgust in september v to deželo dospelo 78.365 naselnikov in sicer 18.083 več, nego leto poprej*-v istem Času. Slabe letine, visoki davki «in militarizem silijo ljudi v to deželo. Kdo bode gradil nove križarke. Washington, 18. nov. Kakor pravijo, je že sklenjeno, da so nastopne tvrdke dobile pogodbe za stavbo Šestih križark zvezne mornarice: Union Iron Works v San Francisco, Cal., Lewis Mixon od Crescent Shipbuilding Works v Elisabeth, N. J., Bath Iron Works ▼ Bath, Me., Trigg Shipbuilding Co. v Richmond, Va., Fore River Co. v Massachusetts in Neafie tV Levi v Philadelphiji. Tovarna pogorela. Norfolk, Va., 18. nov. Tovarna za svilo Norfolk Silk Co. v Lamberts Pointu je danes zjutraj pogo rela. Škodo cenijo na 850.000. Poslopje je bilo še skoraj popolnoma novo. Zahtevajo lOorni delavni dan. Norfolk, Va., 19. nov. Delavci Greenleaf Johnsou Lumber Co so pričeli štrajk, ker jim družba ni dovolila lOurni delavni čas, dosedaj so delali 11 ur na dan. Družba je pripravljena pol ure dovoliti, toraj 10* ur. Najbrže bodo delavci druzih družb tudi šli na štrajk v ta namen. Zopet požar na parniku. r Norfolk, Va., 20. nov Nemški tovorni parnik ^Olinda," je danes zjutraj med tem, ko je vozil mimo Cape Henry dal znamenje, da je na ladiji ogenj. „Alinda*4 je bila na potu iz New Yorka na Kubo. Ko so nu ladiji zapazili ogenj, krmili so naravnost proti Norfolku in najbrže ne prepozno, kolikor je bilo spoznati iz njenih nujnih zna men j. Sto tožb proti trnsti. Chicago, 111., 18. nov. Državni pravdnik Deneen je zopet vložil 100 nadaljnih tožb proti korpora cijam in tvrdkam, ktere se ne rav na jo podoloftilihantitrust z akonov, ker so opustile državnemu tajniku pod prisego naznaniti, da ne spadajo k nobenemu trustu. Tacih tožb bode sedaj 475, pri k ter i h bode 14.000 tvrdk igralo vlogo, kajti toliko imen ima v rokah državni pravdnik. Za $1000 oropali. C h i n a g o, 19. nov. Ko sta včeraj zakonska Niemann delala na farmi v bližini predmestji Evergreen na polju blizo hiše, so ju hkrati napadli trije lopovi in veleli: „roke kvišku !*' Kose je William Nie man obotavljal izvršiti povelje, je jeden lopov na njega ustrelil. Niemann je padel v ramo zadet, nkto so pa roparji padli nad ženo in jej oropali elOOO papirnatega denarja, kterega je imela skritega v evojej obleki. Na klicanje na pomoč so hiteli na pozorišča prebivalci vasi in na polju blizo Westov Ave. našli zeta E. G. Brandta Kmalu nato so pod nekim mostom našli skrite ga Carretta in ga Beveda tudi točno zaprli. Jeden del prebivalcev je bil pripravljen oba linčati, vendar so jih razsodni pregovorili, da tega niso storili. Jetnika so odvedli v vaško jedo in sta baje deloma zločin pripoznala. Policija zagotavlja, da je Braudt povedal Garrettu in dvema drugima, s kterima je skupaj delal, da je njegova tašča dobila dedščino v znesku 81000 in nato sklenoli rop. Brandt je stal pred hišo na preži, ostali trije pa izvršili rop. Denarjev niso dobili, ker sta ga najbrže ubežala lopova odnesla. Premogarjem preti velik štrajk. Indianapolis, 18. nov. Iz-vrš^valni odbor United Mine Workers je sklenol danes napovedati po vsem jugozapadu splošen štrajk, ako posest.liki premogokopov takoj ne sklenejo privoliti zahtevano višjo plat--). Glede tega odloka je predsednik unije sporočil dotičen opt miu -! rdečim kompanijam : Central C-al A: Coke Co. v Kansas City, Mo.: Missouri Pacific Fuel Co. v St. lvuis; Kansas A: Texas Coai Co. v St. Louis in Southwestern Coa lošni seji parniških družb, da predruga-čijo yožne cene za prve kajite. Sporazumeli so se ne sklicati glavne seje, bili pa jednoglasnega mnenja, da se za 1. 1900. zvišajo vožne cene za 25 odstotkov in sicer radi pogostega obiskovanja pariške svetovne razstave. Berlin, 18. nov. „Tagblatt" je prišel na sled korupciji v koloni jalnem uradu. V Kamerun so baje S0.000 štirjaških kilometrov zemlje v vrednosti 40 milijonov mark raz-dali visokim osobam, ktere so bile osobni prijatelji ravnatelja koloni-jalnega oddelka vzvunajuemu uradu skrivnega legacijskega sovetnika dra. pl. Buchka. Vpeljali so preiskavo novega kolonij alnega škandala. Atene, 18. nov. Včaraj večer je razsajal tukaj hud vihar. Več stanovanj v nižje ležečem predmestju je bilo preplavljenih, več hiš se podrlo, železnica pa bila pod-plavljena. Več oeob je vtonilo. Skoda je precej velika. London, 20. nov. Rimski dopisnik ,,Financial News" poroča, da je pozvedel, da so se združile tvrdke: Floris v Palermi, Armstrong v Neapolu in Schneider v Creusot, ter reprezentirajo kapitala 600 milijonov lir, in bodo izdelovali popolnoma oborožene vojne ladije, oklopne plošče, topove in municijo. Napravili bodo ladjedelnice v Palermi in Neapolu in v teh delalo 15.000 mož. Admiral Albani bode vodja. Teheran, 20. nov. Obrtnijsko mesto Rescht, glavno mesto perzijske pokrajine Ghilan, je v sredo in četrtek obiskal velikansk požar. Škodo cenijo pol milijona dolarjev. Mesto je štelo 30.000 prebivalcev, in je bila glavna obrt fine surove sviie in svilenih veznin. L o n d o n, 20. nov. Brzojav poroča „Daily Mail4' iz Sydney, N. S. W., da se je, v britskej New Guinei pojavila krvava meščanska vojna. Jednajst vasi je popolnoma vpepeljenih in veliko domačinov usmrtenih. Vojna mi Boerci in Anglijo, London, 18. nov. Kolikor je iz poslednjih boerskih virov poročil razvidno, je 14. nov. britiška posadka v Ladysmith o polunoči napadla oblegajoče Boerce. Slednji so posadko pognali nazaj in takoj od vseh strani pričeli mesto bombardirati. Censurirano poročilo iz Pretorije opisuje velikanski prizor ponočnegi streljanja s topovi. Videti je bilo več poslopij v plamenu. Konečni izid bombardiranja ni znan. Kakor videti Boerci zelo ovirajo premikanje britiške pomožne vojne v Natalu in Kap koloniji. V to svrho zbirajo svoje vojne mc*či blizu Estcourta. V Zulu deželi opazovani oddelki so se združili v Weenen, od koder se lahko hitro pomaknejo, proti Colenso ali Estcour-tu. Oba mesta sta 18 milj oddaljena od Weenen. Burgherji .imajo najbrže v rokah železnico pri En-nenadalle, nekaj milj od Estcourta in nemogoče ni, ako bode kmalu čuti, da je razdjan most čez Mooi reko, in potem bode železnična zveza s Estcourtom pretrgana. Ako je res, da so 4000 Burgherjev od Ladysmitha poslali v Estcourt, potem mora tam biti najmanj 6000 Boercev nasproti angleški pomožni armadi, ktera bode komaj pred tednom dni pripravljena za boj. Estcourt, Natal, 17. nov. Blizu Ennersdale, par milj severno od tukaj se je utrdil boerski oddelek z desetimi topovi. Možtvo šteje 2000 mož. London, 17. nov. V zelo pomanjkljivem oficijelnem poročilu naznanja general Baller nesrečo oklopnega vlaka pri Estcourtu. Akoravno zadevo le bolj površno in suhoparno omenja, mora vendar priznati, da zopet 100 mož ^pogrešajo44. Brzojavi iz Natala pa omenjajo, da v bližini Estcourta celo dva oklopna vlaka pogrešajo. Na drugem vlaku je bilo 25 prostovoljcev. Do Aar Junction v Kap koloniji 15. nov. (Zakasnjeno). Za-točno od tod v okolici Colesberga se je vršila bitka. Angleži so baje odvzeli Boercem dva z orožjem in streljivom naložena vozova. Lourenzo Marque z, 17. nov. Boerci pokupijo ves živež, kterega le dobiti zamorejo. Uradno zatrta izdaja od ,,Diggers News'1 pravi, da 6000 Boercev koraka v Zulu deželo. K a p s t a d t, 17. nov. Danes so došli sem britiški prevožni parniki „Malta", ,,City of Vienna" in „City of Cambridge". Na prvem je dospelo 1587 mož s 75 častniki, na drugem 310 mož s 15 častniki in na tretjem 965 mož s 45 častniki; toraj skupno 2907 vojakov. Prevož-nja ladija ,,Manila" je odjadrala odtod proti Durban v Natalu, pre-vožna ladija „ Orient11 je pa že tja dospela. Pietermaritzburg, 18. nov. Kakor pričakovano so Boerci zasedli Weenen, kakih dvajset milj od Estcourta in sicer najbrže iz Zulu dežele prišli oddelek z vidnim uamenom Estcourt osamiti. Ze včeraj so videli boerske oddelke b topovi pet milj od Estcourta in proti polunoči se je raznesla veBt, da se posadka pripravlja umakniti se iz mesta. Blizu Gourtona je prišlo do male praske. Tudi v okolici pri Ulnudi 25 milj od Estcourtu so videli mnogo Boercev, kteri so se med tem časom že pomaknili bližje mesta. K a p s t a d t, 18. nov. Danes je pripeljalo pet prevožnih parnikov nadaljnih 4600 mož, da šteje sedaj Bullerjeva armada 27.000 mož. Blizu S000 mož se je že vkrcalo proti Durbanu. S temi, in kolikor vojaštva je že od preje med Estcourtom in Durbanom,, bi se Angleži že zamogli proti Ladysmith pomakniti. General Buller obdrži tajno svoje vojne načrte, ako sploh ktere ima. London, 18. nov, Vendar je enkrat že prišla iz Pretorije določna vest o poročani smrti generala Piet Jouberta. Isti ni padel v boju pri Ladysmith, kakor se je poročalo, ampak general je bil le bolan. Mogoče je pa tudi, da je bil ranjen, kar hočejo v Pretoriji prikriti. Sedaj je gotovo, da je Joubert še med živimi. London, 20. nov. Iz Ladysmith se brzojavno potrjujejo poročila o bojih 9. nov. in dostavlja, da mesto Še nikakor ni zgubljeno, marveč se zamore še več mesecev vzdržati. M a f e k i n g, 16. nov. (Zakas-njeuo). Ves dan so ua mesto hudo streljali. Jutri pričakujejo splošen napad. Iz severa, izteka in juga se zbirajo Boerci. Kimberley, 11. nov. (Zakasnjeno). Danes dopoludne bombardirajo Boerci iz treh krajev. Merili bo prav dobro, toda kroglje, kterih bo kakih 300 izstrelili, niso nič vredne. Kafferska ženska je bila usmrtena in trije vojaki ranjeni. Estcourt, Natal, 14. nov. (Zakasnjeno). Herbert W. James od britiške križarke ,,Tartar'4 je dospel sem iz Durbana čez Pietermaritzburg in pripeljal seboj dva ladijna topa, ktera so nemudoma postavili in pripravili za boj. Estcourt, Natal, 19. nov. Pri ogledovanju okolice pri Colenso so videli Angleži 1000 Boercev blizu Leslieve farme, 200 pa v mali Bushmanovi dolini. Kapstadt, 19. nov. Kakor se poroča, pomnožujejo Boerci svoje topničarstvo pred Ladysmithom, Na južno mejo Oranje države so poslali vojni oddelek, da se varujejo proti britiškemu napadu iz Kimberleya. Severno od Oranje reke kjer so Angleži popravili železnico, vlada velika vročina in huda nadloga kobilic, med tem, ko je vreme tukaj hladno, kar je zelo ugodno za bolnike in ranjene, kteri navadno čez teden dni zopet opravljajo službo. E s c o u r t, 20. nov. Kdaj bode general Buller prišel obleganemn Ladvemithu na pomoč je vsled stroge censure težko povedati, to bode pa pred 1. dec. komaj mogoče. Vest o razdjanju mosta pri Colenso se ni obistinila, toda mislijo, da imajoBoerci vBe pripravljeno istega pognati v zrak, zato tudi Angleži ob njihovem prihodu ne bodo šli čez most, ampak poslužili se bodo čolnov. Glavno moč zbirajo sedaj Boerci pri Escourtu, kjer imajo že 6000 mož. Joubert ae je osobuo tja podal, da bode vAdil operacije Posebno pazijo na to, da sovražnik ne uniči železniške z zveze obrežjem, kar bi bilo le njemu na kvar. Došlo je že toliko vojakov, da se bode najbrže kmalu začeli pomikati naprej. London, 21. nov. Kakor se,,Standardu" brzojavno poroča, je prihod pomožne armade v Estcourt pre-drugačil načrt sovražnika. Joubert je odrinil proti jugu, bombardiranje na Ladysmith se še nadaljuje. De A a r, Kap kolonija, 20. nov. Vse kaže na to, da se bode pomožna armada za Kimberley konec tega tedna napotila in brzo korakala proti svojemu cilju, ker se Boerci zelo zbirajo pri Kimberley. Douglas so baje Boerci zasedli, morda tucli Jamestown, južno od Alli-wal North. V slednjemu mestu so prebivalci Boerce navdušeno sprejeli. Kakor se ,,Daily Mail" iz Storm-berga brzojavlja je poveljnik Dup-looy 15. nov. osvojil Albert pokrajino, kot del Oranje države. Vsi Angleži, kteri nočejo Burgherji postati, se moraje v 14 dnevih odpraviti iz dežele. Iz drugih brzojavnih poročil je razvidno, da akoravno je dosedaj primeroma malo Kapholandcov prešlo k sovražniku, vendar z Boerci simpatizirajo. Kapstadt, 20. nov. General Cronje je z 2000 možmi dospel pred Mafeking in ne ve se, ako se mesto še brani, ali se jn že podalo. Pri slednjih praskah pri Mafekingn so zgubili Angleži 11 mrtvih in 30 ranjenih, Boerci pa baje 100 vjet- nikov. Lourenco M argue z, 16. nov. (Zakasnjeno.) Stroje v dveh zaprtih rudnikih pri Johannesbur-gu so razdjali. Škode je 10.000 funtov Šterlingov. Telegrafična zveza s Pretorijo je zopet popravljena. Iz Trausvala ne smejo več pošiljati časopisov. .s tj c^.. Odkupnina. (Indijanska i><>vest, po angleškem.) (Dalje.) Deklica je razburjena naprej stopila in pazno prisluškavala, ko je oče nadaljeval : „Mohawks (indijanski rod) so po vojnem plesu tomahawk (sekiro) vzdignili proti Pawnee, njih mladi ljudje bo blizu velikega slapa. Glavar Pawneejev bode jutri pred solnčnim zatonom pel svojo smrtno peBem." ,,Jeli ta glavar prijatelj mojega brata?" je vprašal Cranford. „Moj brat je vganol resnico. Pawnee so mirno sedeli ob njih ognju, njih glavar pa je bil na lovu precej daleč proč v gozdovih ob jezeru in ni nič vedel, da je vzbruhnilo bo-vraštvo. V tem trenotku bo nad njega prišli Mohawks in ga napadli kakor panter jelena, in puščica je padla iz tresoče roke Pawneeja." Jezerski golob je glasno zaupil vsled bojazni in bolesti Sedaj se je oče obrnol karaje jo: ,,Jokati znajo ženske, toda indijanska deklice naj solze tiho pusti padati na zemljo. Zakaj žaluješ? Cvetljice morajo usahnoti, Leshko bodo umrl, umrl kot vojnik, in njegov narod bode žaloval za njim." Ta tolažba ni zamogla utolažiti nje bolesti jadikovanja. Ljubezen Cranforda je bila tako velika, da nje bojazen ni zamogel prenašati, akoravno je veljala srečnemu tek- Pn?nr ' Ako P°šlieš novce do- I UlUI i ali za koga potni listek v to deželo kupiš, obrni se sč zaupanjem na: Fr. Sakser, 109 Greenwich St., New York. Ta te jako ceno in dobro postreže 1 Svoji k svojim 1 Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Gi.orokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Bex 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John' Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Gov že t Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- ,,Bratje mojega naroda ne ljubijo to videti," je odgovoril Cranford, „bledoličniki usmrtč svojega so vražuika le v boju, potem so pa zopet prijatelji. Jezerski golob na obali mi je šepetal na uho, da je veliki orel Mohawk rodu vjel in nadvla-dal mladega Pawneea. Sedaj bi pa vprašal, ako so orlove oči kedaj zrle v moj obraz?" Vojni k je pokazal proti oddaljenemu jezeru, kteri se je lesketal ob večernem solncu in rekel: ,,Moje srce ni enako jezeru, kteri se po dihu duhov spremeni, orel ne pozabi nikdar." ,,Potem tudi ni veliki glavar pozabil, da se je tam ob Ohio nek tujec boril ob mojej Btrani, predno je poslednji sneg padel?*' ,,Nel Orel ni pozabil. Enak je bil kakor pohnjen črviček, njegove peroti so bile zlomljene, in že je čul kako gaje njegov oče iz dežele duha k sebi klical, vendar se je bledoličuik boril kakor Manitu proti Shawneei in jih pometal kakor jelen mlade vejice raz drevo. Rešil je kožo raz glavo orla pred nožem sovražnika, potem je bil bledoličnik zdravnik in ga varoval kakor golob svoje mlade, dokler mu ni dal M anitu toliko moči, da je orel raz-prostil svoje peroti in zamogel od-leteti na vojno." „Kaj je takrat obljubil glavar?" vprašal je Cranford. ,,Orel ve, da je bledoličniku dolžan življenje, in ako je prišel, in ga zahteva, je takoj pripravljen, isto dati," odgovoril je nežno Mohawk. Smeje je odgovoril Cranford: „Ne, nisem po to prišel! Stojim, kakor prosjak pred teboj, ti veliko neustrašeno srcel Daj mi življenje onega Pawneeja tam, potem bode belopoltni vojak svojemu narodu pripovedoval, daje srce orla dobro in zvesto, njegova roka pa vedno odprta!" (Konec prihodnjič.) išče zaslužka. ReB je to, ni ga tedna, da ne bi naših ljudi nazaj ne vračali iz New Yorka; preje bo to mesto zauzemali Italijani, sedaj pa Slovenci in Hrvatje. Nazaj bode pa še vedno veliko vrnjenih, ker ljudje niso pravilno podučeni in jih agentje uče tako nesramno lagati, da jih naselniški komisar tem hitreje vrne pod uvetom ,,Public Charge". Tako se godi tudi vsem onim, kteri nemajo v tej deželi nobenega znanca ali sorodnika. Naše rojake agentje, kteri o Ameriki niti pojma nemajo, tako bedasto poučujejo, da je sramota, namesto da bi jim šli na roke z naslovi prijateljev n sorodnikov, pa raje pravijo: Bog obvari povedati, da imaš kakega znanca v Ameriki! Komiaar pa take ljudi najraje vrne, ker nemajo zaBlombe. Jako dobro storč rojaki, ako se v tem oziru na nas obrnejo. * * * V Ameriko. V mesecu oktobru se je preselilo s Kranjakega 335 oeob v Ameriko, t. j. toliko se jih je odpeljalo samo na ljubljanskih kolodvorih. Med temi je bilo šest oseb, katere so se hotele odtegniti vojaški dolžnosti, pa jih je mestna policija izsledila in na kolodvorih prijela. * * * V tujino! Dne 3. nov. se je zopet odpeljalo vse polno slovenskih premogarjev iz Zagorja na Vestfalsko. Z ženami in z otroci ih je bilo 168 oseb. Možje so bili kakor žene slabo oblečeni in upadlih lic, otroci na pol goli. Revščina da se jih Bog usmili I Isto tako se je ta dan odpeljalo v Ameriko zopet 16 družin. Drobnosti. Umrl je v Borovnici g. Anton Majaron, posestnik, oče ljubljanskemu odvetniku dr. Danilu Majaronu terglavar znane rodoljubne rodbine. * * * Zavrnjeni izseljenci. V New Yorku je bilo 50 izseljencev, ki so se pripeljali b parobrodi „Se-verno-nemškega Lloyda" iz Bremena tjakaj, zavrnjenih, ker niso imeli v redu ,.manifeste" svojih zastopnikov.- Izseljenci bo vsled tega trpeli veliko škodo in hočejo sedaj tožiti parobrodno družbo ,,Se-veruo-nemškega Lloyda" in dotič-nike, ki bo to zakrivili. Izseljenci, ki Be nameravajo podati v Ameriko, naj se pač popred prepričajo, ktera parobrodna družba je bolj zaupanja vredna, in naj ne verjamejo zapeljivim beBedam agentov, kteri iščejo le svojega dobička. Agent ima od osebe, ki jo pridobi za družbo, po 5 gold., in je torej njegov interes, da hvali čez vse meje svojo družbo. Vrh tega imajo agentje tudi zaslužek pri tem, da odpravijo izaeljence, če jih je vsaj deset 8 transportom. V tem slučaju je namreč vozuina na železnici ceneja. Prebitek spravi agent. Izseljenci naj bi to zahtevali nazaj. Agentov mrgoli po Kranjskem in vsak si 2000 naročnikov ima naš uajstareji in najboljši slovenski dnevnik „Slovenski Narod" izhajajoč v Ljubljani, tako sam zagotavlja. Mi mu iz srca častitamo na tem napredku in kličemo le naprej na tretji tisočak; naš narod pa s tem tudi dokazuje, da se zaveda. Našim ameriškim rojakom ga zelo toplo priporočamo v naročbo, ker iz njega pozvedo marsikaj iz stare domovine in vtrjuj9 narodno zavest. Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca oktobra leta 1899. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 854 strank 199.151 gld. 43 kr., 669 strank pa vzdignilo 241.863 gld. 65 kr. * * * Izkop mrliča. Na vseh Svetih dan bo izkopali na pokopališču-pri sv. Krištofu v Ljubljani dne 12. okt. umrlo Margareto Legat in so jo raztelesili. Marg. Legat, bivša kuharica pri gospej Grumuikovi v Frančiškauskih ulicah štev. 14, je bila dne 4. okt. na Poljanski cesti povožena in tako poškodovaua, da je kmalu potem umrla. Povozil jo je hlapec iz MarijanišČa. Pri razste-lesbi se je konatatiralo, da sta ji bili dve rebri zlomljeni. O zločinu ni govora. Razstelesba se je vršila vs^ed tega, da se dožene, če je Legat umrla vsled tega, ker je bila povožena in poškodovana. * * * Ogenj. Dne 2. novembra t. 1. okoli 6. ure na večer je nastal v Podgaberju pri Francu Kozlevčarju v občini Veliki gaber požar, kteri je upepelil gospodarska poslopja. Da bi ne bilo hitre pomoči in po-Bebne vstrajnoBti pri gašenju, bilo bi pogorelo še več tik stoječih poslopij. Pogorelec je bil za neznaten znesek zavarovan pri „Feniksu" na Duuaju. * * * Najden mrtvec. Truplo ključarskega pomočnika Antona Klopčaverja, ki je dne 1. nov. v Ljubljanci utonil, našli bo v Savi pri Spodnjem logu blizu železniške postaje Save. Agnosciral ga je oče sam, kateri je neki tudi zahteval, da se truplo raztelesi, ker je on opazil na glavi rano in misli, da sin ni šel prostovoljno v vodo. Njegovi prošnji Be ni ugodilo in je bil Anton Klopčaver brez sodnega ogleda pokopan. Leža! je neki tri dni v mrtvašnici. ' * * * Aretovanje. Ljubljanaka policija je vjela 30. okt- v podstrešju hiše št. 24 na Karlovski cesti nevarnega £atu Primoža Kebra, ko si je bil ravno pripravil obleke v vrednosti okoli 160 gld., da bi jo bil od nesel. S stražnikom, ki ga je areto-val, seje ruval in gaje hotel pobiti na tla. Ko je stražnik potegnil sabljo, in se pri«tem na roki obrezal. Na to je ušel, a stražnik ga je do- tekel in odvedel v zapor. * * * Vipavska železnica. Železniško ministerstvo je z odločbo dne 23. okt. podaljšalo rok za zgradbo železnice Gorica-Ajdovšči- na do dne 26. oktobra leta 1901. * * * N e s r e č a. 25. oktobra popoludne so je na Poljani pri Logatcu prevrnil b slamo naloženi voz Alojzija Blažona iz Mlake na Uršo Za- krajšek, ki je obležala mrtva. * * e Mestna hranilnica vNo-vem mestu. V mesecu oktobru 1899 je 173 strank vložilo 49.633 K 44 vin., 122 strank vzdignilo 32.441 K 82 vin., torej več vložilo 17.191 K 62 vin, 8 strankam se je izplačalo posojilo 9200 K, stanje vlog 1,345.828 K 7S vin, denarni promet 175.924 K 69 viu. * * * Pomiloščen morilec. Na smrt obsojeni kmetski faut Josip Zevnik, ki je koncem julija v Spodnjem Suhem dolu t. 1. umoril omo-ženo Josipino Grubarjevg, ker se mu ni hotela udati, je pomiloščen na 201etno ječo; kazen prestane Zevnik v moški kaznilnici v Gradiški. * * * Novorojenček v greznici. 29. oktobra je našel črevljar V. Kavšek v Kopačevi gostilni v Novem mestu na stranišču novorojenčka ter ga potegnil z motiko iz greznice. Mati otroka je 221etna dekla Cilika Modic. Otrok je bil na glavi raujen. Matere pa niso zaprli, ker otrok vsled telesne slabosti itak ne more živeti. Ponesrečil se je v nedeljo popoludne 11 letni deček Fr. Ogrizek pri zgradbi novega šolskega poslopja v Postojini, padel je namreč tako nesrečno pod voz, na katerem so bili še drugi trije dečki, da mu je šlo kolo čez obraz in čez roko. * * * O s e p n i c e se širijo med mladino v Št. Vidu nad Cerknico ; Šola se je zaprla za dobo 14 dni. * * * Nesreča. 251etni oženjeni posestnik Martin Debevec iz Sv. Barbare nad Škof jo Loko je padel 25. okt. s kostanja tako nesrečno, da je že drugi dan umrl. * * * Roparski napad. Dne 31. oktobra prišel je Žagar Jožef Molk iz Planine na orožniško postajo v Logatec in je naznanil, da je bil tisti večer nekako ob 7. uri na državni cesti napaden in oropan. Napad se je zgodil na državni cesti v Tihi dolini mej znano hišo, ki se zove „ravbar-komanda" in mej Mačkovcem. Tam ga je obstopilo nekaj ciganov in cigank. Mlad cigan je Molka prosil, naj mu da smodko. Ko je Molk b tem ciganom govoril, se mu je od zadaj približal star cigan in ga udaril s kamnom po glavi, dočim je mlajši cigan z odprtim nožem zamahnil proti njemu. Mož je z roko odbil nož v stran in Be na roki nekoliko ranil, potem je izgubil zavest. Predno je Molk prišel k zavesti, so mu cigani izpraznili žepe in odnesli pete. Orožniki so šli takoj po tej ovadbi razbojniške cigane iskat in bo jih tudi zasačili. V tej ciganski družbi se nahajajo Anton, Ivan, Helena, Ju-stiua in Terezija Miiller ter Katarina, Josipina in Regina Scheger. Družbo so orožniki izročili okrajnemu sodišču v Logatcu. * * * — Družba sv. Mohorja. Odbor naznanja: Z razpošiljanjem družbenih knjig začnemo z dnem 3. novembra. Knjige se bodo letos razpošiljale po ti-le vrsti: Najprej jih dobi krška škofija, potem razni kraji, sekovska, zagrebška in druge škofije, Afričani in Američani, nato lavantinska, ljubljanska, tržaška in goriška škofija. Cenjene gos-spode poverjenike, katerim ae knjige pošiljajo, nujno proaimo, naj takoj, ko dobijo „aviso", pošljejo po-nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode Bitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in ne potrebne atrofike. Poštne stroški morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni,prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. Odbor se bode po svojih moččh potrudil, da udje knjige dobe čim preje v roke. Odbor bi kaj dobro ukrenil ako Američanom in Afričanom naprvo knjige vposlal, da bi jih ti vsaj do božiča dobili, prav na mestn bi bilo, da bi Be na najdalnje kraje najpreje spomnil. * . * čudno čudno. „Edinost" je pozvedela : Subskripcija na tržaško posojilo se torej ni posebno spo-nesla. Tu se spomin jam dejstva, ki dela ta pojav še posebno čudnim. O bogastvu, ki je nakopičeno v izvestnih krogih tržaških, govori namreč dejstvo, da je vrednostnih papirjev italijanskih za kakih 12 milijonov placiranihv Trstu ?!! Kako naj si tomalčimo torej ? Ali kakor nezaupnico mestni upravi tržaški ali pa tako, da je bogatašem tržaškim trg italijanskih efektov bližije pri srcu, nego pa blaginja tega mesta ? 1 Nezaupanje tržaških bogatašev do mestue uprave bi bilo res čudno, saj je ta uprava meso od njih mesa in kri od njih krvi I * * * 10.000 gld. zaenbanket hoče izdati dr. Lueger ob priliki otvoritve mestne plinarne, ki je veljala 40 milijonov gold, a katero bi moglo dobiti mesto baje pol cenejše. Krščanski socialist dr. Lueger menda ne zna 10.000 gld. mestnega denarja lepše porabiti, kakor za šampanjec in dunajske imenitne „kro-fe". Seveda, revežev na Dunaju nimajo 1 Za Božič r svojim sorodnikom darila v novcih in to najbolje store, ako se poalu-žijo posredovanja Fr. Sakser-ja, 109 Greenwich St., New York, kteri jim novce najceneje, najhitreje in sigurno domu pošlje. Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, lil., v Cleveland, 0-, ter se priporočam za nadaljna naročila, ker ravno Bedaj sem dobil mnogo povestnili in krasno rezanih molitvenih knjig. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Ravnokar sem dobil liste 8 podobami pastirčkov za božične jaslice in jih prodajam po 5 ct., 6 listov za 25 ct., na vsakem listu je več različnih podob pastircev, jagnjet, rojstvo itd. Kar kdo želi, naj mi piše; mali znesek mi lahko pošlje v poštnih znamkah. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O. Usmrčene turške dame. Iz Carigrada poročajo, da je bilo več visokih turških dan radi udeležbe pri neki zaroti obsojenih na smrt ter tudi že usmrčenih. Svoji k svojim! Podpisaui naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obil-ueinu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z Bvežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj bi naroči raznovrstno blago in brzo bode postrežen. Priporočajo se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. Sitno je ako mož, oče petero otrok, predsednik društva na katoliški podlaki, hoteč biti čislana, poštovana in obožavana osoba, v obče pa je le „Boker", zgubi pri po-nočevanju klobuk, ovratnik in za-vratnik? Hudomušen „nevernik" pa zagotavlja, da je vse to našla dama" secondhiiudig veljave. Listnica nredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 840.85 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Oglas. Avstrijski c. kr. višji konzulat v New Yorku želi zvedeti o bivanju Janeza in Frank Zupanči-č a oba iz Črnomlja, v Ameriko sta se priselili leta 1836—1840. Zadeva je nujna vsled zapuščiue; oglasijo se tudi lahko nju potomci prvega pokolenja. Kje je ? FRANK LAZAR, popreje je bil v Evan, Iowa, in sva tam bila dva leta skupaj na hrani, jaz Bern potem odpotoval, on pa 22. avgusta v Montano, sedaj pa eden za druzega ne veva nič. Rojake v Montani prosim, ako kaj o njem včdo, da bi mi naznanili Djegov naslov. Frank M a j er, Box 169, Roslyn, Wash.. Kittitas Co. (20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da Be je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order o£ Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od $1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c. lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od «500 do 83000. Za bolniško podporo se plača $1 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša $5, največja pa $7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj Be oglasi pri predsedniku: Ant. G r e g ori z 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri I tajniku: John Stephanieh 665 Throop St, Chicago, 111. Palace Meat Met, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi perntnino. Vse blago je sveže id prve vrste- Naša posebnost so 23T kranjske klobase. h^j Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Iz proste roke v Kandiji, poleg Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelana in je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, ledeuico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vtt pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na koai 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse Btrehe bo pokrite z opeko. Cena 12.000 gold. k tiri dele h o s t e, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem sam- . in nemam dedičev. Naslov je narediti: John Konda, Kandia, št. 43 pošta Novo Mesto, Kraujsko, Avstria. meču. Vprašal je: ,,Kje so sedaj ti Mohawks?" ,,Onstran Niagare, kjer nje gias odmeva kakor večni grom. Orel, glavar, pričakuje le svoje mlade vojnike, kteri pridejo od juga, da vidijo Pawnee umreti." Cranford je rekel: ,,Orel?'in premišljeval, med t«jm ko je Indijanec natančneje razpravljal napad. Nato je rekel: „Divji golob naj odpre svoje ušesa. Ali hočeš, da Leshko pri življenju ostane?" Z bolestnim kretanjem je deklica kviško pogledala. ,,Zakaj govori bledoličnik proti Sebe-ganonshi besede bohsti? Zamore li želja zadržati padajoči kamen?" ,,Ne, pač pa ga zamore vjeti do-brovoljna roka. Ako sestra hoče, •e zauiore zgoditi." ,,J«di bledoličnik Manitu! Manitu zamore to. Toda kje je oni, kteri orlu strga plen iz krempljev?" ,,Bledoličnik se l>ode predrzni 1," rekel je Cranford sl<»vesno. ,,Kaj< bi moja sestra storila, ako rešim življenje Pawneeja?" „Svoje lastno življenje bi žrtvovala," je krasotica obljubila. ,žrtvovati hoče svojo glavo nožu Mo-haw ka, kteri jej potegne z nje kožo, nje Život pa trpinčenju." „To ae ne sme nikdar zgoditi! Vendar ali hoče ostaviti gozdove Ontario? Ali hoče iti z njenim bratom čez veliko slano vodo proti njegovemu srečnemu otoku, potem bode Pawnee rešen." Deklica je kviško skočila in prekrižala roke in dvomljivo gledala v obra* Craufordu. Ta je ponovil svojo ponudbo in jej obljubil L^sh-ka rešiti, ako v plačilo postane njegova žena in se ž njim na Angleško poda. Hud boj se je vnel v Brcu deklic", vendar je kmalu minol, kakor kadar ae dve reki skupaj zlivate moč-neja alabejšo za seboj potegne. Z globokim glasom,podobnim mrmranju daljni h valov je odgovorila: „Pu sti LeBhkova stati na tej obali tako prostega kakor je veter, kteri nese besede jezerskega goloba h grobovom in lovskim poljam svojega naroda, potem se bode indijansko dekle vsemu odreklo in ptujcu sledilo kamor hoče. Sebe-ganonshi je govorila. Dovolj je." Nato se je vrgla na zemljo in Cranford jo je puBtil nemotljeuo. Potem je očetu povedal kak vpliv ima na glavarja Mohawk rodu, in da bode takoj odrinil, da otme Pawneea. Stari se je tudi odpravil v spremstvo. Vodil ga je ob južnem koncu Ontario jezera ob večno šumečej Niagari, potem pa potegnil izpod akale skrit čoln, b kterim sta doapela na desni breg Erie jezera. Tukaj sta našla nad odprtem prostoru tabor Mohawkov. Vojniki, ženske in otroci bo bili zbrani in čakali z gnju-mim poželenjem na užitek kako bodo na kol privezanega jetnika mučili in umorili. Star, resen glavar nakiten z orlovimi peresi in grozno pobarvan je stal v sredi njegovih najboljših vojnikov in baš nameraval dati znamenje, da se mučenje prične, kar je opazil v vnanjem krogu pre-mikauje in straža je vstopila b tujcem Glavarjevo ojatro oko je takoj spoznalo Angleža in mu prijazno šel nasproti. ,,Moj mladi brat je dobro došel," rekel je Mohawk, ,,ali hoče videt: krvavo igro rudečih gozdnih ainov?" Francoska parobrodna družba Compapie Generale Traiisatlantipe; Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avatria). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanii&a štv. 42 North River, ob Morton Street: L' Aquitaine 23. nov. La Normandie 30. ,, La Bretagne 7. dec. La Champagne 14. „ La Gascogne 21. „ L' Aquitaine 28. „ La Normandie 4. jan. 1900. La Bretagne 11. n 1900. Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY. NEW YORK. 1 Vina na prodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo .pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Podpirani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni >SAZ,OOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago -kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SM0D::E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^•saloon^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvretui WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubiJ^j ces. Frauc Josipa 35 c Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Ilaubar, 25 ct. (*'rni bratje, 20 ct. i Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. -^p«»minski listi iz avstrijske zgo-I do v me, 24 ct. I Sveta Genovefa, nova 16 ct. K no leto rm d Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. ,, stara ,, 14 ct. Naš dom 1. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in"III. zv., 50. ct. Zbirka lju-imskih pisem, 30 ct. i Mati Božja na Hiejsk-mjezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct. i d pis ni se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in oko.ici, da obiščejo prvi sloven-s ki j Bornem9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. V«dno s"m pripravljen vsakomn <1 bro postr '-izdobro pijačo, inim whiskeyem in izvrstnimi o vred. Novci se tudi lahko od-poiljsjo na „Glas Naroda". Moj naelovje: F. A. DTJSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni agentje se spre. no proti godnim pobojem. Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo... $13.50 inna 15 kamnov samo $15.00 Na zahtevanje se razp šiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in amstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET. CHICAGO. ILL JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih or^elj se priporoča «a izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 825 naprej in treba dati So „are" Boljše vrste >d $45 do if 100. Pri naročilih od S50 do 6100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo z jekla, trpežni za vse življenje-Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bri< ge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne god »e (Citizen Consolidated Band) potrjujem. 4a harmonike izdelane pu John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uj kiti pri vsakej godbi na lice, trobente ali piščali. pora- Podpisani priporoča vsem Slovencem Bvoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno isvratno Bveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni j na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom 9a razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Sč spoštovanjem Frank Golef hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. B M m m H m HI S5 M M M m BI mmmmmms m Mestna hranilnica ljubljanska i obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4°!o ' brez odbitja noyega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". * -'!OlCilOjOlOIC»IC'ICi|C'l"ZilC'ICi|"DICi|i~1iZifCi IB B II S m m m m m m Naroeujte se na Koledar »glas naroda" za leto 1900. Cezia. 2 S cezitov. Izide prvo polovico decembra. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK / a o o ■> J ® »»33303 S sh priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so pri-merno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih har-mmik >18 do So5 in naprej. Izvr^u -'in tudi na G in 8 glasov. R izpusiljam jih s pravico, da si jih iahk • v,ak ygleda 11a Express Ollice. Glede natančnejih pojasnil s<-* je pismeno obrniti na: John Venzel, 80 King St., Clevkland, Ohio. NAJNOVEJŠE! Austrian Hungarian Model Tobacco izdelovalec Alojzij JLiasenils: 209-14th St., BROOKLYN, N. Y. 209-14tb St. Ta tobak je izvrsten za pipo in za žvečenje (5 ct. t. „ v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 9^ct. „ „ v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin,zl.ob. 81.10 „ ,, ,, v ustijeSO ct. Naša ljuba Gospa, v uub. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvpzkov, $5. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke L, II., in III. | zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjeka 35 ct.